- cordifolia
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni
cordifolia cordis coriimemorem Cornwall coronari corpo corpore corpori corr. correction corresp Corso Costa costae costata cotula cp cp.102 cr credit cricetus criminatrices cristata cristatus crkati crkne crkniti cro3 crucem cu cuculus cufanje cufati cug cui cuka cukati cuker cukernina cukrast cukrc cukren cukrofabrika cukrov cula culica culmus culpa cum cunder cunja cunjar cunjast cuo cura curcuma curek curkoma currerem cursum Cuvier cvedeti cvesti cvet cveteč cvetek cvetel cveten cvetenje cveteti cvetica cvetišče cvetje cvetka Cvetka cvetlica cvetličar cvetličen cvetliški cvetoč cvetov cvibel cviblati cviček cvreti cvrt cy. cyanid cyanur cycadeae cycas cygnea cyh cynapium cynips cypraea
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni |
Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh |
Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem. |
Rudninoslovje (1867): | sosebno v angleškem Cornwallu. V lepih kristalih se dobiva v Cornwallu, v češkem Slavkovu i v Zinnvaldu. Iz njega se topí |
Rudninoslovje (1867): | moker se lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji i pri bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so |
Rudninoslovje (1867): | težka ruda ostaja) i naposled se topi z ogljem. V Cornwallu dobivajo po 80.000 centov čisteca na leto, v Saskej po |
Rudninoslovje (1867): | se imenuje kornvalski kositarjevec, ker se nahaja sosebno v angleškem Cornwallu. V lepih kristalih se dobiva v Cornwallu, v češkem Slavkovu |
Sacrum promptuarium (1695): | Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur |
Revček Andrejček (1891): | Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova |
Sacrum promptuarium (1695): | hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati |
Fizika (1869): | Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zeló mali denar (za 6 soldov). Peljali smo se čez „Corso”, premenili na „Piazza Venezia” vozove, peljali se dalje čez trg |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | del Miracoli”) pa je ob sprednji strani ceste „Via del Corso” in „Via di Ripeta”. Ti dve cerkvi služite imenovanim trem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je, spredej glavnih cest „Via del Babuino” in „Via del Corso”; druga njej vštric stoječa (imenovana: „Chiesa del Miracoli”) pa je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pri XX. odborovi skupščini, da je predsednik dr. E. H. Costa nasvetoval to-le: „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | lastne tiskarnice (glej „Novice” 1. 1. str. 181). — Gosp. dr. Costa naznani odboru, da bi g. Blaznik rad prodal svojo tiskarnico |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | za blagajnika gosp. And. Kremžar, za odbornike pa gospodje: dr. Costa, dr. K. Bleiweis, Fr. Drenik, Ant. Jentl, Miha Pakič, dr. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | oba predloga sta se izročila gospodarskemu odseku. — Dalje poroča dr. Costa v imenu deželnega odbora zarad tega, ali naj se deželna |
Zoologija (1875): | superior. Dolnja čeljust. Maxilla inferior. Ključnica. Clavicula. Rebra. Costae. Rebra. Costae. Koželnica. Radius. Stegno. Femur. Pogačica. Patella. Golenica. Tibia. Nart. Tarsus |
Zoologija (1875): | čeljust. Maxilla superior. Dolnja čeljust. Maxilla inferior. Ključnica. Clavicula. Rebra. Costae. Rebra. Costae. Koželnica. Radius. Stegno. Femur. Pogačica. Patella. Golenica. Tibia |
Mineralogija in geognozija (1871): | kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z |
Botanika (1875): | se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove |
Kemija (1869): | se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane |
Zoologija (1875): | je najbolje loviti v navpik izvrtane luknje. Pod. 84. Hrček; Cricetus frumentarius. 25 + 5 Cm. Hrček ali skriček (Cricetus frumentarius), podoba |
Zoologija (1875): | 84. Hrček; Cricetus frumentarius. 25 + 5 Cm. Hrček ali skriček (Cricetus frumentarius), podoba 84, je deset palcev dolg, rudečkasto rumen, spodaj |
Sacrum promptuarium (1695): | in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de |
Zoologija (1875): | pa ljudje na kupe polove in pojedo. Čopasta šverljuga (A. cristata), veliki in rumeni strnad (Emberiza miliaria in E . citrinella) ostanejo |
Zoologija (1875): | bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus), kučmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata). S strahovitimi okli oboroženi mrož (Trichechus |
Zoologija (1875): | nas tu in tam pegatko (Numida meleagris) in pava (Pavo cristatus), prva iz Afrike, drugi iz Indije doma. Zlati fazan (Phasianus |
Zoologija (1875): | Recurvirostra) z dolzim, navzgor zavihanim kljunom. Vivek ali priba (Vanellus cristatus), pod. 136., je dobil ime od kričanja in je lep |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | do perviga sinu nar manjšiga najemnika. Tudi vsa pervenšina živine cerka. Vsi prestrašeni puhnejo kralj ino vse ljudstvo iz spanja. Neznan |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | premoženjem druziga storiti. Gotov je tedaj pregovor: „v španovii pès cerka”. (Dalje sledi. ) Življenje slavnih Slovanov. IL Miklavž Kopernik. (Konec. ) Leta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori |
Sacrum promptuarium (1695): | tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar |
Kemija (1869): | Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli |
Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene |
Sacrum promptuarium (1695): | velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi |
Zoologija (1875): | človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja |
Oče naš (1854): | prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj |
Oče naš (1854): | še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
Sacrum promptuarium (1695): | hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala |
Gozdovnik (1898): | Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj |
Sacrum promptuarium (1695): | beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih v sito, deni jih zopet v od njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec |
Sacrum promptuarium (1695): | Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi |
Kuharske Bukve (1799): | grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo |
Kuharske Bukve (1799): | puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Rio-kave po 164, 100 kg cukra po 46, 400 kg cukra po 42, 100 kg zabeln. olja po 74, 50 kg |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 200 kg cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47, 100 kg zabel. olja po 82, 50 kg |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je |
Kuharske Bukve (1799): | nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli |
Kuharske Bukve (1799): | ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa |
Kuharske Bukve (1799): | en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
Kuharske Bukve (1799): | preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi |
Kuharske Bukve (1799): | od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' |
Kuharske Bukve (1799): | sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven |
Kuharske Bukve (1799): | rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler |
Kuharske Bukve (1799): | ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe |
Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kisla pijača, kakor limonada brez cukra, med pa tudi s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in |
Kemija (1869): | tej lastnosti se osniva solenje mesa in vkuhavanje sadja s cukrom. Ravno tako tudi deluje vinski cvet na stvari, ki se |
Botanika (1875): | Vacciniuin vitis idaea), ktera poslednja je pa vžitna le sè cukrom vkuhana; na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne rastlinice, in pa |
Kuharske Bukve (1799): | ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno |
Kuharske Bukve (1799): | soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso |
Kuharske Bukve (1799): | nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en |
Kuharske Bukve (1799): | zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke |
Kuharske Bukve (1799): | s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posode, ki jih hočeš, nadevaj. Solata iz razniga sadja. V cukru shranjene češplje, orehe, muškateljce, kratko reči, toliko sadja, kolikor ga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhaj, pohladi, z osmimi rumenjaki razžverkaj, lupino ene limone na cukru ostergaj, pa eno trošico sladke skorje in eno unčo očišeniga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kratko reči, toliko sadja, kolikor ga imaš, (kako se v cukru ohrani, zgorej poglej), vedno v skledo napravi in z očišenim |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro do rahliga, potem tri ali štiri limone ob cukru ostergaj in tega kakor tudi štiri lote lepe moke in |
Kuharske Bukve (1799): | bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj |
Sacrum promptuarium (1695): | bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se posuši. Namesti mandelnov lahko tudi pinij ali pistacij vzameš. Cukernina. Raztepi dva beljaka do rahliga, perdeni potem toliko presejaniga cukra |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s solato. Drobljiva torta. Cukernina. 162. Rumena župa z mozgovimi cmoki. Meso z gorčico in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narediš, češnje vmešaš in pečeš, kakor je bilo zgorej rečeno. Cukrene štravbe. Dvanajst beljakov razpeni, potem pa z eno unčo cukra |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva potica. Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke |
Kemija (1869): | se mora najpoprej dati kakovo bljuvalo, potem mora pa mnogo cukrene vode piti. Bakrove spojine so večidel zelene ali plave barve |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa z olušenimi in podolgama pa tanko zrezanimi mandelni obloži. Cukreni kruh (marcipan) Pot funta olušenih, z rožno vodo pomočenih in |
Kemija (1869): | Ime trstni slador je dobil od nekega trsta (sladorni ali cukreni trst), v kterem se najobilnejše nahaja, in poprej se je |
Kuharske Bukve (1799): | ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler ſe pezhe; al pa zukręni ſnęg gori narędi. |
Kuharske Bukve (1799): | v' eni ali dvęh urah selena ſarba, katira ſe med zukreni ſnęg permęſha. |
Kuharske Bukve (1799): | model inu poſoda sa Torte inu sa kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is |
Kuharske Bukve (1799): | 128. Visha zukreni ſneg na torto narediti. Deni v' lonez eno unzho preſejaniga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno sadje. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v |
Kemija (1869): | Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo |
Sveti večer (1866): | mu odložita, ker se jima je smilil, klobuk, palico in culo. Katrica dene culo na klop; |
Sveti večer (1866): | se jima je smilil, klobuk, palico in culo. Katrica dene culo na klop; |
Sveti večer (1866): | da komaj govoriš, in lačen in truden si gotovo. Odloži culo in sedi; prinesla ti bom gorke juhe in kar je |
Sveti večer (1866): | nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni |
Blagomir puščavnik (1853): | kake pol ure. ” Zdaj odrineta od hiše. Bogomila mu nese culico, v ktero je perilo zavezala. Zdaj gresta skozi vertič. Pri |
Blagomir puščavnik (1853): | mati! ” — Bogomila joka in ga poljubi. Na to mu poda culico. »Dovolj , reče ona, zdaj se ločiva. Jaz na svoj dom |
Botanika (1875): | visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali |
Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite |
Sacrum promptuarium (1695): | nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio |
Sacrum promptuarium (1695): | S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote |
Sacrum promptuarium (1695): | ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali |
Pozhétki gramatike (1811): | travailler, délati. 6. Dolge ſo konzhane s' aillon, kakor baillon, zunja penaillon, kutar, halázh. Vunder ſta kratki: mèdaillon, ſvetina, in bataillon |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le enkrat greſh sh-njim na dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na |
Zlata Vas (1848): | obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | časa zmiva. To storivši obrišite mokro vime z drugo suho cunjo, in potém ga pomažite z dobrim laškim oljem, maslam ali |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | opraviti, če okoli kratke palčice privežeš gobo ali kako mehko cunjo, in pomočivši jo v to zmes, rahlo potapljaš gobec ž |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Opekline močno hladiš in bolečine tolažiš, ako platneno cunjo v merzli vodi pomočiš, z žajfo dobre namažeš in na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo, ktera je s kafro namazana. V notrajno rabo služi sledeče |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | voda vleče in gobec preleče, kadar okoli lesene žlice rahlo cunjo ovežeš, jo v to vodo pomočiš in ž njo gobec |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami, Kdo povedati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo |
Kemija (1869): | utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev |
Sacrum promptuarium (1695): | uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug, |
Sacrum promptuarium (1695): | mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj |
Botanika (1875): | iz rodu Aniomum. Rumeno barvilo se dobiva iz korenike žoltnjaka (Curcuma longa). Naposled imajo nektere rastline tega reda, namreč rastline iz |
