Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 11

▶ gnijoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnijoče

gnjijoče

Kemija (1869):	zahode (sekrete), da jim vzame nevšečen smrad in da razkuži gnjijoče smrdljive stvari, ki dostikrat širijo kužne bolezni. Železni okisec, FeO
Botanika (1875):	sostavljena iz organskih gnjijočih ostankov. Med izvodi, ki so iz gnjijoče prsti naredé, najdemo jih več, ki so sami za sebe

gnijočih

gnjijočih

Botanika (1875):	z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi
Botanika (1875):	211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako
Botanika (1875):	ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih
Botanika (1875):	so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se
Botanika (1875):	glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže

▶ gnil pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnil
Kmetijske in rokodelske novice (1844): suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne

gnile

gnyle
Biblia (1584): rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi

gnjile

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in tudi cvétje začerni in odpade. Žalostno je viditi take gnjile plohe po njivi! Pa ta gnjiloba takó smerdí, ko se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druge čeva so bolj ali manj vnete, vele, dostikrat clo gnjile. Huda kuga sega skoz in skoz do ritnika, takó de
Blagomir puščavnik (1853):	čas; — trohljevina (trohnjeni les) vam bo namesti luči, in kup gnjile slame namesti mehke postljice; ne bo vas tam vaša lepa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jesti in piti. 2. Zlasti po leti ne smejo dobivati gnjile ali smerdljive kervi, niti takošnega mesa, masti ali takošne jedi
Fizika (1869):	na nekej plesnji (rhizomorpha), ki pogostoma raste po rudnikih. 5) Gnjile živalske tvarine, posebno gnjile ribe, in trohljene rastlinske tvarine, posebno
Fizika (1869):	ki pogostoma raste po rudnikih. 5) Gnjile živalske tvarine, posebno gnjile ribe, in trohljene rastlinske tvarine, posebno razperéle lesovine, se večkrat

gnilim
- gnjilim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v
gnilo
- gnylu
  Biblia (1584): Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu
- gnjilo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov

▶ gnilec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vino iz nagnitega grozdja; [sskj]

gnilca

gnjilca

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rečí obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervín; če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih druzih

▶ gniloba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gniloba

gnjiloba

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem
Kemija (1869):	zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin, 466. Glycocoll, glikokol, 477. Gnjiloba, Faulniss, 503. Goba platinska, Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid

gnilobe

gnjilobe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale

▶ gniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnije

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dan tega Meſza tiſtu drevje ſękati, kateri v' vodi ne gnije. Shivino ne meſti, kar ji manka, mlade preſhizhke, kateri bodo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa Groisdje pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred mrasam je shiher, inu prov dobru perraſse. Nogradi ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Povshe v'povshnizo devei. Is ſadja, katęri doli pade, al gnije, shganu vinu delat al pa jeſsig. Sdej moremo mi Boga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler

gnjije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi bilo brez ajde posebno létas, ko korún že povsod gnjije, in ko drugih žit kup še zmeram raste? Ali ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec gnjije, je treba ga spirati z žajbelnovo vodo in vodo kuhane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tako neumno kakor škodljivo. Kadar se pod rogom gnoji ali gnjije, je že več vednosti treba, da se bolezen ozdravi. Ločeni
Stelja in gnoj (1875):	kakor pa če je prestar, sprhnjen in izprán. Gnoj naj gnjije v zemlji, ne pa zunaj. Zakaj trohnjenje naredi gorkoto; glavna
Stelja in gnoj (1875):	ali živežne moči, ampak še bolj v tem, ker nerad gnjije in trohni. Vsled tega se na travnikih le prav počasi
Stelja in gnoj (1875):	v zemlji vsaka stelja z enako lahkoto; in kar ne gnjije, tudi ne more zemlje rahljati in še manj jo gnojiti
Stelja in gnoj (1875):	plemena drevje ostaja čez zimo zeleno. ) Mecesnovo igličevje prav nerado gnjije, ako ni poprej uležáno, in ko gnojnina za travnike je

gnijejo
- gnjijejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu
- gnjijo
  Botanika (1875): rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih

gnijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	otekljine ispuſté, — de merhe ali mertve trupla shivin ſilno urno gnijó: vſe té vlaſtnóſti ima ſamo vranzhni priſad. Zhe vranzhni priſad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	marſiktéro Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih

gnil
- gnyl
  Biblia (1584): taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod

gnilo

gnillu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu lęru, al ahtej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne smersuje do srede Grudna. Satore zhe hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu terta od mokrote ſhkodo terpęlla. Vetrovi, nagli deshi, inu

gniti

gnjiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je

▶ gnitje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnitjem
- gnjitjem
  Botanika (1875): njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno

▶ gnoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnoj

gnoi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu

gnoj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z vodo zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno
Botanika (1875):	Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove

gnoji
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem

gnoja

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela
Botanika (1875):	Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj

gnojam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti

gnojem

gnojam

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali

gnojem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša
Botanika (1875):	novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §

gnoju

gnoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč

gnoju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rastroſijo. 4. Praprot je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je vezhdel le sa kurjavo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan ispodkidati. Goveja shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poresati. Srelo bi bilo pre terdo, in bi ſe v gnoju nerado vmedilo. 3. Reſ je je ſizer terda in puſta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſvoje velike ſhkode obvarovati. Şhkode, ktera ſe vam per gnoju ſprizho neurnoſti in negudnoſti godi, is pervajene nemarnoſti morebiti zeló
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se le splača , péso v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debélo za sladkorne fabrike obdelovati, jo zamoremo vunder vsacimu
Stelja in gnoj (1875):	njiv. Za njive mora biti gost, čvrst gnoj. V tem gnoju bodi obilno stelje, pa ni treba, da bi bila prav
Botanika (1875):	gnjijó, vedno razvija toplota, enako kakor so to vidi na gnoju, kterega zato rabijo za tople grede ali gnojnike. Vidimo tedaj

▶ gnojilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojilne
Stelja in gnoj (1875): in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še

gnojilno

gnojivno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	apnam, s belim kamnam ali gipſam, in s kako drugo gnojivno drobnino. Kdor sa travnike ſkerbel ne bó, bo imel malo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is lush, bajerjev in grabnov

▶ gnojišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojišča

gnojiša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že

gnojniša

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	celi vasi škodje. Po moji misli naj se pregledajo vse gnojniša cele županije, in župan naj predloži, berž ko je mogoče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	polne jam in grabnov, in da so zlasti nemarno napravljene gnojniša nekterih sosedov, iz kterih se gnojnica vedno po cesti razljiva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	še skoraj veči potreba, kakor poprava ceste. Dokler ne bojo gnojniša nekterih nečimernikov popravljene, bo naša vas vedno luža ostala. Ce

gnojnišča

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	nikdar ni višji kakor za 4 čevlje. Dno in stene gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ne spuša. Taka jama mora biti na naj nižji strani gnojníšča, da se lahko va-njo izteka, pa tudi iz nje lahko
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	vozi. V. Kakošno naj bode dno še na dalje? Dno gnojníšča naj enmalo visi na eno stran, da zamore odtekati
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	Da bo vsak to bolj razumel, damo obris prav napravljenega gnojníšča. Številki 1. 1. kažete jarek za kapníco; številka 2. kaže
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	se odteka? Gnojníca ki se odteka, naj se odpelje tikama gnojníšča v jamo, ktera je obzidana ali tako napravljena, da vode
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	Velikost gnojníšča naj se vselej ravná po številu živine, ki jo kmetovavec
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče se stekati
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	1. 1. kažete jarek za kapníco; številka 2. kaže dno gnojníšča, in številka 3. jamo obzidano za gnojníco. VIII. Kako se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	božjih, njih sveta trupla metal v vodo ali pa na gnojnišča; Bogu posvečena poslopja si podiral in oskrunjeval oltarje pa prisvojeval

gnojišče

gnojiſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga nikodar nizh ne sgubi. Reſnizhen je pregovor: Le poglej gnojiſhe doma, boſh koj posnal mosha; boſh svedil, koliko shivine redi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pripravljenjem gnoja sazheti in de ſe tudi gnoja prav poſlushi. Gnojiſhe je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in

gnojnišče

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	GNOJNIŠČE kmetovavca zlati rudnik. Poslovenil Dr. Bleiweis. V podúk našim gospodarjem
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	vredno, kakor to, kar ostane. III. Kako veliko naj bode gnojnišče, in kakošno naj bo dno, kakošne stene njegove?
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	da se vozi na njivo. II. Kje naj bode gnojnišče? Gnojnišče naj bode vselej blizo in na senčni strani štale. Lahko
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče se stekati ne more. IV. Kako se naredi to, da
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ki jo kmetovavec redí. Na vsako vižo pa naj bo gnojníšče tako veliko, da gnojni kup v njem nikdar ni višji
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ne, da se preveč kakošne druge vode va-nj ne steka. Gnojnišče pa mora biti na hladnem (v senčnem) kraji zato, da
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	iz nje lahko zajemati (kalati) dá. VII. Kako naj bo gnojníšče napravljeno, da je prav? Da je gnojníšče prav napravljeno, mora
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	Kako naj bo gnojníšče napravljeno, da je prav? Da je gnojníšče prav napravljeno, mora imeti okoli in okoli pol sežnja (pol
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ravnati, je pa ravno glavna stvar, ker le takrat bo gnojnišče gospodarjen bogat rudnik, kadar si ga je umno napravil in