Botanika (1875): | z ostro dišečimi koreninami in semeni, kakor imber (Zingiber), citver (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga), kterih korenike so dišeča zdravila |
Fizika (1869): | mora omeniti, da se iz luknje v tenkej steni tekoči curek pri iztoku znatno stisne, skorej za tretjino, tako da se |
Fizika (1869): | cevi, se poveča množina iztekajoče vode. Iz stranskih sten tekoči curek dela krivo črto, ktere podoba se dá izračunati iz visokosti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je hôdil seme s'jat: Žul' se bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža huda Odvernila |
Najdenček (1860): | in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihnil, se opotekel |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela, ki je ležal v nezavednosti na bregu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pobožno in prijazno, tak serčno vse je to, De s curkam solze v sivo mu brado dol tekó, In kar iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtaknite. Če je le mleka kaj v vimenu, bo z curkama vun teklo. Mina. Vajenimu gre vse dobro od rok; kakó |
Zeleni listi (1896): | mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma iz nje! Kaj pa se mu je zgodilo? |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès |
Sacrum promptuarium (1695): | shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere |
Sacrum promptuarium (1695): | Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' |
Zoologija (1875): | in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuſhiti, inu po Simi shivini v'zhaſseh dati. Kader dręvje zvęde, ſe platnu nar lepſhi belli. Mlad hmęl |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugo Sozhivo 3 dni pred novim Meſzam ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene, Petershel, Pęſso, inu Retkov |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé, toku bo malu serna, inu dragota. Aku v' Suſhzi, v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti. |
Genovefa (1841): | prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni |
Genovefa (1841): | priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | snegam pokrita, desiravno je po dolinah že vse zelenélo in cvetlo. Vodnik pokaže s palico v dolino rekoč: „To je Černapeč |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči |
Kemija (1869): | grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice |
Zlatorog (1886): | rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré |
Zlatorog (1886): | kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela |
Abecedika ali Plateltof (1789): | veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat' snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader Meſsez doli jemle, ſejati, zheſen svęsat. zhèbul, de v'zvęt na grę, pohoditi. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in |
Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po |
Botanika (1875): | na to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni |
Botanika (1875): | popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sravu, pelinovez, inu shaibel piti, tudi shiher puſhati, laxirati. ROSHNIGA ZVETA OPRAVILA. Na poli v' drugo praſhet, inu gnoy podorati, per |
Kuharske Bukve (1799): | zvęta inu oręha. Ta polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra |
Botanika (1875): | za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos |
Rudninoslovje (1867): | kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je |
Kemija (1869): | trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in |
Kuharske Bukve (1799): | operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi |
Zoologija (1875): | se v dolgo zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov. Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó |
Botanika (1875): | lapuh, rman, pelin in škrbinec. Plod ali sad. 74 Namen cvetov je izpolnjen, kedar je prenesen cvetni prah na plodovi zarodek |
Zlatorog (1886): | tacih! Kar po lokah in prisójnih rebrih Vzgaja Triglav plemenítih cvetov, Kar jih klije v snegu in ob virih, Vsí so |
Botanika (1875): | čaša. To pravilo ima pa mnogo izjemkov. Mnogokrat se dolnji cvetovi deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta |
Botanika (1875): | kakor da bi stali na čaši. Če pri tem imenovani cvetovi deli obdajajo prosto v sredini stoječi pestič, kakor pod. 137. |
Kemija (1869): | se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 |
Kemija (1869): | in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | po ozki stezì. Tirolic, ki ji je dans perčakovàl, še cvetèč starčik, jima z veselim, prijaznim obrazam naproti pride. Se po |
Blagomir puščavnik (1853): | ko ga je Bric vjetega pripeljal, je še bil lep cveteč možak. Zdaj pa je vpaden, suh in bled ko smert |
Sveti večer (1866): | let in gospod Dejakovič pride s Tonetom, ki je postal cveteč mladeneč, k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane |
Genovefa (1841): | koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bom! Al' voda šuméča , Ni živa mladost? Moč tvoja cvetéča Iskrena krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi |
Blagomir puščavnik (1853): | blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po |
Sveti večer (1866): | V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi |
Blagomir puščavnik (1853): | se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči |
Genovefa (1841): | je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v |
Valenštajn (1866): | kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni venec. Zgubljen nej, ako kdaj |
Na stricovem domu (1860): | od njega zvedil, nikoli ni rad govoril. Ko pride zaželjena cvetna sabota, sem pričakoval Jakata, kakor po navadi; čakam in čakam |
Razne dela (1870): | Kaj na to zerkalce skaže? "Ti si lepa, krasne baže, Cvetna roža, dvombe ni, Tode perva — nisi ti; Pasterka ker tvoja |
Razne dela (1870): | mlada jelka, Ne premajhna, ne prevelka, Belih, clo blišečih lic, Cvetna krona vsih divic. Tud po umu je slovela, Modrijanke glas |
Botanika (1875): | v cvetu ne soraščeni drug za drugim, stojé prašniki in cvetna ogrinjala res pod pestičem vsak na svojem mestu, in pravi |
Botanika (1875): | najbolj vrhi cveta, pod njim pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala, namreč venec in najnižje čaša. To pravilo ima pa |
Botanika (1875): | cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke |
Botanika (1875): | in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami |
Botanika (1875): | in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v |
Botanika (1875): | izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega |
Botanika (1875): | in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo |
Kuharske Bukve (1799): | kuhajo; potle narędi to shupo goſtláto, kakor je visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki |
Oče naš (1854): | je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace |
Botanika (1875): | vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč |
Botanika (1875): | oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve |
Botanika (1875): | 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji |
Botanika (1875): | tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so |
Kuharske Bukve (1799): | 277. Piſheta s' zvetnim ohravtam. Piſheta ſe ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vganjalica, Räthsel, ænigma. Načetek, Anfang. Jedinščina, Armuth. Bélez, die Bleiche. Cvetna moka, Mundmehl. Zapečatiti, gerichtlich in Beschlag nehmen. Palež, Brand (bolezen |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir |
Zlatorog (1886): | Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo |
Kuharske Bukve (1799): | sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dneh po nogradih in njivah ocvelo; léto popred se je cvetenje čez štiri tedne vleklo. Grozdje ni ne suhote ali solnčniga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi ; per léſki, oréhu, hraſtu in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hruſhka, ali vinſka terta li sa edino pleme poterjeno. Ob zvetenju, kadar ſe ima ſadje sarájati, ſe prikashe na ſamzhikih prah |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teshko seliſha reſhiti. Eni ajdo vmeſ vſejejo, in kadar ajda zvete, jo pokoſijo s detelo vréd sa prilaſt, in ſe tako |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezh goſénz bolj ne smanjſha, kakor take ptize. — Kadar resh zveté, kurja shivai, rada piko dobí, de ſe odverne, vſaki dan |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi. Sdaj pimo tizhino Na Zeſarízhino Sdravje, naj lilia Vezhno zvetè. She ſmo natózhili Ga bomo pózhili Zeſarſki Vajvodi Na vaſho |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perporozhil, ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu |
Zlatorog (1886): | Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še |
Genovefa (1841): | oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki |
Zeleni listi (1896): | Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se |
Zeleni listi (1896): | daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno |
Blagomir puščavnik (1853): | Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki cveteli, in tički vesele pesmi prepevali, spet v ljubo dolinico pride |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kjer so rastle cvetlice in drevesa vse križem. Tu so cveteli nježni hiacinti pod steklenimi zvonci, ondi velike, kot drevesa čvrste |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na nekoliko nižji ceno polnili bodo. — (Slive v mescu Listopadu cvetejo. ) Uni dan smo slišali, de so neki gospódje se sprehajaje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dodelí. — Primeril te bom južni deželi, kjer palme in oljke cvetejo; zakaj pod tvojo krono mir in edinost in zadovoljnost prebiva |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice |
Botanika (1875): | grad) severne širine kake 4 dni pozneje listje poganjajo in cvetó. Preveč velika toplota pa tudi brani, da nektere rastline ne |
Botanika (1875): | da tam žita in pozemljice po priliki 20 dni pozneje cvetó; če se gre od ravnika (ekvatorja) proti severu, se opazuje |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Nemzi sa to tako ime, kér toljko preproſto bres liſha zvetijo, ino ſo vender toljko fletne. Ravno kakor one v' ſvoji |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize. One ſo meni sa majhno poſtreshbo hvaleshne, ino lepo zvetijo; kako bi vam jes ſhe vezh hvaleshna ne bila? To |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje |
Zlatorog (1886): | Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili; po nekterih krajih pa kmetje celo voz na |
Roza Jelodvorska (1855): | je prijazno vil po zeleni dolinici, in ljubo napajal nježne cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa, ki so obdajale milo dolinico |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | razen tega pa posebno ljubil slikarstvo. Gojil je tudi rad cvetice, in vedno imel v sobi pevca, — kanarčka. |
Zlatorog (1886): | Rojeníc zeleni vrtič dobro. »Ti smeješ se? Poglej mi té cvetíce, »Dehtéče so in sveže kot ob košnji; »Kje neki ljubček |
Viljem Tell (1862): | roko ni prišel nobenkrat, Prinesel vama vselej kaj, al krasno Cvetico gorsko, ali redko tico, Al okamnino lepo, kakoršne Po gorah |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Vsa vina je razredil v 4 vrste: 1) vina s cvetico (bouquet), — 2) namizna vina brez cvetnega duha, pa vendar izvrstna |
Botanika (1875): | cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče |
Botanika (1875): | votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov |
Botanika (1875): | zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in |
Botanika (1875): | imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim |
Kuharske Bukve (1799): | v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla |
Kuharske Bukve (1799): | takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvętja , inu drugih sęlov, poſu- |
Genovefa (1841): | in bélih kugljiz na ternju viſi. Té ſe imenujejo popki zvétja. Pridi ſim! Tam na poletni ſtrani dolinize ſo dru- |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni ga ſamzhniga zvétja bres sárodniga prahu, zhe ga ravno s ſvojimi preſlabimi ozhmi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enim létu ſe isuzhiti, de bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji |
Divica Orleanska (1848): | z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko |
Botanika (1875): | imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle |
Genovefa (1841): | in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bogate ajde in pa še dolge odre poleg. Ajda v cvetji tudi vsakimu kraju veliko lepoto podelí, kér ob ajdovim cvetji |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k. botaniškim verti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po cvetji, nič sadja bi ne imeli. Zakaj ljudjé pravijo včasi: Letaš |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | so bolhe in gosence obrale; sadje je šlo že o cvetji pod zlo; le prosa je bilo precej obilno, ki je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pomladi, o kterej poje pesnik: „O da bi vedno v cvetji bila, ljubezni mlade doba mila! ” — Zatoraj se ni čuditi, da |
Zoologija (1875): | črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se v gnojnici. Zlobna muha |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | letno poročilo in računi o posojilu bilo je zavito v cvetji sreče iu splošne zadovoljnosti. Popolnem pa se je presukala ta |
Divica Orleanska (1848): | ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klaſ, je mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imé časteno , — Znamnje , vsako spomlad prerojeno, Bo po teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj |
Zlatorog (1886): | spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
Botanika (1875): | njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj |
Genovefa (1841): | pogléjte, nô, kako lepo rumene, viſhnjeve in béle! ” „To ſo zvétke , ljubo déte,” je rêkla Genoveſa. „Glej tukaj jih nekoliko têbi |
Genovefa (1841): | zhem biti, Bog bóde sa naju ſkerbel! Kdor shivali in zvétke oblazhi, bode tudi mene oblékel! ” Sa nekoliko dni je ſantizhku |
Genovefa (1841): | kugljize na ternjulah ſo sdaj sgol majhne, ko ſnég béle zvétke! In uni ternjevi germ je poln ſvitloselênih liſtkov ! In tudi |
Botanika (1875): | od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča |
Botanika (1875): | pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim |
Oče naš (1854): | dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mariza, imamo mi ſamo selje, korenje ino drage kuhenſke rezhi, zvetliz pa nimamo. Alj smém nekoliko teh roshiz na ſvojo gredizo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza v' ſredi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa veliko dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga |
Genovefa (1841): | ſvitloselênih liſtkov ! In tudi drevéſa ſo polne bélih in. rudézhih zvétliz. O, to je veſêlje! O kako dober je, pazh Bóg |
Genovefa (1841): | ſerzé vtiſnila. Vſako jutro je prinéſel ſvôji materi naj lépſhih zvetliz in polno lépih jerbaſzhikov, ki mu jih je is bizhja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dva angelja tri kite venza, ſamo is zhernih in rumenih zvetliz ſpleteniga, dershala. Tudi je podobo belo peplo (Schleier) , veliko vatlov |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali shvepleni desh pride, zhe ſe rumen prah od nekterih zvetliz od viharja v viſhavo saneſhen s deshjem smeſha. De vzhaſih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tjè nar raji, kjér ſim miſlil, kakſhno novo ſorto zvetliz ali pa prav shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim vezhji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vidila ; sna biti, de bi ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi oblesovati |
Stric Tomaž (1853): | ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega človeka. « »O, kaj bi ne |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor |
Botanika (1875): | in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme |
Izidor, pobožni kmet (1887): | ki nas vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas |
Genovefa (1841): | jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Primeril te bom dalej sladki čbelici, ktera v zeliših in cvetlicah le med iše, strup pa, če bi kteri notri bil |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je Mariza djala. Ne bila bi verjela, de per teh zvetlizah, ki ſo me toljko veſelile; tako shaloſt vzhakala bom. Povejte |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dajo dobro isrediti. Vuzhi ſe satorej, déte moje, de boſh zvetlizah videli. Nate, ino zhudite ſe! Ako bom ſhe sa naprej |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to zhiſto prav raslozhiti. Miſlim, de ſo dali tim ponishnim zvetlizam Nemzi sa to tako ime, kér toljko preproſto bres liſha |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa, in sa njoj tudi drugi ljudjé ſo tim salim zvetlizam nar rajſhi rekli, de ſo Marjetize. B. B. Oh, otrozi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Lehko de, rezhejo mati; sa to tim zvetlizam tudi tavshenkrat lepe salike pravijo. Vender nikar ne miſli, de |
Divica Orleanska (1848): | peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu |
Genovefa (1841): | sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s |
Genovefa (1841): | selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v |
Divica Orleanska (1848): | hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne |
Zlata Vas (1848): | bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot |
Sveti večer (1866): | ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so |
Izidor, pobožni kmet (1887): | bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin. |
Genovefa (1841): | do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem |
Genovefa (1841): | ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo |
Genovefa (1841): | ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in |
Genovefa (1841): | in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | téh raslozhkih in po ſhtevilu ſamzhikov in ſamizhiz v eni zvetlizi vſe raſtijine v nektere réde, shlahte in rodovine ſpravili ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drevéſ, séliſh in tráv, de ſta oba ſpôla v eni zvetlizi, kakor pri jabelkah, hrúſhkah , zheſhnjeh, breſkvah, ſljivah i. t. d. |
Blagomir puščavnik (1853): | lepši in jo vtakne sinčeku za klobuk rekoč: „Kolikrat to cvetlico pogledaš, spomni se svoje zapuščene matere. ” Gresta dalje. Že je |
Blagomir puščavnik (1853): | moj tihi grob. Ravno tisti je od kterega sim ti cvetlico utergala, ko sim te vzadnjič v svojem življenju vidila. Stokrat |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Janezek privadi, to tudi Janez dela. — Otrok se mora učiti cvetlico, jabelko ali hruško na sosedovem vertu ravno tako spoštovati kakor |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Gotovo ti je znano, da imá vsak človek ali svojo cvetlico ali svoje drevó, kakor je kdo ustvarjen. Te so sicer |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prerojeno, Bo po teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Skopala sta jej lep grob in sta ga ozaljšala s cvetličnimi peresci. Mrtvo tico so déli v lepo redečo škatljico, prav |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smo slišali, de so neki gospódje se sprehajaje na hribu cvetliškiga potoka poleg Ljubljane, 23. dan Kozoperska, šopek popolnama zrelih jagod |
Oče naš (1854): | opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil |
Zlatorog (1886): | Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe gré |
Zeleni listi (1896): | Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dolgo poprej shlahtnilo; sdaj ſe she one ſkoraj v' vſakim zvetezhim vertu najdejo. ” „Kakor te zvetlize pa, mati na dalej govorijo |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj |
Genovefa (1841): | ſe nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam vmaknile, je shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda |
Botanika (1875): | postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vender vezhi Tail ſe je glih snaiſhlu, to pa bres zvibla ſe more tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga ſvęjtá, po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bojí ſama ſebe viditi, ſama ſebe vpraſhati, inu kęr zvibla, to nar bolſhi plat svoliti. Takú ſtury uni poſhteni kupèz |
Biblia (1584): | inu je djal k'njemu: ò ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam |
Genovefa (1841): | vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled |
Kuharske Bukve (1799): | ne prevezh na enkrat, de ſo na proſlori, puſti pokrite zręti ; kader ſo na eni ſtrani rumeni, jih oberni; al potle |
Kuharske Bukve (1799): | jajza maſla v' eni kosízi, pertręſi dvę kúhalnike moke, puſti zręti, salì s' grahovo vodo, tudi ſoka od kuhane ſbuke iuu |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo |
Kuharske Bukve (1799): | marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' |
Kuharske Bukve (1799): | iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram |
Kuharske Bukve (1799): | gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi |
Kuharske Bukve (1799): | IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno |
Kemija (1869): | Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni |
Kemija (1869): | tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür), HgCl |
Botanika (1875): | venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam |
Botanika (1875): | v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo |
Zoologija (1875): | dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo |
Kemija (1869): | se cijan spaja v vodenčev cijanec ali cijanovodenčevo kislino (Cyanwasserstoffsäure), CyH, navadno pa višnjav strup (Blausäure) imenovano. Dobimo jo, ako živosrebreni |
Kemija (1869): | jo, ako živosrebreni cijanec destilujemo s klorovodenčevo kislino, HgCy + ClH = CyH + CIHg. Ta kislina je plin brez barve in ima neki |
Botanika (1875): | jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki |
Zoologija (1875): | tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta pomeni naſh h zherkam z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zherkam z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi sa ljubesen njegovih bratov obzhutljivo biti ne more! a— zh. Dopiſ is Zerklanſke fare. Şhe tó le naj k naſhim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boſh sdravo drévje, in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme zhes nozh |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popraviti povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je „ſlovo od ſholſkiga leta” *) ktero je popred ſpiſano v. zh. g. Dehantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto govoril, bres |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe med letam uzhili. Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | in sicer brez ruma in le z nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah 10 kop. Kave (kofeta) se manj pije |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | dobro in velja polič 14 — 18 kop. Največ pije narod čaja in sicer brez ruma in le z nekoliko cukra; kozarec |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Angležkem se je v dobi od l. 1852. — 1887. poraba čaja, kave in kakave v isti meri povečala, kakor se je |
Fizika (1869): | enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se |
Divica Orleanska (1848): | sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog |
Zlata Vas (1848): | tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji |
Divica Orleanska (1848): | alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se |
Čas je zlato (1864): | nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se skoraj bojim, da ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le lepe sanje. Pa le sam prevdari, se ti |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja |
Lohengrin (1898): | hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha |
Gozdovnik (1898): | vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se |
Ta male katechismus (1768): | zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo |
Ta male katechismus (1768): | skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus |
Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja |
Zlata Vas (1848): | ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa |
Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota |
Revček Andrejček (1891): | našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte mi rèkli. Jejte, ino pa oblagoſlovíte me. “ Isak rezhe: „Zhakaj, blishe ſtopi, de poſhlatam, zhe ſi moj ſin Esav, ali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narózhje, ino mu da piti. Kedar odpije, mu rezhe dekliza: „Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ji k ſlovéſi, Şolsé ſtojijo v vſákim mu ozhéſi. „O zhákaj, mi dopólni prôſhnjo êno! Pred ko ſe lózh'va“, Bogomíla pravi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na nekake ure, tédne, dneve ali na poſébne zhaſe, ne zhakaj, ne mladiga méſza, ne ſhipa, i. t. d. Ako bi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ne bom nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker vidim, mene ne bo nizh |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' tęmu? Matizh. Jeſt ? — jeſt pravim, de — de godzi sunej zhakajo. Baron. Ti tedej obſtaneſh, de ſi piſmu — Matizh. Kir gnadliva |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhe bodo oni deklizhe obdershali. Godzi, inu ti drugi vshę zhakajo. Baron. O le vsémi jih, le vsémi jih. Matizkek, kaj |
Divica Orleanska (1848): | Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali |
Divica Orleanska (1848): | solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela |
Valenštajn (1866): | Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
Pripovedke za mladino (1887): | vam je že preveč. Kaj mislite, da vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou, sakai malu yh je, katiri bi radi to reſsnizo ſliſheli |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſsniza? tu jes hvalim, de pa on ni na odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mina. Rés težko sim že čakala, de bi mi svetovali, kaj mi je storiti, če se |
Roza Jelodvorska (1855): | zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten |
Roza Jelodvorska (1855): | Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak |
Zeleni listi (1896): | živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si |