▶ gnojiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnoji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je
Stelja in gnoj (1875):	trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav

gnojijo

gnoje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se
Botanika (1875):	naseljenih krajih tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in
Stelja in gnoj (1875):	podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki
Stelja in gnoj (1875):	potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj

gnojijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali

gnojila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſtelji, in jo s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga
gnojiš
- gnojiſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de

gnojiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje

▶ gnojnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnojnica

gnojnica
Stelja in gnoj (1875): vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo

gnojniza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obtizhal. Od gnojnih kupov ali od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe is njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s ſnegam pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo smeſhana, mu je prav dobro teknila

gnojnice

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	od druzega kraja voda priteka, se izluži gnoj popolnoma, in gnojnice se preveč naredí, ktera vsa odteče, ako delj časa dežuje
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	to, da dno in stene ne spušajo ne vode ne gnojnice? To se naredí lahko, ako se na dno in krog
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz zemlje voda v gnojníšče

gnojnize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in gnojniſha popravljati in pravniſke vosove sa voshnjo gnoja in gnojnize napravljati! dajte kmetam lep isgled, kar bote ſtorili; prid bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhkrat nove ſape, zhiſte in sdrave, ne pa od kakſhne gnojnize jim dati. To jim je ravno takó potrébno, kakor paſha

gnojnici

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ako se to ne zgodí, leží spodnji gnoj predolgo v gnojnici, to pa ni dobro, ker vès gnoj ne more po
Roza Jelodvorska (1855):	je bila tako vmazana, kakor bi se bila vedno v gnojnici kopala. Za nobeno drugo stvar pod milim nebam bi ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vročem in suhem poletju napada. Ako goved v hlevu v gnojnici stoji, in po leti bolezni zboli, jo je treba koj
Zoologija (1875):	živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se v gnojnici. Zlobna muha ali bodulja (Stomoxys calcitrans) je vsa podobna naši

gnojnico

gnojenzo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Derves ne vezh preſajati, Pevzerje s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	simskim shitu ne vezh pleti, zhebulovu, inu korejnovu ſęme v'gnojenzo namozhiti, inu kader kav poshene, odzediti, v'luſtni ſenzi

gnojnico
Stelja in gnoj (1875): treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa

gnojnizo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino vſtiljati, ali s gnojnizo pomeſhati, da doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt, kadar je ſuha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga, ſhe vezh gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer je doſti imajo, natroſijo, in to en zhaſ s gnojnizo polivajo , dokler de is hlevov sopet eno klado gnoja naneſejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konzu sime, kader je bil ſhe s ſnegam pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo

▶ gnusen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnusna

gnuſna

Fabule ino pesmi (1836):	33 20. Thor ali prasen glash - - - - - 35 21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt - - 37 22. Oſel ali raskrita ſkaslivoſt - - 38 ˛Stran 23.
Fabule ino pesmi (1836):	21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt. Pri enem vel’kem hraſti, Ker lepi ſad rodí

gnusno
- gnusnu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda

▶ gnusenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

gnus; kontekst

gnusenje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh stvary nasprutneke imel, katiri bodo tebe ſhallili, al enu gnusenje, kader bodo tebi dalej terpelle, ali bo ſhaluvanje zhes tebe

gnuſenje

Pozhétki gramatike (1811):	eno djanje, en obzhut naſhe duſhe kakor poſtavim veſelje, shaloſt, gnuſenje, itd; ino ktiro vzhaſi ſamo vun vershemo, vzhaſi med druge
Pozhétki gramatike (1811):	helas! ahimé! ouf! o, ojoj! Sa ſtrah: Ha! he! Sa gnuſenje: Fi! Fidonc! pejte! pejte bodi! Sa zhudenje: Oh! ó! Sa

▶ gnusiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnusi

gnusi
Divica Orleanska (1848): pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno

gnuſsi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	neſpódobne rezy, nad katęrim ſe enimu poſhtenimu ſerzu, ali vuſseſsu gnuſsi. Ah bęjſhi mój ſyn, pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	peklęnſki duhovi, inu de ſe nad njó boshjim ozhęm bôl gnuſsi, kakôr vam pred enim na pol gnilim mertvaſhkim truplam. Zhe

gnjusi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu

▶ gnusoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gnusoba

gnuſoba

Hrana evangeljskih naukov (1835):	saméra per Bogu; moliti ino dragim krivizo delati, je Bogu gnuſoba; moliti ino ſvojiga blishniga ſovrashiti, je oshje ſovraſhtvo. Bogu v'
Življenja srečen pot (1837):	plamno je napúh, tvoje jiſkre ſlabi pogovori, tvoj dim neſpodobnoſt, gnuſoba tvoj pepel, ino tvoj konez je pekel. “ Tako ſv. Jeronim

gnjusoba
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet ni

gnusobi

gnuſobi

Štiri poslednje reči (1831):	golfije, tako de bomo vſi eden drusiga pregrehe v' pravi gnuſobi vidili. – Hudobni, krivizhni kriſtjan! »Premiſli pravi ſ. Avguſhtin, de pred
Štiri poslednje reči (1831):	vſe njegove hudobne miſli, shelje, dela in opravila v' ſvoji gnuſobi, in oſtudni gerdobi. Vſe mu je pred ozhmi kar je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſlepoti je vſaki nezhiſti loternik, kateri ne vidi, kako po gnuſobi neſpodobne ſládnoſti ſvojo duſho ino truplo mori, ino kakſhino shalost

gnusobo

gnuſobo

Štiri poslednje reči (1831):	tvojo nagoto, in kraljeſtvam tvojo ſramoto. Na te bom vergel gnuſobo, saſramotil te bom in te poſtavil sa isgled. « Nahum. 3.
Štiri poslednje reči (1831):	njegova vezhna neſrezha. V' ſmertni uri greſhnik vidi velikoſt in gnuſobo vſaziga greha kakor je ſam na ſebi, ker takrat je

▶ gobav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobav
- gobov
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi

gobave

gobove

Biblia (1584):	krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte

gobavem

gobovim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ti ſi pred tremi lejti doli pod novim Męſtam na gobovim gradi ſlushil. Je ręſs, al ne ? Matizh. Ręſs. Smeſhnava. Tok
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gerde , ſhkilaſte, ſhkerbaſte kluzharize na gobovim gradi pod novim Męjſtam ene dnárze prejęl, inu de ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	terjazeh je bo raven trideſset lęit, de ſva na gobovim gradi vkup ſiushila, jeſt sa ſhribarja, inu ona sa hiſhno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	”kluzhariza na gobovim gradi , dve”ſtó gotovih kron naſtęla; inu oblu”bim is

gobavi

gobavi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim

gobovi

Branja, inu evangeliumi (1777):	doliſhov, je veliku ludy sa nym ſhlu. Inu polej ! en gobovi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naj pozhákajo , vaſha gnada, zhe ſmęjm proſsit. Sim piſsal na gobovi grad po

gobavih
- gobovih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil

▶ gobavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobavci
- gobovci
  Biblia (1584): Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém

▶ gobec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gobca

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	more lahko požirati, kar se iz posebno vročiga in rudečiga gobca spozná, mu ni treba pušati, in naj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lakotnicama mahajo, oči in gobec vlečejo, z zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Klaja naj se bolni živini daje le mehka, da ji gobca ne bode ali rani; pijača močnata; snažnost v škafih in
Najdenček (1860):	je gledal. Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihnil, se opotekel in mertev na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzamete. Eavno tako je, kakor bi bogatin iztergal psu iz gobca kos divjačine, ktero vloviti se je pes péhal in trudil

gobce

Sveti večer (1866):	glavi osla in vola. Kako neumno in nespametno zijata! Kako gobce molita; lahko je spoznati, da le na kermo mislita in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kolobarili medvedje in leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa

gobcu

gobci
Zoologija (1875): Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis

gobcu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se potem, ko je jeterno vnetje ozdravljeno, rumena barva v gobcu, nosu in v očeh ni popolnoma zgubila, se daje živinčetu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leta sme biti star, in ne sme nikjer, ne v gobcu, ne na koži černih ali rjujavih ali rumenih lis imeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dve ali celó po tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	PI., Pfarrer in Oels in Mähren”. Živinozdravilske rečí. Bolezen v gobcu in na parkljih. Iz Klane *) nam pišejo častiti gosp. Jakob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu. Ker so bolečine včasih hude, ne more živina na nogo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vstane in luč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in ne misli nič druzega, kakor de je deklo požerl
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ki je kakor živ na nji stal in pomorančo v gobcu deržal. Zdaj so gospodje glave vkup pomolili in čakali, kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	kterem naj beró oklic družbe kmetijske. — (Ker je bolezen na gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati
Zeleni listi (1896):	Ako mladičev ne pustimo v miru, prenese jih stara v gobcu na kak varen kraj. Naša mačka si je poiskala to

gobzu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jeſeni ſe nar raji prikashejo; malokdaj le ſama bolesen v gobzu shivinzheta poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	beli, zherni, rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prihodnimu liſtu rasloshil, kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu in na parklih obnaſhati, de bo prav. (Konez ſledi. ) Snamnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor vé, od kodi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novizah“ osdravila osnaniti, s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje

gobec

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo
Robinson mlajši (1849):	inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo, če nisi bolezni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje

gobez
Kmetijske in rokodelske novice (1843): huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko

▶ gobovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

gobovskega

goboviga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	nedélja po ſv. tréh kraljih. Od dolshnóſt goſpodarjov. Jesuſ osdravi góboviga ino ſtotnikoviga hlapza. Mat. 8, 1 — 13. Kakor imá zel
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nozhe, ampak neprenehama tam ſlepza, tukaj krulovza osdravi; od dalezh goboviga le s' ſamoj beſedoj ozhiſti, ino med vſim tem delam
Hrana evangeljskih naukov (1835):	6, 2.) V. 5. Jesuſ ni ſamo le bliso, kakor goboviga, ampak tudi od dalezh s' eno ſamo beſedó osdravljal. Kedar

▶ god samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

god

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma
Divica Orleanska (1848):	De, kaj so mati rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z

godu

godi
Sveti večer (1866): ti je pri nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači

godu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo
Izidor, pobožni kmet (1887):	pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa
Tiun - Lin (1891):	zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v

▶ godčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godčeva

godcova

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kadar kaj takiga poveš, gre vse v smeh. To je godcova. Prijatel! ali ne veš, kaj bi si mogel iz nje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj pametniga izbrati iz godcove, ako ravno je le basen godcova. Táko le sim jaz na Koroškim slišal; ali ti bode

godčeve

godcove

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za smeh. Tudi smejé se zamoreš kaj pametniga izbrati iz godcove, ako ravno je le basen godcova. Táko le sim jaz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nekaj od Slovencov. (Na dalje. ) 3. Smešne pripovedke se imenujejo godcove in to za tega voljo, kér jih pri svatbah ali

▶ godec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godce

godce
Zlata Vas (1848): žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva

godze

Kratkozhasne uganke (1788):	pyô: ampak ſa jęſti, inu pyti itdr. vondadô. Jeſt shlishem gôdze. Tam pod eno shupo pred enem pódam en kup otrok
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na męjſti méne oshénit. Sa to dobroto ſim jim jeſt godze, inu tę perjatle najęl. Baron. (k' Matizhku. ) Tok ti morem

godci

godci
Revček Andrejček (1891): ustal, odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje

godzi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada

godec

Ferdinand (1884):	lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega
Ferdinand (1884):	v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način dobiti
Ferdinand (1884):	izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof

▶ goden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goden
- godin
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še ni tako godin, de bi že popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti
godna
Kmetijske in rokodelske novice (1846): rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini
godne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem

▶ goditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de
Zlata Vas (1848):	so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi
Stric Tomaž (1853):	osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o
Stric Tomaž (1853):	naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú usmili! Le pomislite, kako
Roza Jelodvorska (1855):	Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si nista mogla, misliti, kako je
Botanika (1875):	skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159.
Botanika (1875):	namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne
Oče naš (1885):	Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni

godj

Sacrum promptuarium (1695):	Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu
Sacrum promptuarium (1695):	Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k'

gody

Biblia (1584):	tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu
Sacrum promptuarium (1695):	najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil

godijo

gode

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho
Zlata Vas (1850):	napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni res. — Važniše rečí kakor ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela
Fizika (1869):	raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se
Lohengrin (1898):	te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé

godijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še

godila

Biblia (1584):	taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima

godile

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v'

godilo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ji je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	spet bara: „Kako se ji je v tem času kaj godilo? Kako je ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le
Blagomir puščavnik (1853):	Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Oficir je dobro vedil, da se mu ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču
Fizika (1869):	Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim
Oče naš (1885):	napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov

godilu

Biblia (1584):	Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele
Biblia (1584):	bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti
Biblia (1584):	je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole
Sacrum promptuarium (1695):	veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs
Sacrum promptuarium (1695):	pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane
Sacrum promptuarium (1695):	shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi
Sacrum promptuarium (1695):	on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik
Sacrum promptuarium (1695):	vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade
Ta male katechismus (1768):	ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus

goditi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi, „že per vas, moj Ljubi

▶ Godnje samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Godnje

G o_dnje(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in

▶ godovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godovanje

godvanje

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvojiga Ozhéta povsdignil. — Veſelo ino imenitno je pa tudi denéſhno godvanje sa naſ, o katerim nam je naſh ljubi Isvelizhar nebéſa
Hrana evangeljskih naukov (1835):	enkrat tudi sa naſ! Na to naſ naj deneſhno ſveto godvanje opominja, ino ſrezhno vſtajenje doſezhi uzhi. II. 1. Pogoſto tukaj
Hrana evangeljskih naukov (1835):	velikimi trumami ljudi ſe tudi Jesuſ v' Jerusalem na velikonozhno godvanje poda. Is Betanije pod oljſko goró, kjer je nekoliko dni
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Sa velikim petkam je velikonozhna ſabota naſtopila, Judov nar imenitnéj godvanje. ˛Srezhen odhod is Egipta obhajali ſo. Vſako délo je bilo

▶ godrnjaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

godrnjaje
- godernaje
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v

▶ godrnjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godrnjanje
- godernjanje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se izjoka. Hotel

godrnjanjem

godernanjam

Abecedika ali Plateltof (1789):	more s' volo terpeti. Kateri to, kar more ſturiti, s'godernanjam ſturi: ta ſi ſam ſebi teſhku shivsenje dela. Skus perludnoſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	more s'volo terpeti. Katęri to, kar more ſturiti, s' godernanjam ſturi, ſam ſebi teshku shivlenje dela. Skus perludnoſt nobeden ny

godrnjanju

godernanju

Abecedika ali Plateltof (1789):	nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojiga ſtanú opravke, Ter k' pridu
Abecedika ali Plateltof (1789):	nigdar, kar nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojga ſtanú opravke, Ter k'pridu

▶ godrnjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

godrnja
- godernja
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se na že tako visoke
godrnjajo
- godernjajo
  Divica Orleanska (1848): pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne

godrnjala

Deborah (1883):	ko se je ž njim igral. Kako je moja žena godrnjala in stokala! Matere Lize molki prinašajo srečo, tako je govorila
Izidor, pobožni kmet (1887):	je nisi slišal, da bi se bila pritoževala ali kej godrnjala. Pač pa je bilo pri vsej tej revščini vse njeno

godrnjali
- godernjali
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup
godrnjati
- godernjati
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo

▶ gojenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gojenca

Občno vzgojeslovje (1887):	marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled
Občno vzgojeslovje (1887):	da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti
Občno vzgojeslovje (1887):	mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu

gojencem

Občno vzgojeslovje (1887):	prilagoditi gojenčevi individualnosti; c) ker je v vedni dotiki z gojencem, more vplivati na njega neprenehoma in večkrat neopazljivo;
Občno vzgojeslovje (1887):	mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja z gojencem se prav lehko oslabi vzgojiteljev ugled. Primerjajoč koristi in škodljivosti

gojencu

gojenci

Občno vzgojeslovje (1887):	Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli
Občno vzgojeslovje (1887):	svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako

gojencu

Občno vzgojeslovje (1887):	najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj
Občno vzgojeslovje (1887):	obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj
Občno vzgojeslovje (1887):	tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo
Občno vzgojeslovje (1887):	pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka

gojenec

Občno vzgojeslovje (1887):	cerkev in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu
Občno vzgojeslovje (1887):	naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a
Občno vzgojeslovje (1887):	k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost

▶ gojiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goji

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje
Izidor, pobožni kmet (1887):	misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi goji, enkrat v nebesa priti.