Stric Tomaž (1853): | Emelina, ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho, kjer |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vošmo, de mravljinčikam Se znajde vračba kaka, Naj pesniki ne čákali Zastonj bi rumenjaka. Mé vošmo, de bi h koncu šle |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidili bote polje prazno in kakor osmojeno, *) in komaj bote čakali zagledati spet z ajdo obsjano in z rudečkasto-belimi cvetlicami zagernjeno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | čakamo, da se bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i napenjali drugi narodi za čast |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Parizu snidel in rešil važne zadeve. Pravijo, da bojo papež čakali do tega časa, po tem pa „z zadnjo besedo” (ultimatum |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v gobcu deržal. Zdaj so gospodje glave vkup pomolili in čakali, kaj bo s prešičkom začel. Obračal je plošico zdaj sem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas bival je |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so se ustavili in čakali, Šimen pa je šel doli proti koči, ktero mu je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | nym narozhuv , de bi od Jerusalema naſhli, temuzh de bi zhakali na oblubo tega Ozheta, katiro ſte vi ſhliſhali (je on |
Branja, inu evangeliumi (1777): | govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi tega Goſpuda |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | leshalo veliko ſlepih, hromih, jétizhnih ino drusih bolnikov, ino ſo zhakali, kedáj bo voda kipéla. Med njimi je bil nekdo, ki |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | med drugimi glédavzi ſolse polijejo. Ravnitel ſo ravno na to zhákali. Kedar zhútijo ſerze ozhetovo sa vſmilenje sadoſti mehko, ga is |
Genovefa (1841): | in péſhzi sa boj napravljeni v réd vſtopili in ga zhakáli. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in |
Blagomir puščavnik (1853): | se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja sta jih prav prijazno spre- |
Blagomir puščavnik (1853): | Scer se mi nekaj dozdeva, kakor bi me nekaj prežalostnega čakalo. Zdi se mi, kakor bi notranji glas čula: Bogomila! Bogomila |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bilo in slaba pot, in vender ga ni nič druzega čakalo. Nevoljin gré skozi celo vas in je bil že skoraj |
Valenštajn (1866): | reč branili bodo krepko. Posvaril zveste sem, obstražil druge. Stopinje čakam samo prve, precej — Maks. Na goli sum se naglo dela |
Valenštajn (1866): | Grofinja. Vi, Tekla, nič ne vprašate? Kar nič? Besede vaše čakam dolgo že. Al morete prebiti, da užé Več dni še |
Zlatorog (1886): | »Tóda jaz čákam, »Da pride nakràt »On trkat na durí, ¶»Ki nema me |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt tę sa Goſpbdarja moje ſrezhe poſtavim, od tebe ſamiga zhakam jeſt, kar mi je ſhe dobrih dny namęnjenu; daj meni |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim na konzi mojga pota, boj je per kraji, inu zhakam s' savupanjam na krono tę pravize, katęro ſi ti, o |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | to moramo mi Slovenci sami, osobito mi izobraženi, sicer zastonj čakamo, da se bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali |
Gozdovnik (1898): | hitrostjo vode bomo pa le počasi napredovali. Če pa dalje čakamo, zgodi se lahko, da bomo o jutranji gori še v |
Branja, inu evangeliumi (1777): | sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali ſi ti tá, katęri imá priti, ali eniga drugiga zhakamo? 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima |
Valenštajn (1866): | Grofinja (se smeje). Kakó pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheka ſe jeſt ne bojim; ſej vęjm, de njęga ne zhakaſh. Goſpá. Koga pak ? Baron. (na ſtran. ) Eden je per nję |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi v' gradi. Potler mo bomo rekli, de na piſmu zhakaſh , inu de ſi pręd niſi v' Lublano upal. Tonzhek. (shaloſtno |
Blagomir puščavnik (1853): | niso; ti divjak si jih zaperl u temno ječo. ” ”Kaj čakate tukaj? ” zagromi čuvaj za njim, ”vun ali noter! ne vidite |
Stric Tomaž (1853): | zastonj. Polovili jih bomo, kot lesice v luknjak. Tedaj, kaj čakate? “ „Lahko po nas streljajo, da bodemo eden za drugim pocepali |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in |
Divica Orleanska (1848): | ( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet |
Zlata Vas (1850): | de sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so |
Gozdovnik (1898): | O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je |
Sacrum promptuarium (1695): | Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga |
Biblia (1584): | kir ima priti, ali imamo li my na eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj |
Sacrum promptuarium (1695): | en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter |
Zoologija (1875): | ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium). |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno |
Zoologija (1875): | se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil |
Zlatorog (1886): | gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
Lohengrin (1898): | mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec, ki si takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve |
Lohengrin (1898): | možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li |
Divica Orleanska (1848): | in prijatlov svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo |
Zlatorog (1886): | Ž njó namreč kot z bogóvsko šibico »Odprl je duri čárobne duplíne, »Napolnil vreče s sámo zlato rudo »In ž njimi |
Lohengrin (1898): | si! Elza. Ki ná-me te prikléne, Kje najti je moči? Čarôbne ti si nravi, Prišel po čaru si: — Kakó moj duh |
Zlatorog (1886): | se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara |
Fizika (1869): | Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prokul. „V čarodelstvu ni tacih moči; pa mi tudi ne gré v glavo |
Fizika (1869): | kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje, 117. Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel, ročica, kljuka. Kurzsichtig, kratkovid. Küstenklima, primorsko podnebje |
Deborah (1883): | žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je, Si |
Maria Stuart (1861): | bila. Burleigh. Ne morem razumeti, kako, s ktero Močjo in čarovno zvijačo mu Je obveljalo, da prekanil je Modrost kraljice moje |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne pelješ v svojo skrivnostno sobico, ker v nji hraniš čarovno pijačo, s ktero slehernega očaraš, da te ljubi. Ko bi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povej mi povej tvojo skrivnost! (Deklica se nasmehljá). Ti mlada čarovnica ti, menda me zató nikdar ne pelješ v svojo skrivnostno |
Pripovedke za mladino (1887): | naravnost k Janezku, odpre hlev ter zakliče: „Rešena sva. hudobna čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor ptiček iz kletke |
Pripovedke za mladino (1887): | pa se je tako prijazno delala, ker to je hudobna čarovnica, ki otroke lovi, in postavila je hišico iz kruha le |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj se pravi |
Robinson mlajši (1849): | bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci |
Zlata Vas (1850): | od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol léta na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čez leta gotovo še več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki |
Ta male katechismus (1768): | tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se pergodèe, koker: I. Smert. II. Sodba. III. Pekl. IV. |
Ta male katechismus (1768): | bodo moje besede shlishali, ter se uzhili mene bati uſſake zhas, v' katiremu bodo na ſemli ſhivelli, inu toku imajo tudi |
Ta male katechismus (1768): | itdr. XVIII. Dusho, telú viſhej, poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O bodi itdr. |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi na podſtopte? kolku grehu vi na |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | O zhas, o zhas veſeu sa nas! No v'jaſle poloshila. 4. Pi atushu |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki zhas Ozhetu , inu Synu , Inu Duhu, de bo per naſs Vſel |
Kratkozhasne uganke (1788): | doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali ſa kratkè zhas: temuzh she tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter |
Kratkozhasne uganke (1788): | dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku |
Kratkozhasne uganke (1788): | puſti njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina pye, en zhas namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter puſti ſhivino pyti, ter |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov jepa use kupa naprei |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te zhaz al dnarje skues ta na svateisha noi obvaſtneisha inu nai |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prave Korona. SHEBRANJE. AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt perſti pa kar |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Heleno noi S Barbaro dati o duh menei skashi tiſti zhaz noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje, noi ga nuzei |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki |
Genovefa (1841): | iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je |
Genovefa (1841): | veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela |
Sacrum promptuarium (1695): | bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop |
Sacrum promptuarium (1695): | dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame |
Sacrum promptuarium (1695): | aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in |
Zlata Vas (1850): | seboj vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober |
Zoologija (1875): | s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil |
Zoologija (1875): | zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram |
Ferdinand (1884): | tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a |
Robinson mlajši (1849): | Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej réči, ko je v dogodkih |
Robinson mlajši (1849): | mu zdaj, prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni |
Robinson mlajši (1849): | Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse |
Robinson mlajši (1849): | si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se |
Kuharske Bukve (1799): | en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo Judovo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod |
Biblia (1584): | nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi |
Biblia (1584): | ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu |
Sacrum promptuarium (1695): | ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril |
Sacrum promptuarium (1695): | almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de |
Sacrum promptuarium (1695): | od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
Sacrum promptuarium (1695): | vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku |
Sacrum promptuarium (1695): | v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu |
Sacrum promptuarium (1695): | bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je |
Sacrum promptuarium (1695): | dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugu ſi zhaſs, inu ure odlozhimo, sa molitu pa obeniga zhaſſa na naidemo, inu per obeni rezhy nas tu ſpaine taku |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de ſi mi h' opravilu prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine naſhiga Odreſhenika ſaki dan le |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu greſhnu na sgubíli. Ali ni veliku ſpodobnſhi, debi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu obshaluvali, inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na naidemo. Saturei vsemimo ſi zhaſs tu terpleine naſhiga Odreſhenika |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na pretezhe, debi ſe mi v' tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Rimlarje na 8. Poſtavi. Bratje! jeſt dershim satu. de ſedaniga zhaſſa terplenje ni urednu perhodne zhaſty , katira ima nad nami resodeta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo skopov, inu je skril dnarje ſvojiga Goſpuda. Zheſs veliku zhaſſa pak je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške |
Zlata Vas (1848): | in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas |
Blagomir puščavnik (1853): | vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá novo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
Ta male katechismus (1768): | Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker ſi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud |
Branja, inu evangeliumi (1777): | gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi te zhaſſe ſturuv' Katiri, dokler je ſvitloba njegove zhaſty, inu podoba njegoviga |
Oče naš (1854): | kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že ni mogoče več živeti,— da nekdaj so bili dobri časi, so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši prišli bodo, ako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji našega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so |
Roza Jelodvorska (1855): | lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo |
Fizika (1869): | drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in da se ne vé |
Fizika (1869): | in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče |
Astronomija (1869): | 6 letih in 270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do |
Mineralogija in geognozija (1871): | se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj |
Botanika (1875): | narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega |
Gozdovnik (1898): | vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le |