gojijo
- goje
  Zoologija (1875): tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia

gojil

Čas je zlato (1864):	ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil, neutrudeno gojil in vedno več skup nanašal, kot pridna čbelica sladek med
Valenštajn (1866):	Vse njemu je verno, udán mu je vsak. Sam nas gojil, med nami je vedno stal; Vse stotnike nam le on
Valenštajn (1866):	Maks. Maks. O Bog! Valenštajn. Od lét otročiih sem te Gojil i pestoval. Kaj storil je Tvoj oče tebi, da bi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	na glasoviru in peval, razen tega pa posebno ljubil slikarstvo. Gojil je tudi rad cvetice, in vedno imel v sobi pevca
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidor porabil, da je razdiral prepir in sovraštvo, ter mir gojil po hišah svojih sosedov. Sovraštvo je zatiral, bolnikom polajšaval je

gojimo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kaj je vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da

gojiš

Valenštajn (1866):	spoštovan'ja krepka vez Od zgodnje te mladosti veže nanj — Želje gojiš — O! čakati ne morem Odlašajočega zaupanija — Želje gojiš, da še
Valenštajn (1866):	nanj — Želje gojiš — O! čakati ne morem Odlašajočega zaupanija — Želje gojiš, da še tesnejše ž njim Se skleneš. Maks. Oče —

gojiti
Zoologija (1875): vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko

▶ gol pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gol
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo

gola

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de je vse, kar je tukej čez mene govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in 46 je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je
Botanika (1875):	se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej

gole

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s
Roza Jelodvorska (1855):	de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je zamogla obiskati, ter
Zoologija (1875):	videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš

golega

Stelja in gnoj (1875):	se lahko razrešijo. Travniki tedaj za gnojenje potrebujejo le samo golega živalskega gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi
Stelja in gnoj (1875):	močno nakopičena. Vendar se pa nikoli ne smé vse do golega (do tal) pograbiti, saj majhna odeja mora ostati. Po jelovjih

goliga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	oſlépleni, ga niſo hotli viditi sa boshjiga ˛Sina, le sa goliga zhloveka ſo njega imeli. „Tiſtokrat pak, pravi Jesuſ, kedar bodo
Življenja srečen pot (1837):	miru ne puſtijo. Ne iſlazhi ſe v' prizho drugih do goliga, ne naj ſtoriti, zheſar bi te bilo pred Bogam ſtrah
Življenja srečen pot (1837):	pa tudi vſmilen. Kedar je neki posimlki dan na pol gòliga berazha (ſhterza) sa potam simo ogrébati videl, pa mu ni
Življenja srečen pot (1837):	vmerl; alj tvoja ſmert bo pozhaſna. “ Vkashe ſerzhniga mladenzha do goliga isſlezhi ino nevſmileno rasmeſariti; ker pa ſv. Lavrenz le ſtanovitno

golem
Botanika (1875): gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice

golemu

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ni zlodja vredna. « In v globocih mislih je kimal Gruden golemu, črnemu gozdu, kjer se je vsako drevó pokazalo v svoji
Astronomija (1869):	in v krajcih, kédar stoji na strani solnca. Merkurij se golemu očesu le malokdaj pokaže, — in sicer zato, ker je tako

goli
Zoologija (1875): ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati

golih

Stelja in gnoj (1875):	gospodar ima to skrb, da gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal , ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	Ti stroji oddajajo tok jako velike napetosti tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih žic, ki so, kakor vrhzemeljski brzojavni tokovodi, razpete na

golim

Fizika (1869):	Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini
Botanika (1875):	namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo

golimi
Botanika (1875): pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se

golo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí

▶ golazen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golazen

golasen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami in rogovilami, kamur goſenze pred simo

golazen
Zoologija (1875): Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je

▶ goldinar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goldinar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si boš
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tem pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej
Zeleni listi (1896):	Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to

goldinarja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	z glavo ter pravijo: „Kamor bi bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te

goldinarje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav
Kemija (1869):	pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tebi in vsem s tem pomagati. Dobil boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe

goldinarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora
Zlata Vas (1848):	in sir delati, de je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo vedro, to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako nama toliko nočete
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Deset goldinarjev vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti

goldinarjou
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra

goldinarju

goldinarji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti
Kemija (1869):	kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji; 52 1/2 j. nem. srebrnjaka po 1 gold.; 30 pruskih
Kemija (1869):	colnega funta čistega srebra kuje 45 celih srebernjakov po l goldinarji.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njih čistina iznaša 9/10; koliko tehta 100 srebernjakov po goldinarji? 10. Od 500 g čistega zlata se kuje po 69

▶ goljat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljat
- golijat
  Gozdovnik (1898): Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res

▶ goljsati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP

goljsati

goljfati

Hrana evangeljskih naukov (1835):	roke gleda. Le vſe na oko delati, goſpodarja ino goſpodinjo goljfati, njim ismikati, ſami ſebi plazhovati, vſiga téga jih ſhé veliko
Življenja srečen pot (1837):	ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljfati, ſe navadiſh preklinjati in savesvati (sdajati), de naſ Bog varji
Slate jabelka (1844):	angelj. »Ker je gotovo, de naſ nauk Kriſtuſov ne more goljfati, ſe moramo tedaj, de bomo po varni poti hodili, njegoviga

▶ goljsija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

goljsij

goljfij

Slate jabelka (1844):	hinjavſhine in bres svijazh; in de ſe odvernemo od vſih goljfij. « — Tako pravi ſ. Vinzenz. Leta ſvetnik je le smiram v
Slate jabelka (1844):	perdobí, sakaj kdor je snan, de je priproſtiga ſerza, bres goljfij in svijazh, je ljubljen in zhaſten; zlo tiſti ga zhaſté

▶ goljsiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

goljsive

goljfive

Slate jabelka (1844):	ſe v’ vſih rezheh le reſníz ſvete vere dershí, na goljfive ſhege in beſede poſvetnih ljudi, in na ſlabo luzh ſvoje
Slate jabelka (1844):	nikoli po ſhegah in navadah tega ſvetá, ktere ſo vſe goljfive in sapeljive. To je poglavitna poſtava vſe kerſhanſke popolnamoſti. « — Tako

▶ goljsiva pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

goljsive
- goljfive
  Slate jabelka (1844): ſe to ne ſtorí, ſo vſe druge poti do popolnamoſti goljfive, in bres praviga ſluſhniga dobizhka, zhe ima zhlovek sravin tudi

▶ goljuf samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljuf

Oče naš (1854):	Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar perve verste je, goljuf, igravc in ponarejavec deržavnih pisem. Za njega bi bil še
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kodrasta glava vstvarjena tako, kakor sicer vsaka človeška. Ker je goljuf videl, da je izdan, zbal se je težke roke svojega
Ferdinand (1884):	Osmo poglavje. DVOJNI GOLJUF. Ko je bil odšel grof Alfonz sè svojo soprogo, sè
Oče naš (1885):	Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar prve vrste je, goljuf, igralec in ponarejalec državnih pisem. Za njega bi bil še

goluf

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti

▶ goljufan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

goljufan
- goljufan
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Tù pač resnično veljá stari pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker
- golufan
  Genovefa (1841): niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od

▶ goljufati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufa

goljfa

Oče naš (1854):	Švicar,“ je rekel oberst, „in tvoje zaupanje nej te ne goljfá; jez sam bom boter. “ „Ali res? Ali vi sami se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Svitloba naj te ne goljfa, Ki prave rádosti ne dá. 6. Zaklad božje mavrice. Lenka

goljufa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko

golufa

Genovefa (1841):	mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote
Divica Orleanska (1848):	lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta

goljufajo

golfajo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa mano hoditi. Doſti njeh je, katiri se sami sebe golfajo, kader se v' enemu roſhenkranzu, inu drugeh take sorte molituvzah
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ludy najęmajo , dé bi kej svędili, zhe jih shenę ne golfajo ; vunder minejo zęle lęjta , de nizh ne svedó. Od méne

goljufal

Zlata Vas (1848):	še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in
Zlata Vas (1848):	veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne
Čas je zlato (1864):	sme se tedaj karati, ako se je v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri

golufal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny

goljufali
- golufali
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali.
goljufam
- golufam
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tebe vſelej sa enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene

goljufaš

golfash

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so bli pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu

goljufate
- golufate
  Divica Orleanska (1848): čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po

goljufati

golfati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju;

goljfati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti
Slate jabelka (1844):	Gotovo ſmo preprizhani, de naſ reſnize ſvete vere ne morejo goljfati; in vender nizh prav ne snamo va-nje saúpati, in ſmo
Slate jabelka (1844):	ovinkov, hudobnih namenov in goljfij, s’ kterimi ſi persadevamo tiſte goljfati, ki imajo s’ nami opraviti, de bi miſlili, de nimamo

goljufati
Zlata Vas (1850): derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni

▶ goljufen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufne
Sveta grofinja Genofefa (1857): od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od

goljufnega

goljufniga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	kateri ſo svetosheljne ljudi Jesuſu odvrazhali, ino nebeſhkiga uzhenika sa goljufniga sapelivza imeli. V. 11. Jesuſ ſe v' prizho ſvojih ſovráshnikov
Življenja srečen pot (1837):	ga bode odvalil. Varúj ſvojih vuſhéſ, ino sapeliviga govorjenja alj goljufniga pétja nikar ne poſluſhaj. Veliko je shenſkiga ſpola, nalaſh prav

goljufnem
- goljufnim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se

goljufnemu

goljufnimu

Hrana evangeljskih naukov (1835):	bi toliko sveſtej ſlushil Bogú, koliko bolj ſe je odpovedal goljufnimu svetu. Ravno ta njegova sdershnoſt je bila perva svesda njegove
Slate jabelka (1844):	kakor na beſede ljudi, in ſo bolj Bogu verjeli, kakor goljufnimu ſvetu, ker ſo vedili in dobro premiſlili, de nebó in

▶ goljufija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufij
- goljfij
  Slate jabelka (1844): ni nizh drusiga, kakor kúp svijazh, ovinkov, hudobnih namenov in goljfij, s’ kterimi ſi persadevamo tiſte goljfati, ki imajo s’ nami

goljufija

golfija

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pred v' arshati biti. Nęshka. Tò je le! dnar inu golfija tebe vkup dershy. Matizh. Baron ozhe mene golfat , raji bom
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vari! — to ſo grosovitne beſsęde — Al jeſt perſęshem, de ta golfija — Shush. Kaj ? — Golfija ? — Golſija ? — Bomo vshę vidili. Smeſhnava ti bo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	grosovitne beſsęde — Al jeſt perſęshem, de ta golfija — Shush. Kaj ? — Golfija ? — Golſija ? — Bomo vshę vidili. Smeſhnava ti bo vshę ſhe pod
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe ne puſtim plazhat. Baron. Ni drugiga, koker lash , inu golfija, kar is tvojih uſt grę. Matizh. Kdur golfijo iſhe, jo

golufia

Biblia (1584):	je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri

goljufije

galufije

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi frei bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi

goljfije

Življenja srečen pot (1837):	dalezh pohvali, rekózh: „Glej, to je pravi Israelz, v' katerim goljfije ni. “ Natanael mu rezhe: „Od kodi me pa posnaſh? “ Jesuſ
Življenja srečen pot (1837):	je otrok boshji. — Mosh beſeda nar vezh veljá. Pa tudi goljfije varji ſe, naj bo mala alj velika; vſak krivizhen krajzar

goljufije

Zlata Vas (1848):	vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih županih mislil. Veliko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te
Mlinar in njegova hči (1867):	Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek

golufije

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu golufije. Satorei ni bila dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih

goljufijo

goljufijo
Zlata Vas (1850): so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če ne bi bil ob vse svoje mleko prišel

golufijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	duſho vmory. Na hudu obernejo ſvojo saſtopnoſt, katiri ſe na golufijo, na krivizo, na potreine ſvoiga blishniga, na sapelaveine, na shkodlivu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od velike proshne teh Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi

golufio
Sacrum promptuarium (1695): zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate

▶ goljufiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufivo
- golfivo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj

▶ goljufno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goljufno
- golufno
  Divica Orleanska (1848): Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam

▶ Gollmayr samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gollmayra
- Gollmayr-a
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar

▶ Golo samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gola

Genovefa (1841):	bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi
Genovefa (1841):	koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe tudi, kakor je shé otrózhja naváda, koſhuto viditi
Genovefa (1841):	britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola
Genovefa (1841):	Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril
Genovefa (1841):	kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s
Genovefa (1841):	ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo
Genovefa (1841):	Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti
Genovefa (1841):	bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal

Golota
Sveta grofinja Genofefa (1857): Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj na

Golo

Genovefa (1841):	grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil
Genovefa (1841):	paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In
Genovefa (1841):	grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To
Genovefa (1841):	miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko podá
Genovefa (1841):	in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe
Genovefa (1841):	Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla
Genovefa (1841):	on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo
Genovefa (1841):	ne bilo pràv. ” Ko ſta v grad nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti

Golom

Golam

Genovefa (1841):	je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode
Genovefa (1841):	toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s

Golu
- Golotu
  Sveta grofinja Genofefa (1857): takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni
- Golu
  Genovefa (1841): takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo

▶ golobček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golobček

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zasvetilo se bo v daljavi in potem vemo, da je golobček zamudil.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	čmeren. Sramovati bi se morala, da si bolj lena, kot golobček? ” Dragica se je navadila zgodaj vstajati. Enkrat je Dragica sedela
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	prav lepega se lahko naučiš od njega. Glej, čist, bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je Dragica zopet sedela pred svojo mizico, na tej pa golobček; prijazne oči je vperl v mlado gospico, ki ga je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	naučiš od njega. Glej, čist, bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on ni potuhnjen; tudi noče
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vstajati. Enkrat je Dragica sedela poleg odpertega okna in šivala. Golobček je hodeval po tleh in pobiral drobtine. Naenkrat pa se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kadar je bilo treba, posula je tla s čistim peskom. Golobček se je Dragice kmalo privadil in se popolnoma udomačil. Kakor
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je dan napočil, in je Dragica še spala, priletel je golobček na njeno blazinico in jo tako dolgo budil, da je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vperl v mlado gospico, ki ga je takole nagovorila: „Dragi golobček! Veliko sem se že od tebe naučila in prav hvaležna

golobčik

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	DVE POVESTI iz pisem Kristofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. Drugi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ponujala. Še zapreti ni bilo hišice več treba, ker je golobčik že sam rad v nji ostàl. Kadar se je dan
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Kadar se je dan zaznàl, in je Neža še spala, golobčik na njeno zglavje perletí, jo zbudi, in ji ne da
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in domàč. Kakor hitro mu, je Neža durice odperla, je golobčik sletel, in ji z rok zernica zobal, ki mu jih
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zalitimi očmi: „Ljubi oče, usmilite se jih! Lejte, ko je golobčik, ki ga je ropni ptič lovil, k meni perbéžal, so
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in hladno vodó, in mu tudi časih čistiga peska natrese. Golobčik se je kmal Neže pervadil, in je bil pràv kroták

golobčka

golobčeka

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka, dokler jim je zginil izpred oči. Pavla in Ema pa
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Nesi golobčeka v svojo izbo in daj mu jesti. Nadložnim, ki se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	odprem. ” „Ne stori tega,” pravi mati; „uči se raji od golobčeka zgodaj ustati. Kdor zgodaj ustaja, je zdrav in vesel, zaspanec
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj imam golobčeka perve dni zapertega, sicer bi všel, in se — kakor je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	božji ti jo je vdihnil, draga Ema! ” Ema hiti po golobčeka, mati pa gre v izbo napisat svarilni listek vitezu Vladimiru
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je grad in vert, pokazala jej svoje oblačila, cvetlice in golobčeka. V kratkem ste postale iskreni prijatlici, ker Ema je bila
Ferdinand (1884):	priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi

golobčika

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	poslati. Vitez Teobald mi je rekel, de naj s perviga golobčika dobro zapiram, sicer bo berž nazaj letel. Bódi si še
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mojo misel si zadela. Le skusiti sim te hotla. Nêsi golobčika v svojo stanico, in mu daj piče. Nesrečnih, ki k
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ne“, ji reče mati. „Še le učiti se imaš od golobčika zgodej vstajati. Zgodej vstajati človeku zdravje ohrani in veselo sercé
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ti je tvoj dobri angeljc vdihnil! “ Hema prec skóči po golobčika. Mati hití v svojo stanico, ter spiše poročilo na majhen

golobčka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da

golobčkom
- golobčikam
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga
golobčku
- golobčiki
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna

▶ golov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golovem
- golotovem
  Sveta grofinja Genofefa (1857): ji je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da

golovi

Genovefa (1841):	shalovanje po Genovefi. Grôf Vojnomir je takrat, ko je po Golovi tôshhi, od perve jése vnét, neſrézhno obſojenje Genovefe v ſmert
Genovefa (1841):	ſôbi ſte podobo nedolshnoſti in zhednoſti vidili; tu dôli v Golovi jézhi snate pa podóbo gréha in hudobije glédati. ” S latérno

▶ golsive pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

golsive

golfive

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Dokler ta mladoſt prezveta, So le moje misle ble: Ta golfive svejt lubiti, Sdej ’ga zhem pak sovraſhiti. Le idtr. 3.
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	v’ gnado spet: Kjer ’me je ta ſapellive, Fovsh, inu golfive svejt Delezh pellal od tebe prezh, Nima se ſgodit’ nekol

▶ golša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

golše
- guše
  Deborah (1883): Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti

▶ goltanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goltancu
- goltanci
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad
- goltancu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali de se

goltanec

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomaži. Nadevano telečje meso. Obeli bele telečje preželce, odpravi potem goltanec in žile, zreži jih na lepe koščike in duši (dinstaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in ga začne tolažiti: „Nikar ne misli

▶ gomazeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gomaze
Zoologija (1875): človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med
gomazelo
- gomaselu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem

▶ Gomorejer samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gomorejerjev
- Gomorrhæarjov
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt

▶ Gomoriter samostalnik, lastno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gomorčan; kontekst

Gomoriterjev
- Gomoriterjeu
  Biblia (1584): nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole

▶ gönnen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

gönnen

gonnen

Robinson mlajši (1849):

Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur

▶ gor prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gor

Kuharske Bukve (1799):	s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni
Kuharske Bukve (1799):	en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival'
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino
Divica Orleanska (1848):	Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost
Divica Orleanska (1848):	oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je
Robinson mlajši (1849):	smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem se
Robinson mlajši (1849):	tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson
Valenštajn (1866):	je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče.

gor'

Abecedika ali Plateltof (1789):	to, de sdej moj obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe,
Abecedika ali Plateltof (1789):	je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	setvi. Pridno in neutrudljívo Orjemo vsak svôjo njivo, S petjem gor' in dol' gredé ; Sej veljá, pèrst razvaliti In jo skèrbho
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De

gori

Biblia (1584):	ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza
Biblia (1584):	drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu
Sacrum promptuarium (1695):	ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de
Gozdovnik (1898):	ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje
Gozdovnik (1898):	je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in

gorta

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa torevazhar alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi

▶ gora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gor

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in na morji čez 15 milj oddaljeno
Blagomir puščavnik (1853):	hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli
Blagomir puščavnik (1853):	bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu
Viljem Tell (1862):	Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre

gora

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi
Stelja in gnoj (1875):	so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda se

gorah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in
Viljem Tell (1862):	si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se
Mineralogija in geognozija (1871):	granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu
Oče naš (1885):	zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in gorah! Zopet se boš k nam vrnil in nam tvojo milost

gorama
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je

gorami

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško

gore

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite
Genovefa (1841):	zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je ni vaſi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska
Mineralogija in geognozija (1871):	prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da

gorre

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' S. Evangeliumu, koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu mejstu Juda hitella, de be jeſt Eliſbeth mojo
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 8. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je JEsus is gorre doliſhov, je veliku ludy sa nym ſhlu. Inu polej ! en
Branja, inu evangeliumi (1777):	rezhenu. Sakaj tu ſta dva teſtamenta. Edn ſzer od te gorre Sina, katiri k'hlapzhuvanju rody: katira je Agar: (Sakaj Sima
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſſu : ſe je MAria uſdignila, inu je hitru ſhla na gorre v' mejſtu Juda. Inu je noterſhla v' Zahariovo hiſho, ter

gori

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel pred ſeboj. Na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' glavo, bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi
Stric Tomaž (1853):	tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri Pečicah neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v
Viljem Tell (1862):	Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja
Spisi Krištofa Šmida (1883):	temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo

gorri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam

goro

Genovefa (1841):	terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna
Robinson mlajši (1849):	dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	tri dni, ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram
Oče naš (1854):	prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj

gorro

Biblia (1584):	je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku
Biblia (1584):	folk od ſebe puſtil, je on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je priſhàl sravèn Galilæjſkiga morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je

▶ goreč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goreč

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj
Čas je zlato (1864):	vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne postane. Dobro mu je znano, de, kar se učí

gorezh

Štiri poslednje reči (1831):	volna: Njegov zhaſtitliv tron je ognjen plemen: in koleſa trona gorezh ogenj. Od njegoviga oblizhja isvira ognjen in derezh potok ſvitlobe
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino Gomori, de je greſhno ludſtvo preſhéſtvalo, dokler ſe ni gorézh shvepel ſpod neba zhres nje raslíl; taka bo tudi o
Hrana evangeljskih naukov (1835):	hitro ne tezhe, noben ſtrel tak naglo ne pade, tudi gorézh bliſk tak jaderno ſkos temne oblake ne ſhvigne, kakor naſhiga
Življenja srečen pot (1837):	ga sgrabi, kedar ſi vezh pomagat' ne more, in kakor gorezh kolovrat s' njim v' pogublenje letí. Le 's kraja ſe
Slate jabelka (1844):	v’ njegovim ſerzu, de je vzhaſi zlo njegov shivot veſ gorezh in ognjen bil. »Kadar kdo sareſ poboshno shiví, zhuti v

goreča

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa tudi zemlja strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi

gorezha

Ta male katechismus (1768):	Angelam perpravlen. Matth. 25. 41. Kaj je pekl? Ena strashna gorezha jezha, kjer se ti ferdamani na vekumej martrajo, inu pekó
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serza sveta sramoſhlivoſt noterdalla, inu tu drugu je meni ta gorezha lubeſn pruti mojemu Jeſusu svjetvala. Tu je urſhoh , de sem
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſlejpy, letá te ſerdama. Kaj je pak taiſla sa ena goręzha shela, katęro ti imaſh to djanje inu sadershanje drugih ludy
Kuharske Bukve (1799):	ni dobro; kir pa dreva prevezh varje, jih prevezh poshgè. Goręzha maſt ſe ne vgaſne s' vodo, ampak ſolio, al s'

goreče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta

gorezhe

Sacrum promptuarium (1695):	shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si
Sacrum promptuarium (1695):	v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic

gorečega
- gorečega
  Kemija (1869): zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi
- gorečiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de

gorečem

Blagomir puščavnik (1853):	zastonj. V malo urah je stala tukaj černa podertina na gorečem posipu. ” „Tako tedaj nisim samo preljubega očeta, zgubil, temuč bil
Astronomija (1869):	Dá, mnogo vzrokov imamo k tej misli, da je v gorečem solnčnem ozračji več, in sicer tacih tvarin, kakoršne nahajamo na
Astronomija (1869):	poznamo gorenje kot kemijsko razpravo, ima veliko ovir. Pri vsakem gorečem ali žarečem telesu vidimo namreč, da se mu po sijanji

gorezhim

Štiri poslednje reči (1831):	duſhi in na teleſu, ker bodo v' bresnu, kakor v' gorezhim morji vtopljeni, in od plemena peklenſkiga ognja neprenehama pokriti. »Sato
Življenja srečen pot (1837):	imel. Mirna ino zhiſta véſt je ſladkóſt shivlenja. 4. S' gorezhim ſerzam tezi k' ſveti boshji misi, koljkorkrat priſtopit' ſméſh h'

goreči

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de
Zlata Vas (1850):	na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čast kralja vseh kraljev, kakor mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga

gorezhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le

gorečih
Zlata Vas (1848): so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo

gorečim

Tine in Jerica (1852):	v kuhinji, in Jerico, ker jo je nespodobno nadlegoval, z gorečim polenam v roki kakor merliča za ognjišem. Tine se mu
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Nikoli nikjér ni nobena barka z zlatnino otovórjena med tóliko gorečim blagrovanjem odrinila.

gorečimi
- gorečimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna
- gorezhimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha

gorečo

gorečo
Divica Orleanska (1848): De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te

gorezho

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mogla njega koker tega narnadolſhnejshega Synu boſhjega uſſelej na narbel gorezho viſho lubiti. 2. Kmalu bosh ſazhel hudobn poſtajati, moj Syn
Kratkozhasne uganke (1788):	de luft notri pridti namore; tedej derſhi kluzh zhes goręzho svejtzho: inu ke se bo kluzh segręl, bo ked ena
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle, s'gorezho ſlamo pomoriti, Dreveſsam nizh vezh gnoja perkasati. Kerte is Travnikov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno goręzho shelo, de bóte mózh dobili to ſkuſhnjavo premagati. Premiſlite vaſhe
Kuharske Bukve (1799):	tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho oglje. Hrani v' poſôde. 294. She drugazhi. Umniſhi visha je
Genovefa (1841):	in dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal in drugi je velik, gol mezh
Genovefa (1841):	je groſu piſala, Gola po reſnizi popiſala in piſmo s gorézho prôſhnjo ſklenila, tému nevarnimu zhlovéku ſlovó dati.
Genovefa (1841):	pa is pervih tesháv ſtrahú in bolezhine sbrihtala, je s gorézho ſerzhnoſtjo roké ſklenila, proti nebu pogledala ter molíla: ‚O Ti
Genovefa (1841):	ſvôjim goſpódam po ſtopnjizab, in njegova trepézha roka je komaj gorézho bakljo dèrshala. Grôf v zélim gradu ni drusiga vidil, kakor