Ta male katechismus (1768): | zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne derſhati. Kaj prida |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesu pojo, inu per ludęh se goriderſhę, al ob fimskeh zhaseh movzhę, inu na druge duſhelle lejtę |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. |
Pozhétki gramatike (1811): | je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih, ako ſo jo ravno tudi she zló po simi shivine |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridu zató bila, kér jim je pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni treba zametovati vsega svojega starega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po |
Deborah (1883): | prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi |
Ferdinand (1884): | sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili |
Divica Orleanska (1848): | duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj |
Viljem Tell (1862): | Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode. |
Valenštajn (1866): | Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem ſdavnej najprejshli, ter so teſhavo tega dne, inu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | szer od korenine Krayla Davida, katira je ſavle spremeitve teh zhasov, inu rezhy ſlo owo- |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo šlo, kar se pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo |
Astronomija (1869): | 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dvha jas tabe prosim daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi kader sebo moja dvsha odtalesa vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar |
Ta male katechismus (1768): | narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu v'srezhi poskakuje tvoja dusha. Upij k'meni ob zhasu te nadluge, ob uri tvojega vojskuvanja: Pod tvojo pomuzh perwejſhim |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi |
Biblia (1584): | Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha |
Biblia (1584): | veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on |
Biblia (1584): | je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri |
Biblia (1584): | Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku |
Biblia (1584): | red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko |
Sacrum promptuarium (1695): | shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena |
Sacrum promptuarium (1695): | vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je |
Sacrum promptuarium (1695): | Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena |
Branja, inu evangeliumi (1777): | naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere |
Branja, inu evangeliumi (1777): | beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da boda kmojei zhas- |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dupljo najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese |
Astronomija (1869): | marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč |
Tine in Jerica (1852): | njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. rokah nosiva prosi sa me, da mena sta zhasna beeshtva pomaga: O S. Krishtof jas taba opomenam k' si |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe ozheta useti. 4. Brani v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' opravilih ſvoje hiſhe. Zhe sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhiga bogaſtva, temuzh ſe ſhe le veſelé, de imajo malo zhaſniga blaga; drugizh tiſte bogate, kteri na bogaſtvo ne tvesejo ſerza |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ bogabojezh, je bila v' sakon obljubljena. Pa kakor uboga zhaſniga blaga, tako je bila bogata lepih zhednoſt. Vſa zhiſta, nedolshna |
Genovefa (1841): | Bóg ſe bó tudi vaju uſmilil. Ne dajta ſe od zhaſniga plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih plazhilo je vézhno |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vana skrita shaza 99000 Dukatov prov dora svata inu potomi zhasnomi shiuleni tu venzhno vesele unebesah noi is velizharije? Amen. Kader |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo Amen. MOLITVA |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on |
Maria Stuart (1861): | v božjo milost, in zanašam na Pravico tenko se sodnikov časnih. Paulet. Pravična sodba bo. Ne dvomite. Marija. Je pravda dokončana |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn zhasneh rezhy dobru dishalla, kjer v'taiſteh vezh od ſhovzha, inu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is svojem preyskanjam v'zhasneh rezhęh toku delezh? ſakaj preudaresh ti pred uſſakem svojem duſhelskem |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. |
Blagomir puščavnik (1853): | mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na |
Ta male katechismus (1768): | sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saklad, ondi je vaſhe ſerze. Zhe tedaj ſvoje ſerze na zhaſno blago naveshete, boſte pa Boga posabili; nihzhe ne more dvema |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe zhaſno ſhe toliko veſelje. II. Potlej je Jesuſ na tiſti gori |
Rudninoslovje (1867): | posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so |
Rudninoslovje (1867): | protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki |
Rudninoslovje (1867): | kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i |
Zoologija (1875): | potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti. |
Botanika (1875): | najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna |
Zoologija (1875): | Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep |
Botanika (1875): | zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla |
Zoologija (1875): | več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš |
Zlatorog (1886): | nikdar k njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez Goršakov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako naj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do dné |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po Karolu poslali časnikov, in tam je bilo večkrat kaj brati iz Francoskega. Nekega |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 302. kaz. zakonika bere take pamflete! Potem pa kličejo judovski časnikarji policijo na pomoč, ako duhoven stori svojo dolžnost in očitno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | brati zna. Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in cukamo vsi časnikarji z nadležno besedo: „daj, daj tudi meni kaj”, je sopet |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mnogo v hudobijo sabrede, poprej ko vejo, kakſhno ſhkodo sa zhaſno in vezhno ſi nakopavajo! Savolj paſhe jih veliko is ſhole |
Astronomija (1869): | Časoizprava. 63 Zemlja in mesec. Zeló tako, kakor solnce vlada nad |
Astronomija (1869): | südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291. Četvrtec, Quadrant, 234. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodélſke novize: tako bodo tudi Dalmatinzi ob novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku dobili. Natiſkoval in na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſeljem bodo tudi sanaprej namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil. Poſluſhajte, prijatli! tadaj, kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ne veſh, de ſo te podobe le sa nek zhaſopiſ sriſane in napravljene, ne pa sa ogléd v kaki zeſarſki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen tega zhaſopiſa je, kakor naſhih noviz. Tudi tukaj bodo kmetijſke, rokodelſke in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pergodek vſe, kteri ga svedó, s boshjim ſtraham napolnil. (Poleg zhaſopiſa: »Katholische Stimmen« 1843). J. K. Ogenj v Mednim. Po nozhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na ſvétlo, in velja sa zelo léto 1 goldinar. Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na ſvoje bravze |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | Francoskega. Nekega večera pride Karol vesel domov in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na tavžente! Ga |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali o časopisih, da se drugej |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile v poslednjih dveh letih od kmetijske družbe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | mu zemljica! V Gorici 29. dec. = Gorica šteje vse polno časopisov v 3 jezikih izhajočih, a vendar mi Slovenci še enega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | imate „Glasbeno Matico”, „Sokola”, „dramatično društvo”, „Mohorovo društvo”, imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se čita iz Čehije. Morda bode kdo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere v tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo rasodel, kako bi naſhi kme- |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je, ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati |
Divica Orleanska (1848): | kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi |
Zlata Vas (1848): | in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi |
Ferdinand (1884): | čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano |
Gozdovnik (1898): | konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi |
Sacrum promptuarium (1695): | Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj |
Sacrum promptuarium (1695): | ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem |
Sacrum promptuarium (1695): | ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe |
Sacrum promptuarium (1695): | enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah |
Sacrum promptuarium (1695): | pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére |
Genovefa (1841): | She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre |
Revček Andrejček (1891): | držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla |
Revček Andrejček (1891): | Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je |
Ta male katechismus (1768): | VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. |
Ta male katechismus (1768): | ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo |
Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti |
Ta male katechismus (1768): | Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v' |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor |
Genovefa (1841): | hude sgléde vidil, ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Prerok ny bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili; po nekterih krajih pa kmetje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | deleč pride, da bo milošine potreboval, jo bo z večjo častjo vzel iz rok ubogih kakor iz Vaših. 500 škofov, ki |
Ta male katechismus (1768): | be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne razumimo. Ako se pa znajde še tako velika i častna družba samih Slovencov — ako pa stopi med nje kak ptujec |
Oče naš (1885): | obitelj storiti, se je danes spolnila. Počasi so šli skozi častna vrata proti gradu, ki je bil kaj umetno in krasno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas |
Divica Orleanska (1848): | Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu , gosp. dr. Vošnjaka |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz |
Ferdinand (1884): | Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija |
Roza Jelodvorska (1855): | premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo |
Roza Jelodvorska (1855): | moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči |
Roza Jelodvorska (1855): | Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri |
Roza Jelodvorska (1855): | še živé; ali godi se jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si |
Roza Jelodvorska (1855): | »O dragi Častimir! « reče Ljudmila, »Bog naj nama le toliko veselja dodeli, kolikor |
Roza Jelodvorska (1855): | še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga |
Roza Jelodvorska (1855): | z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi |
Roza Jelodvorska (1855): | Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to, da |
Roza Jelodvorska (1855): | priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno |
Roza Jelodvorska (1855): | rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot |
Roza Jelodvorska (1855): | Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih |
Roza Jelodvorska (1855): | vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma |
Roza Jelodvorska (1855): | v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in |
Roza Jelodvorska (1855): | po tem se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in |
Roza Jelodvorska (1855): | nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali |
Roza Jelodvorska (1855): | enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga |
Roza Jelodvorska (1855): | zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod tiho, mirno, nobeniga človeka ni |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je she, dershi nasaj tvojo roko; savolo tvoje lubesnive, inu zhaſtite Matere, katire ſvete perſi ſi super ta ſtrup naſhih grehov |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe dobrute, katire smo jeſt inu drugi skus tega veliku zhaſtitega Svetnika prejelli, po verſti praviti, inu popisati. 3. Tu samu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika S. Joſhefa ſa svojega mojſtra, inu Uzhenika, inu on |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eſt sem sè bla ſa svojega Patrona, inu Proshnika tega zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišel pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni tako |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v |
Zlatorog (1886): | A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé |
Tiun - Lin (1891): | zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten |
Abecedika ali Plateltof (1789): | beſede. 3. Katir nam ſkus tebe visha naſhe dijanje Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir nam |
Abecedika ali Plateltof (1789): | beſsęde. 3. Katir nam skus tebe visha naſhe dijanja. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir je |
Abecedika ali Plateltof (1789): | beſsęde. 3. Katir nam skus tebe visha naſhe dijanje. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od smerte uſtal. 2. Katir je |
Sacrum promptuarium (1695): | veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu |
Sacrum promptuarium (1695): | bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in |
Sacrum promptuarium (1695): | adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nisim mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | protokoli županijskih zborov ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo častitim bravcam danes, misleči, da ne pridemo prepozno, akoravno smo se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vspeha ne vemo. Naj bo pri ti priliki vsem onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno |
Revček Andrejček (1891): | lov, želim vsem gospodom strelcem dobro srečo! ter zakličem vsem častitim gospodom lovcem krepak »živio! « |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove |
Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz Šneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O |
Biblia (1584): | folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od mene. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam |
Viljem Tell (1862): | bodeš stal ti v dičnosti prekrasnej Najprvi med svobodnimi možmí, Častil te ljud bo, ko se kralj častí. Rudenc. Tu, vsega |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če se mu pridruži skušeni junak. Pankracij pa ni le častil Boštjana ko navadnega hrabrega vojaka cesarjevega, še bolj ga je |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | variha in vse svetnike, katere si v zdravih dneh posebno častil. 37. — Če postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavle teh stvary koker njeh stvar neka hvallil, inu stembel zhaſtil. En velik ſaller je, aku kedu mene, de so ſatu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othla svjetuvati, de be s' posebno andohtjo tega prezhaſtitluvega Svetnika zhaſtil ſavle tolkajn mnogiternu spoſnaneh rezhy, skus katire sem jeſt ſvedela |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſede tvoje matere ſa doſti rezhy volo. Ti bosh mene zhaſtil, ter enu veliku veſſelle naredil, aku se bosh od pregreshneh |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo |
Zlata Vas (1848): | ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in je rekel |
Oče naš (1854): | izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
Ferdinand (1884): | krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in |
Oče naš (1885): | svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in ki so ga sicer le kake tedne v léti |
Biblia (1584): | govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je meni |
Biblia (1584): | VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu |
Pastirski list (1852): | klerega je Gospod u tjednu si zebral, po volji Gospodovoj častimo. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imenitna, nije koristna, nije potrebna. Ako je mi sami ne častimo, kako moremo po pravici očakovati, da bi ju častili drugi |
Ta male katechismus (1768): | inu njeh malike na eno naſdushno viſho molejo; mi pak zhastemo v' teh obraſkeh, inu Kipeh Kristusa, inu Svetnike, katiri nam |
Ta male katechismus (1768): | pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru |
Ta male katechismus (1768): | vekumej. To skrivnust virjemo, Té lubemo, Na Té ſaupamo, 'nu zhastemo. II. O JEſu roſſi nam, Té prosemo Gnade, 'nu pridi |
Ta male katechismus (1768): | O Tukej ſde videmo mi nashega Boga, * s' andohtjo ga zhastemo is zelega serza. Tu pervu se odpeva. Tu kar pride |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga zhastimo Tebe ô Bog Sabaoth ! No vſelei zhastit' shelimo. Nebo |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje gnade resglaſimo, K'dire ſi nam skasou ti. 2. |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | De s'tistim Bogu zhast dajo. 2. Tebe molmo, no zhastimo O Bog, inu naſh Gospod ! Tvojo zhast mi resglalimo , No |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo sdei ta spomin, Per sadni vezhirji tvoi Syn |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa |
Ferdinand (1884): | besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo, da mu je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe s' ognjem oglaſi, bodi ſi moj ali vaſh; njega zhaſtíte vſi praviga Boga. “ Vſe ljudſtvo je savpilo: „To je prav |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi me prihodnizh ſhe med vami prebivale, takó naſ zhaſtite, kakor gré. Naj vam bojo Lahi sa isgled ! Véſte kako |
Blagomir puščavnik (1853): | neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vseu. 4. O JESUS ! mi zhaſtimo Tvojo lubesen sdei, Inu zhastit shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhres Ta Lenoba v'to Zirku prit', Inu tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit |
Ta male katechismus (1768): | zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika |
Ta male katechismus (1768): | ustmy, poj Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je nasha dolſhnust, * na tron njo postav'la je boſhja modrust |
Ta male katechismus (1768): | samega Boga, koker to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado poglei na naſs. |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naſh glaſs pusti h'tebi priti , No s'tistim tebe zhastiti. 3. Kir ſe svesd millionu ſveiti, Tam je Ozhe! tvoja |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera |
Abecedika ali Plateltof (1789): | veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim ſerzam tebi ſlushiti, tebe zhastiti, inu hvaliti. Kar jeſt tebe moj Stvarnik, inu oderſhenik nebeshi |
Sacrum promptuarium (1695): | dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. |
Sacrum promptuarium (1695): | oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vred na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako |
Ferdinand (1884): | Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duſham v' Jerusalemu je Bog to rasodel. Shivel je ondi zhaſtítljiv ſtarzhik, ˛Simeon po imenu. Veſ pravizhen ino bogabojezh je bil |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | groba. Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' zhaſam po premoshno poſhteno dekle oshenil. Dedez, she veſ zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſhe tega veſelja vzhákali, de ſo s' ſvojim |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſerze bolelo; proſila je Shofko sa odpuſhanje, ino vbogi zheſtitliv ſtarzhek ſe ji toljko vſmilijo, de ſe nad njim rasjoka |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | teri je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan Sorko, prav zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſvoje dni na vojſki bli, alj savolj ſvojih |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica verna! Podoba pravice |
Oče naš (1854): | očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva častitljiva moža, eden zlo priletin, poln milosti in ljubezni, drugi še |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | naših potrebah, temuč reši nas vselej od vsih nevarnost. O častitljiva in žegnana devica; naša gospá; naša srednica, naša besednica; naša |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popraševanjem po kristijanstvu, ktero se jej je zdelo nova, prav častitljiva in bistroumna sistema — saj jej je umerl učenik, po kterem |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ozre na okoli stoječe in čez nekaj trenutkov začne: „Častitljiva brata! ki sta prisegla na Kristusovo ime, ki za njega |
Oče naš (1885): | očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva častitljiva moža, eden zelo prileten, poln milosti in ljubezni, drugi še |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ſo tadaj prebivavzi v luni, kakor uzheni miſlijo, kako zhaſtitljiva in lepa ſe njim mora viditi naſha semlja, ktera ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Loſhkiga kantóna in morebiti zele gorenjſke ſtraní, pa kar ſo zhaſtitljiva goſpá Mati Marijana Şerafína Hausenlehner vladijo tega kloſhtra prejeli, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi |
Oče naš (1854): | daj jima tavžent frankov in ohrani svoje življenje in življenje častitljivega gospoda! Prosim Te, obvaruj svoje, obvaruj moje in Nackovo življenje |
Sveti večer (1866): | pogleda proti nebu, bilo je v njegovem obrazu nekaj posebno častitljivega in slovesnega. Blagoslovi mladenča rekoč: „Gospod te naj spremlja po |
Ferdinand (1884): | list svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki prižgano svetilnico, pelje častitljivega redovnika k bolniku. »Milostivi gospod, tú vam je poslal samostanski |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. |
Genovefa (1841): | kushniga mrasa ſtèrjeno ſerzé ſe sopet v ſolsé omezhi! ” Beſedi zhaſtitljivigà ſhkoſa ſe je sdaj ſpomnila: „To tedaj” — je djala, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de mora shivino vezhidel tudi savoljo gnojá imeti, ne saſlushi zhaſtitljiviga imena, de je kmetovavez! Ker po leti veliko glav shivine |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhim svunajnim bravzam, de nam je neuſmiljena ſmert sopet eniga zhaſtitljiviga rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga goſpoda prejeli, ktéri ima ſhe bolj kakor kaki drugi pravizo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Z. k. kmetijſka drushba na Krajnſkim je pred dvéma létama zhaſtitljivimu goſpodu fajmoſhtru Pirzu, ki je, kakor naſhi bravzi she véjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi je, de |
Divica Orleanska (1848): | tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske |
Divica Orleanska (1848): | je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pervi list v hiši oglasi, zmajejo moj stari, sicer pràv častitljivi oče — kterimu Bog še dolgo živeti daj! — z glavo ter |
Zlata Vas (1850): | revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno veliko bi zamogli Oni pomagati, ker bi |
Zlata Vas (1850): | de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo |
Roza Jelodvorska (1855): | pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši veseli družbi, ko se tako |
Ta male katechismus (1768): | tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga dobriga ſerzá, inu po |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mario Smrekarzo vsęti, inu dnarje, katęre je prejęl , nasaj poverniti. Zhaſtitlivi , viisoku vrędni, imenitni Goſpodje ! — ſhe nigdar ni bla ena toshba |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kar ſe Jęsuſovu oblizhje s'ſhpotam inu ſramoto pokrie. Ti zhaſtitlivi pepęl tih ſvętih Prerokov, inu Patriarchov oshivi te ſpęt, inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu |
Ta male katechismus (1768): | usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl |
Sacrum promptuarium (1695): | deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne Vašega poštenja vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž |
Valenštajn (1866): | knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec |
Oče naš (1885): | pomagal bolečine trpéti,“ je rekel Vilibald in je pokazal francozkega častnika, kteri je z dvema vojakoma po gori šel. „To je |
Oče naš (1885): | s tabo delim! “ Barba je pogledovala s srčno hvaležnostjo zdaj častnika zdaj jerbase, polne vina in kruha. „Kako veliko plačilo za |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so spoštovali bolečino ubogega očeta, in so molče odšli. Dva častnika in zdravnik, ki so poslušali nekoliko oddaljeni ves pogovor, so |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem |
Tiun - Lin (1891): | ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te |
Divica Orleanska (1848): | Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in |
Botanika (1875): | in strženovo staničje (strženovino), poslednje mnogokrat neizmerno rahlo in nežno. Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom |
Botanika (1875): | in se popiše, kakošne so podobe in kako so postavljeni. Čaša je časih sostavljena iz več vrstá časnih listov, kakor pri |
Botanika (1875): | posamni listki med seboj popolnoma enaki; v protivnem slučaji je čaša nepravilna. Nepravilna enolistna čaša je mnogokrat dvoustnata, namreč razdeljena |
Botanika (1875): | pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če notranje |
Botanika (1875): | Ožji spodnji njeni del se imenuje grlo. Gledé podobe je čaša: cevasta ali valjasta, (pod. 103.); kijasta, vrčasta (pod. 104.); obličasta |
Botanika (1875): | podobi 138., se imenujejo nadplodni (epigyna); v poslednjem slučaji je čaša s plodovimi listi soraščena in prašniki in venčevi listi stoje |
Botanika (1875): | so tudi zeleni in krepni. Pri mnogih rastlinah ima pa čaša vse drugačno barvo, kakor zeleno, kakor, n. pr. pri Fuchsiji |
Botanika (1875): | ali kosmato, in s kosmatinami časih zaprto. Pravilna se imenuje čaša, če so si vsi njeni posamni listki med seboj popolnoma |
Botanika (1875): | od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če notranje cvetne dele obdaja le en |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle |
Valenštajn (1866): | i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor |
Botanika (1875): | se čašo, da se vidi, kakor da bi stali na čaši. Če pri tem imenovani cvetovi deli obdajajo prosto v sredini |
Botanika (1875): | rudeči jagodi, (pod. 107.), ki ima dvovrstno čašo. Pri enolistnej čaši se pazi na njen rob, ki je navadno zobat, in |
Botanika (1875): | ohod (perigonium). Čaša je ali večlistna ali enolistna. Na veličastnej čaši se štejejo posamni listki in se popiše, kakošne so podobe |
Kratkozhasne uganke (1788): | se kaj k' pridnemu, uku: zhasi k' ſbrihtanju te pamete: zhasi k' potrębnemu reſveselenju tega serza is ugank vonuſęlu. Use ima |
Revček Andrejček (1891): | da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo |
Botanika (1875): | strženovino), poslednje mnogokrat neizmerno rahlo in nežno. Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom, ker so tudi |
Botanika (1875): | čašnih listov se steblovimi listi; z druge strani se pa čašni listi mnogokrat ne dadó razločiti od venčevih listov, in ti |
Botanika (1875): | kako so postavljeni. Čaša je časih sostavljena iz več vrstá časnih listov, kakor pri rudeči jagodi, (pod. 107.), ki ima dvovrstno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veliko bolj me veselí, če tebi veselje napravim, kakor pa če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj |
Rudninoslovje (1867): | vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa |
Botanika (1875): | gleda, koliko časa potrebuje vela rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | prosili, pa nič ni imel, s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da |
Zlatorog (1886): | Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej |
Revček Andrejček (1891): | značaj. Kar si v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo za ženo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse |
Sacrum promptuarium (1695): | djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi |
Genovefa (1841): | nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na |
Genovefa (1841): | go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko solnce v |
Zoologija (1875): | kratkega življenja. Tu svrči in brni hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta |
Zoologija (1875): | sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah |
Zoologija (1875): | na poslopjih ob južni strani jako trdne lončke od peska. Bčela krajačica (Megachile) dela pod zemljo ali v duplih naprstku podobne |
Zoologija (1875): | grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih ob južni strani jako |
Zoologija (1875): | Živé ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih. Bčela (Apis |
Pozhétki gramatike (1811): | ami, le enfant, itd. La rezhejo in piſhejo l'abeille. bzhéla, l'épée, mezh, l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vživat : Mislim: Človek! ljubi délo In posnémaj pridno čbélo! Kadar čbéla satje dela Iz voska čisté lepôte, Kakor de bi stvarit' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krije : Mislim: Tak', otrôc'! bodite Starše svoje vsi ljubite! Kadar čbéla, jeze polna, Z želam ojstrim preskerbljena, Vid' nevarnost, v boj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Človek! serce vari, De se v gréhu ne opári! Kadar čbéla v panj priléze, Se koj med sestrice spravi Brez skoposti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mirno spijo ; De se drevje cvetjem cira, 3) Gde si čbela med pobira; De se trave zelenijo, Kosci skorej de kosijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tam je sreča prava, Kjèr edinost je in sprava! Kadar čbéla pričakuje De vesêlje raja vžije, Mater skerbno pogleduje In jo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mislim: Glejte, tako varja Prav' roják dom in cesarja! Kadar čbéla vsako délo Tak' umetno, modro dela: Al' bi serce se |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhtah ſe snajo dobiti. Bodite, kakor čbéle! (Poleg némškiga. ) Kadar čbéla gré cvetlice Obiskavat, med popivat, Pridno vezat na nožíce Si |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali lepih umetnostih **) (Vvod za naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna biti, Pripravnosti učít' se od červiča znaš, Kar |
Kratkozhasne uganke (1788): | se meni en modrijan, inu vedèsh. Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob |
Kratkozhasne uganke (1788): | meni: kedu je ta, de se bomo vedeli, njega varuvati. Zhebela, ke pizhe, aku se reſdraſhe. Ni mesú; je pak vonder |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojih zhervizhev v panje snaſhajo , ſo li zhiſti zvetni práh. Zhebéla ſe v zvetlizo globoko sarine, de na nje dnu ſladko |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe isuzhiti, de bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opikne , in mu ſhkodje. Tak ſok je ſladek, in je zhebelam dobra paſha, sató ga medeno rôſo (Honigthau) imenujejo. Taka rôſa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo |
Botanika (1875): | Mnogokrat je vresje edina rastlina, ki pokriva nerodovitna peščena tla; bčele dobé v vresji mnogo medú. Iz strohljenelih iglastih listkov se |
Zoologija (1875): | na kvar. Tako na pr. hranijo se nekatere žuželke, sosebno bčele, cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na |
Botanika (1875): | Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi bčele pogostoma obiskujejo. V blizo sorodni red spada sporiš (Verbena), navadno |
Zoologija (1875): | po kacih sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na |
Zoologija (1875): | Afriki in južni Ameriki, imenujejo jih tudi bele mravlje. Kakor bčele in mravlje živé tudi trmiti v velikih zadrugah, kjer se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo reči, da smo v tem kaj napredvali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se bali; petelina so posébno ob vojniškim času radi vidili. Čebele so pomenile prihodno zgovornost. Še clo zajci, kobilice, kače in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nji? Marsikteri takó pravi in sam ne vé zakaj. Kadar čebele močno na ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh vezh ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojimi preſlabimi ozhmi vſelej viditi ne samoremo. Vſi tovorizhi, ktere zhebéle okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih zhervizhev v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi oblesovati, bi samogel v enim létu ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj pred premrasenjem varvaj. — Shivino na paſho ne goni |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
Abecedika ali Plateltof (1789): | Soper nemarnoſt. Otrozi! pojidite k' zhebęli tje. Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe |
Abecedika ali Plateltof (1789): | Super namarnoſt. Otrozi! pojde k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti ſhegi konez vsame, sakaj snano mi je sanikarno opravilo zhbelarjev po Şhtajerſkim, Krajnſkim in Koroſhkim. Ne vsame ſi toliko zhaſa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahke, sdrushi vezh panjev ſkupej ; sakaj gotova in od vezh zhbelarjev poterjena reſniza je : „de zhbele dveh panjev, od ktérih ima |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bó, bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | XXXI dni. Kmetijſki opravki v tem meſzu. 1. Ogledaj ſkerbno zhbelne panje, De ne bo mogel desh ne veter va-nje. 2. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih boſh po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle |
Zoologija (1875): | do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in več špogali čebelic, ktere so nam toliko koristne, in nam mnogo dobička prinesejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne imel, ktera |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ki v hribih prebiva, in — prinesi mi novic od njega. « Bučelica je takoj zletela s persta princesinje, kamor ji je bilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodí. To spet storijo čebelice ali pa tudi druge čebelam enake živalice. Res de tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripravni s pridam sprejeti potrebniga rodovitniga prahú. Ko bi takrat čebelice ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shiti, pokasal. Drugi dan grem do njegoviga zhbelnaka, in neki pomozhnik pa pripravo s mano neſe. Kje pridſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga zhbelnaka, in v miſlih, kakó ſe le unimu ſvojoglavniku godí, ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per |
Kuharske Bukve (1799): | pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na |
Kuharske Bukve (1799): | eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula, |
Kuharske Bukve (1799): | v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | srovim maslam poli, v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga v malo rujave prežganke, v kteri se je zrezana čebula napela, deni, de z njo dobro zavre. Nekteri to jed |
Botanika (1875): | 2. Čebula (cepa) je, kakor kaže podoba 53., v podolžnem prerezu, ploščnato |
Botanika (1875): | vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. nam kaže |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem |
Botanika (1875): | Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic |
Kuharske Bukve (1799): | od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo |
Botanika (1875): | skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiha, perdeni štiri žlice malo zrezanih kapar; naj dobro povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje meso s čebulovo polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel |
Kratkozhasne uganke (1788): | bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se zhes nozh v' |
Kratkozhasne uganke (1788): | inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v' eno męshto, inu s' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še |
Zlata Vas (1848): | šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno je bil |
Blagomir puščavnik (1853): | življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že zadosti, da se je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſta jim ſtara jeſti prineſla; gledal je, kako ſo mladi zhedalje vezhi raſtli, isgodnjali ſe, ino nekiga dne po blishnih vejzah |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | narediti. Kolovrati, leſene ſklede, pipe ino take ropotije ſo bile zhedalje boljſhi kup; satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Tudi Martinek je ſmel vzhaſi v' grad. Dédeka je pa zhedalje bolj ſtaroſt ſilila, Niſo ſi vezh s' ſvojim delam toliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhetka malo potrebujejo, kakor pa bolj raſtejo , jim je treba zhedalje vezh, in sadnje dvé ſtaroſti she terdniga in mozhniga perja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokonzhala. Koliko troſhkov sopet to vsame, ſoſébno, kir je léſ zhedalje drashji! Tudi zhaſa ſe veliko potrati, ker ſe to delo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama snažne biti |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja |
Zlata Vas (1848): | vas prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama |
Zlata Vas (1848): | ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne |
Revček Andrejček (1891): | patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v |
Zlata Vas (1850): | iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako |
Zlata Vas (1848): | deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene |
Zlata Vas (1848): | de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je čisto mlad, tankoraven; kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči, zlatorumenih las, ki so v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naj se spuša živina iz hleva pod senco. Kdor nima čednega, hladnega hleva, naj jo postavi za ta čas kam drugam |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v čednega meščana, stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narhujsheh ſmejshnav skupſbiranje. XXX. Poſt. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Hodi ſa mano. XXX. POSTAVA. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enega zhednega ſhivlenja krayluvanje. 1 Tu ni ena majhena nadluga ſa enega |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ; ſamo prasniki, godovi ſvetnikov in druge snaminja bodo veliko zhedniſhi in lizhniſhi podobe, zheſar ne vidimo v dan danaſhni, v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnſka „Pratika” na verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali na ſolnzi ali pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji pred miſhmi in pred praham hrani, de jih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe drujikrat drajſhi prodá. Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v ſuhi ſkrinji in v ſuhi kamri, ali pa |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni kozi na žerjavci, zali jo potem med vednim mešanjem z |
Zlata Vas (1850): | tednih vsi šolarji, veliki in mali, ubogi in bogati, čisto čedni na truplu, vsaj ta čas ko so bili v šoli |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Natergaj en funt dobrih, zrelih grozdičevih jagod, postavi jih v čedni posodi na živ pepel, pokri jih in jih tako dolgo |
Kuharske Bukve (1799): | de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem zhednim roshzam? ” Imenujejo ſe ledinzhize, ji mati odgovorijo, sa to, ker |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so |
Oče naš (1885): | je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas |
Viljem Tell (1862): | preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček |
Zlata Vas (1848): | mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nameſt v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi narmajnshem blekam omadeſhuvanu nabilu; inu ke sem tuiſtu uſſeskuſi zhednu derſhalla, je v' svoji snagi uſſellej gorijemallu, dokler sem bla |
Kratkozhasne uganke (1788): | v' mejſtu perpelala; ſdej more per men use zhiſtu, inu zhednu biti. Grem rada |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v |
Divica Orleanska (1848): | najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar |
Oče naš (1854): | to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete |
Ta male katechismus (1768): | 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka |
Pozhétki gramatike (1811): | bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar |
Stric Tomaž (1853): | na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj |
Blagomir puščavnik (1853): | v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže |
Blagomir puščavnik (1853): | jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in sveto življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno |
Ta male katechismus (1768): | ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire so te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi Viro? Jest virjem uſſe, kar |
Ta male katechismus (1768): | mirelu. Luk. 6. Katire se imenujejo te poglavitne, ali shteklene zhednoste? Katire so koker glave teh drugeh, ali koker eni shtekli |
Ta male katechismus (1768): | ſadosti; temuzh on more ſraven tega tudi dobru sturiti, inu zhednoste, ali tugentce dapernashat; sizer je greh temuistemu, katire tu dobru |
Ta male katechismus (1768): | ali koker eni shtekli, okuli katireh se uſſe te druge zhednoste vèrtèe, katire se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire navę, inu naſna svoje nagnenja viſhati is vojnèkam te zhednoſte, |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge pridti, inu goriuſeti. V'skrivnuſtah te vire |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pregrehe naodstopejo. 3. Moj syn! posnemaj od tvoje Matere. Te zhednoſte mojega Synu se skus mene svetejo, koker sonzhni ſhari skus |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel |
Genovefa (1841): | isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § |
Blagomir puščavnik (1853): | te poterdi v svoji milosti, da boš vedno pobožno v čednostih popotoval in na smertni postelji reči zamogel: ”Pridi prijazna smert |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ali gnade, Njegove sveti zapovedi spolnovati, in vas v vsih čednostih posnemati, de se bom po smerti z vami v Njem |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhe otroke v' tęj ſvęti isvelizhanſki vęri, v'tęh Ięjpih zhędnoſtih tiga sadershanja podvuzhili? Kęj je ta kruh, katęri ima njih |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | furme ali podobe dati, kakor ima ſlęhèrni potręba. Zhe na zhednoſtih gori jemlete, ſe more ta duhovni s'vami povsdigniti; on |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vedno tak; zakaj Bog jih ne zapusti, kteri njemu s čednostjo in pobožnostjo, svojim bližnjim pa z ljubeznijo in blagovoljnostjo služijo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Videla sem, kako je v tvojem sercu kalila čednost za čednostjo; videla sem in veselila se tvoje ubogljivosti, tvoje pridnosti, tvoje |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po naredbi P. |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil sem od |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ravno tudi ne vedilo, ali smo bili Slovenci, Horvatje ali Čehi, ali kaki drugi Slovani. Ravno takó, če pogledamo iména stariga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Iz Prage. Novi „Narodni list” je razodel pravila, po kterih Čehi zahtevajo vladne prenaredbe, da zadobí narod pravice, ki mu jih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tem kraji ni bila na pravem mestu? ali, ker vrli Čehi niso še zabili svojega Palackega in Riegerja, da bi demonstrativno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | načelo, ne gredó poslanci federalistične stranke. Zdaj pa — razun pogumnih Čehov, ki od svojega zgodovinskega prava ne za črtico ne odstopijo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vsi poslanci in tudi Tirolci so prišli v zbor — razen Čehov in kranjskih Slovencev. Poljaki so v zbornico pritirali svojo resolucijo |
Robinson mlajši (1849): | le mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno! sim mislil tudi jez sam pri sebi; kdo je |
Zlata Vas (1848): | cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè |
Divica Orleanska (1848): | zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado |
Divica Orleanska (1848): | kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja je čelada. |
Divica Orleanska (1848): | jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba |
Divica Orleanska (1848): | ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče rêči. Krov jeklén |
Blagomir puščavnik (1853): | krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba |
Genovefa (1841): | grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati |
Divica Orleanska (1848): | prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem |
Divica Orleanska (1848): | Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni |
Divica Orleanska (1848): | vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo |
Zoologija (1875): | nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob |
Zoologija (1875): | zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki |
Zoologija (1875): | v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta |
Mineralogija in geognozija (1871): | žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so |
Zoologija (1875): | sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug |
Zoologija (1875): | ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se |
Zoologija (1875): | so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima |
Zoologija (1875): | in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi |
Zoologija (1875): | katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem |
Zoologija (1875): | Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so |
Zoologija (1875): | Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v |
Zoologija (1875): | dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni |
Zlata Vas (1850): | zraven sebe čutil. Večidel vsim je od strahú pot od čéla tekel, in nekterih je bilo celo tako strah, de bi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v |
Divica Orleanska (1848): | dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih |
Oče naš (1854): | rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi |
Maria Stuart (1861): | naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč |
Maria Stuart (1861): | obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš |
Viljem Tell (1862): | Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa do |
Revček Andrejček (1891): | v tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res |
Sacrum promptuarium (1695): | saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek |
Viljem Tell (1862): | ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže |
Zlata Vas (1848): | pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo jęsa zhelu rasdjala — Nęshka. Nizh ſe ne praſkaj po zheli. Matizh. Sakaj ne ? Nęshka. Bi vtęgnil kakſhen bùdenz vun sboſti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | britkoſti tiga pekla obdadó, inu ta mertvaſbki pót na njega zhęli nam letę peklęnſke britkoſti lę prevezh na snanje da. Tedaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele |
Ferdinand (1884): | bil več stari, veseli pevec. Bil je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je ozalšal z vsem potrebnim. Precej tam-le je; saj stari čmerni Katul ravno odpira vrata. ” Stopili so na prostorno dvorišče, na |
Gozdovnik (1898): | čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša: »Kdo želi uhoda o tako pozni uri |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z vsim strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. Ne terdim, da je moja gospodinja taka; pa vi, draga |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reši. Koj je hitela k njemu, ki je s temnim čmernim ptujcem zaklenjen bil v svoji sobi. Na svoja kolena je |
Izidor, pobožni kmet (1887): | ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá |
Mlinar in njegova hči (1867): | konec! Potem je živenje moje brez vse vrednosti; ne vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa |
Revček Andrejček (1891): | Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase |
Zeleni listi (1896): | na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče, oče |
Gozdovnik (1898): | »Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja |
Divica Orleanska (1848): | in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje |
Kuharske Bukve (1799): | v' shelodez djati, karkol je le enmalo ſmrada nategnílo. Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè |
Kuharske Bukve (1799): | imenvati, tedaj bodete narbol snale mojimu ſlabimu perzhetku popólnimoſt naloshiti. Zhemú beſęde kraſti? Al ni ſlovenſki jesik sadoſti premôshen? Kuhati je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtvarnika. Vediti tega vender gotovo ne moremo. Modrijani le pravijo, zhemu bi bil Bog toliko in tolizih prebivaliſh vſtvaril, ko bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prebivaliſh vſtvaril, ko bi jih ne bil napolnil s prebivavzi ? Zhemu bi bila naſha semlja, ko bi ne bilo ne ljudí |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasloshiti, to je pokasali in ſprizhali vam bomo, sakaj in zhemu ſe mora to delo tako, drugo tako delati. Sraven tega |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres |
Sveti večer (1866): | bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſant je bil sraven ? Nęshka. Sa tim velkim ſtolam je zhepel. On me je priſhal proſsit , de bi bla per njih |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imaſh tukej snajti ? — ſim vshę ſliſhal , kader ſim sa ſtolam zhepęl. Baron. (jęsen , na ſtran. ) Tukej je le ſpet, ta neſręzhni |
Tiun - Lin (1891): | trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod |
Deborah (1883): | Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene |
Revček Andrejček (1891): | hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 45. Gosp. Fr. Sarabon, nogovičar v Teržiču, za nogovlce in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za rokovice, nogovice in čepice. 13. Gosp. Ig. Pibrovc, iz Krope, za omikalnice za volno |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar |
Kuharske Bukve (1799): | Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah |
Kuharske Bukve (1799): | od diſhave navsame. Se da v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v čast peršteva: Le Krajne malo znan' glasovi So nam, čeprav nas je rodila, Nas z lastnim mlekam oddojila, Čeprav smo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam, čeprav nas je rodila, Nas z lastnim mlekam oddojila, Čeprav smo pravi nje sinovi. — Lahko prebiramo gramatko, Ptujinov in učmò |
Zlatorog (1886): | Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj |
Genovefa (1841): | zhér sopet v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo |
Zlata Vas (1850): | bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. « |
Stric Tomaž (1853): | Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse |
Stric Tomaž (1853): | da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj vgane |
Stric Tomaž (1853): | kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po |
Zlata Vas (1848): | druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe lastnosti |
Robinson mlajši (1849): | Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne |
Oče naš (1854): | ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | je milost Božja, in udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | isbi saſazhil. Ker niſta tadej hotla popuſtiti tega napzhnega snanja, zheravno ſta bila saporedama ſvarjena, ju je dvorni hiſhnik Golo ſilama |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | je napzhno grofu povedal, de ſhe le pred enim meſzam, zheravno ſta bila she takrat dva meſza po porodu Pretekle. Nato |
Genovefa (1841): | od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba gledati, da so psi snažni; treba jih je pridno česati, štrigljati in prati. Kodrasti psi naj se saj dvakrat na |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po lepi stari kerščanski šegi umivati roke in noge, jo česati in jej ravnati lase, kakor bi bila revica lastno njeno |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke v srovim maslu zarumeni, malo drobno zrezane čebule ali česna in ohrovt perdeni, z mastno mesno župo zali in dobro |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in dva stroka česna v mastni župi tako dolgo, dokler se lepo žverkati ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov |
Kuharske Bukve (1799): | s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močirno deteljo, štir, poljski mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami in po nekterih drugih zeliših mleko |
Kemija (1869): | odločiti. Kovinski arzén se malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako |
Mineralogija in geognozija (1871): | sokislino, koja se spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako |
Botanika (1875): | §. 191.), izmed kterih se v zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova (od rastline ,,ferula |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po |