▶ gorečnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorečnost
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda

gorečnosti

gorečnosti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj pri meni, tvoja

gorečosti

Valenštajn (1866):	ponižno prosit? Imel ukaza nejsem tacega, I niti take ne gorečosti.
Oče naš (1885):	sem ga ljubiti mogel. S plamenečimi besedami ljubezni in svete gorečosti je z mano govoril. Razodel mi je nagnjusnost in revščino

gorezhnoſti

Slate jabelka (1844):	na tem ſvetu; pervi dan, de boſh smiram v’ taki gorezhnoſti oſtal, s’ kakorſhno ſi ſvoje ſpreobernjenje sazhel; sadnji dan, de
Slate jabelka (1844):	k’ Bngu obrazhati, morate prijetno olje krotkoſti v’ vino ſvoje gorezhnoſti vliti, sato de vaſha gorezhnoſt ne bo prevezh ojſtra, ampak

gorečnostjo

Stric Tomaž (1853):	zvesta svojemu zvoljenemu ženinu, kterega je še zmirej z enako gorečnostjo ljubila, kot poprej, česar se je Klar lahko iz pisma
Najdenček (1860):	vižo pomagati. To pa delajo ti pobožni mnihi z najčistajšo gorečnostjo, brez da bi za hrano lé količkaj terjali ali jemali
Občno vzgojeslovje (1887):	kot človeški rod sam. Tekom časa so mnogi vzgojali z gorečnostjo in s taktom, to pa, kar so izkusili pri vzgoji
Gozdovnik (1898):	je malo prenehati, je pa potem meril s toliko večjo gorečnostjo. Fabij vidi, da svetloba pojema; moral je kratko svetlobo porabiti

gorezhnoſtjo

Slate jabelka (1844):	opravili, ko bi jih bili tudi s’ ſhe tako veliko gorezhnoſtjo sazheli. »Pervi sadershek, savolj kteriga ſvojih opravil dobro ne opravljamo
Slate jabelka (1844):	mosh, od kteriga ſe bere, de je enkrat s’ veliko gorezhnoſtjo molil, de bi pogled sadobil, in Bog mu ga je
Slate jabelka (1844):	je tiſto satiranje in pokorjenje, kteriga bi imeli s’ veliko gorezhnoſtjo opravljati, zhe ſi hozhejo sa ſvojo duſho kej saſlushiti. « — Tako
Slate jabelka (1844):	tega ſvetá uſtavljal, in je ſam ſebi in drugim s’ gorezhnoſtjo perporozhal, le po poſtavah ſvete kerſhanſke vere ravnati? Le sato

▶ gorek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorakpridevnik, splošni, nedoločeno

gorak

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev

gorekpridevnik, splošni, nedoločeno

gorek

Kuharske Bukve (1799):	rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto

gorkapridevnik, splošni, nedoločeno

gorka

Kuharske Bukve (1799):	permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc dobriga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži kakor vsako drugo vino
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor okrajni deli. Leta oteklina se mora večkrat. na dan

gorkepridevnik, splošni, nedoločeno

gorke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hvala ! Kar je bilo , da nam še ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda
Robinson mlajši (1849):	ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel, se mu je zdaj iz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo
Roza Jelodvorska (1855):	daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile. — To je bilo
Oče naš (1885):	peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in

gorkejšipridevnik, splošni, primernik
- gorkejši
  Astronomija (1869): ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče

gorkempridevnik, splošni, nedoločeno

gorkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po

gorkipridevnik, splošni, nedoločeno

gorki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha
Sveti večer (1866):	napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat odmaknili. Vendar
Spisi Krištofa Šmida (1883):	večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo

gorkihpridevnik, splošni, nedoločeno

gorkih

Genovefa (1841):	dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugim tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili
Zeleni listi (1896):	prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj

gorkimpridevnik, splošni, nedoločeno

gorkim

Kuharske Bukve (1799):	moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še

gorkimipridevnik, splošni, nedoločeno
- gorkimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem

gorkopridevnik, splošni, nedoločeno

gorko

Kuharske Bukve (1799):	en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk
Genovefa (1841):	sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in
Genovefa (1841):	Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v morji

gorku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku

najgorkejšimipridevnik, splošni, presežnik
- nar gorkejšimi(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po
pregorkepridevnik, splošni, nedoločeno
- pregorke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih

▶ Gorenjci samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gorenjce
- Gorenze
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne

▶ Gorenjec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gorenjcev
- Gorenzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je

Gorenjci

Gorenci
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zrak, de ljudem kaj bolehati ne da, in kér so Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic

Gorenzi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vodnikove Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho

Gorenjec
- Gorenez
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolésin, kolikor bo mogozhe, bom govoril, in de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k.

▶ Gorenjka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Gorenjke
- Gorenke
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu

▶ gorenjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

gorenjske

gorenſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani ſhe pred novim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe poglavar Ljubljanſke kreſije, goſpod baron Mak-Newen, ki sa blagor gorénſke kreſije ſerzhno ſkerbi, mozhno prisadeva, de bi ſe to naprejvsétje

gorenjsko
- gorenſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega nam Vodnikove Novize v

▶ Gorenjsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Gorenjskega

Gorenskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Ljubnu za podpornino se pa ne vsliši. Naši dopisi. Iz Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev, poslane gosp. dr. Razlagu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je meni veljalo! ” — kako, da je to njemu veljalo! ? — Iz Gorenskega 18. decembra. — Dr. Razlag, katerega smo Gorenci kot svojega deželnega

Gorenskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847): se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z

Gorenjskem

Gorenskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	nega učenika in župana g. . And. Vavken-a v Cerkljah na Gorenskem, ki je k svojemu že pred nekoliko leti izdanemu I.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	komu na čast se je streljalo, vprašamo tistega sedaj na Gorenskem bivajočega gospoda, kije pred odhodom rekel: „to je meni veljalo

Gorenskim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zvonci za živino, ki jih Jakob Jan, v Zagnici na Gorenskim vliva, so bili le iz debeliga izdelani; saj se za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lončarski izdelek. 41. Gosp. J. Resman, suknar iz Zgoš na Gorenskim, za suknó. 42. Gosp. A. Rihar, izdelovavec muzikalniga oródja iz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de se je po spodnjih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje

Gorenſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto

Gorenjskem

Rudninoslovje (1867):	Na Slovenskem kopljejo jeklénec v Javorniku i na Savi na Gorenjskem, v Vresnem pri Konjicah, v Železnem i v Hramšah na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Dolenc in g. Ogulin o vinoreji in trtni uši, po Gorenjskem pa vrli g. adjunkt Pirc o živinoreji. Z novim letom

▶ goreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gore

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te

gorel

Robinson mlajši (1849):	da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je
Robinson mlajši (1849):	prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj
Gozdovnik (1898):	ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok

gorela

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti
Revček Andrejček (1891):	v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo za ženo dobi! Kriviti se
Zeleni listi (1896):	videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a

gorele
Tiun - Lin (1891): Moj rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki

goreli

Štiri poslednje reči (1831):	pogubljene savergel, in jih v' pekel pahnil, kjer bodo vekomej goreli. ¸S. Avguſhtin pravi, de v' peklu je reſnizhni ogenj kteri
Štiri poslednje reči (1831):	perzhenjalo in nikoli ne bo nehalo. Terpeli bodo zelo vezhnoſt. Goreli bodo toliko milionov let, kolikor je svesd na nebu, bilik
Štiri poslednje reči (1831):	prihodam trepetali, in ſhe tiſti zhaſ rajſhi v' peklenſkim ognji goreli, kakor ſe pred ſerditim Jesuſovim oblizhjem pokasali. —Oh! kako bo
Štiri poslednje reči (1831):	martral, pa vender nikoli konzhal. V' tem ognji bodo pogubljeni goreli, in vender nikoli ne bodo sgoreli. ¸S. Avguſhtin pravi: Nesapopadlive

gorelo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa
Genovefa (1841):	jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor v moji, in kadar že v pečí ni več gorelo, gorkote je pa vonder še v sebi imela, se je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih

goreti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe

gori

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je

gorj
Sacrum promptuarium (1695): c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu

gory

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'tronu svojega velizhaſtva. Kaj muza, de lampeza pred njim gory, aku s'teh pravovirneh nobedn bliſu nagrede. leta je, kjer
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ketna, vlezhe. Tudi Judesh je biu poprei nadoshen, sdei pa gory, inu bode goreu per
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſten, naſrezhen, inu pogublen merlizh na dreveſſu, ta duſha pa gory v' peklenskimu oignu, s' eniga erba tih Nebeſs je gratou
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſahnuv, inu bodo njega pobralli, ter v'ogn vergli, inu gory. Aku v' meni oſtanete , inu moje beſſede v'vaſs oſtanejo
Kratkozhasne uganke (1788):	ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de

gorijo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh

gorim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	verjęla. Matizh. (ſe na tla vershé. ) Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne

▶ Gorgij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gorgij
- Gorgius
  Sacrum promptuarium (1695): te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od

▶ gori prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gori

gorei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas

gori

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši
Mineralogija in geognozija (1871):	trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za

▶ Goric samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Gorica
- Goriz
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh

▶ Gorica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Gorica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice

Gorice

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica

Gorize
Kmetijske in rokodelske novice (1843): do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po

Gorici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Jez sim jo po 1 gold. 10 kr. prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida) je za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da

Gorizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa

Gorico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici

▶ Goričan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Goričan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je potegnul za svoje slíve 1500 gold. srebra

Goričani

Goričanje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot mi: ali

▶ goridržanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

opora; kontekst

goridržanje

goridershanje

Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh ſramoti, katiri le tu posemel-sku misli jo. Naſ he goridershanje pak je v' nebedh, odkod mi tudi zhakamo na Isvelizharja
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega irbishna, inu v' tih Svetnikov polnuſti je moje goridershanje. Evangelium S. Lukesha na 11. Poſtavi. V' Temiſtimu zhaſſu: kader

▶ goridržati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dajati oporo; kontekst

goridržal

goriderſhallu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhega veſſella neshla, koker v molitvi. Tu je moje ſhivlenje goriderſhallu, ke ni minute prejshlu, katiro be nabila v'molitvi dapernesla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mano v'vezhnu veſſelle jiti. Upanje je ſmirej mojo dusho goriderſhallu, ter je mene v' sredi ſhalloſte s'to narvezhe sladkuſtjo

goridržati
- goriderſhati
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam

▶ gori iti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

gori iti
- gorijiti
  Branja, inu evangeliumi (1777): goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader

gori šla

goriſhla

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſo druge sanizhuvalli, leto pergliho govoruv: dva zhloveka ſta goriſhla v' tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en
Branja, inu evangeliumi (1777):	bil JEsus dvanajſt lejt ſtar ratov , ſta Maria, inu Joshef goriſhla v' Jerusalem po navadi tega prasnika, inu kader ſo bli

▶ gorijemati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rasti, dvigati se; kontekst, nemško-slovenski slovar

gorijemala
- gorijemalla
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le

▶ goriofran pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

darovan; nemško-slovenski slovar

goriofran

gorivofran

Ta male katechismus (1768):	inu bo per S. Mashi ſa ſhive, inu mertve Kristiane gorivofran. Odtod pride,
Ta male katechismus (1768):	smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji Zirkvi gorivofran bil. I. Kor. II. 25. Kaj je pak per uſhivanju

▶ goriofrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

darovati; nemško-slovenski slovar

goriofrala

gorivofrala

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'temélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh Zheſhenas
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi ti v'tempélnu gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh Zheſhenas

goriofrati
- gorei ofrati(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti

▶ goripostaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izdelati, določiti; kontekst, nemško-slovenski slovar

goripostavil

goripostavel

Ta male katechismus (1768):	ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv
Ta male katechismus (1768):	take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti.

▶ goripostavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

določen; kontekst, nemško-slovenski slovar

goripostavljene

goripostavlene

Ta male katechismus (1768):	Kristianske Zirkve? Posehnu pet: I. Ti imash te od Zirkve goripostavlene praſneke praſnuvati.
Ta male katechismus (1768):	Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k'

goripoſtavlene
Branja, inu evangeliumi (1777): Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo

▶ gorirasti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

razvijati se, rasti; nemško-slovenski slovar

gorirase

goriraſſe

Branja, inu evangeliumi (1777):	Joshef je en Syn , katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo po verh ſida tekle. Al
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtvary na 49. Poſtavi. J Joshef je en Syn , katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo

▶ gori rasti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

gori rasti
- goriraſti
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej

▶ Goriška samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Goriške

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno

Goriško
- Goriſhko
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko

▶ goriški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goriške

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in

goriškega
- goriškiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor
goriških
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba
goriškim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom

▶ Goriško samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Goriškega
- Goriškiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se

Goriškem

Goriškem
Rudninoslovje (1867): po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja

Goriškim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	imenujejo. Slovenci smo na Krajnskim , na Koroškim, na Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije

Goriſhkim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ta doba, ako bi ravno sheleti bilo, na Krajnſkim, Goriſhkim, Tershaſhkim, Koroſhkim, Shtajerſkim ſhe dosorela ni. Şmemo li dober soſtavik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meſha. Rad bi svedil, zhe imajo tudi na Şhtajerſkim , Koroſhkim, Goriſhkim in Tershaſhkim té dva, ali pa morebiti kakoſhne druge imena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih je na Krajnſkim, pa tudi imenitnejſhi na Şhtajerſkim, Koróſhkim, Goriſhkim, Tershaſhkim In Hrovaſhkim bodo v nji; tariſa ſhtempelnev in ſhe

▶ gorivstajanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

vstajenje; kontekst

gorivstajanja

goriustajanja

Ta male katechismus (1768):	Marie perstave? Ena skrivnust s' Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet veſſelleh: pet
Ta male katechismus (1768):	doli je shl pred pekl? Sapopade v' sebi skrivnust tega goriustajanja Kristusovega od mertveh, katire je is dusho pred peki doIishl
Ta male katechismus (1768):	Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish k' zhasti tega goriustajanja perpellani bomo skus taistega G. n. J. X. Amen. Od

gorivstajanje

goriustajanje

Ta male katechismus (1768):	katholsko zirkuv, gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje teh grehov. 11. Goriustajanje tega meſſá. 13. Jnu tu vezhnu ſhivlenje. Amen. Kaj otshe
Ta male katechismus (1768):	MOLIMO. Buh! katire sè sé uredn sturil skus goriustajanje tvojega Synu G. n. J. X. ta svejt resveſſelliti, dej
Ta male katechismus (1768):	inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ. 18. Kaj pak ta enajste: Goriustajanje tega meſſá? On prave, de bodo uſſi mertvi spet enkrat

goriuſtajanje

Branja, inu evangeliumi (1777):	katolshko Zirkuv, gmajno tih Svetnikov. 10. Odpuſhanje tih grehov. 11. Goriuſtajanje tiga meſſa. 12. Inu tu vezhnu shivlenje. Amen. 6. Deſſet
Branja, inu evangeliumi (1777):	bli reſtegneni, ke odreshenja niſſo othli goriuseti. de bi bulſhi goriuſtajanje neſhli. Eni pak ſo saſhpotuvanje, inu shlake preterpeli, zhes tu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Zirkuv, gmajno teh Svetnikov. 10. Od puſhanje teh gręhov. 11. Goriuſtajanje tega meſsa. 12. Inu tu vęzhnu shivlenje. Amen.

▶ gorivstati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vstati; kontekst

gorivstal

goriustal
Ta male katechismus (1768): ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je

goriuſtal

Branja, inu evangeliumi (1777):	ene luſhine padle, inu je ſpet vid prejev: ter je goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſtili Boga rekozhi: de en velik Prerok je med nami goriuſtal: inu de Bog je ſvoj folk obyskov. Na ſheſtnajſto Nedelo
Abecedika ali Plateltof (1789):	5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na

goriuſtov

Branja, inu evangeliumi (1777):	bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda
Branja, inu evangeliumi (1777):	grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po

gorivstala

goriuſtalla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu sem od miſe uſſellej bel lazhna, koker prevezh sita goriuſtalla, inu od tod je pershlu tu jasnu venelle mojega serza
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je nama Piſſma reskladov? Inu ona ſta toiſto uro goriuſtalla, ſta ſe supet v'Jerusalem povernilla, inu ſta neſhla teh

gorivſtala
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató

gorivstali

goriuſtalli

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ni v' lenobi ſvojiga kruha jędla : nje ſynovi ſo goriuſtalli, ter ſo njo sa preſrezhno resglaſſuvali: inu tudi nje mosh
Branja, inu evangeliumi (1777):	piſſanu : ta folk je doliſedov jęſti , inu pyti , ter ſo goriuſtalli k'jegranju. Nalotrujmo, koker ſo eni med nymi lotruvalli, inu

▶ gorivzet pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprejet; nemško-slovenski slovar

gorivzet
- goriuset
  Branja, inu evangeliumi (1777): nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti

▶ gorivzeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprejeti, vzeti; nemško-slovenski slovar

gorivzame

goriusame

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri je mene poſlov. Katiri Preroka v' imęnu tega Preroka goriusame , bo prejęv Ion eniga Preroka: inu katiri eniga pravizhniga v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	eniga Preroka: inu katiri eniga pravizhniga v'imęnu eniga pravizhniga goriusame, bo eniga pravizhniga Ion prejęv. Inu katirikol bo napoil eniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene goriusame , ta usame gori tegaiſtiga , katiri je mene poſlov. Katiri Preroka
Branja, inu evangeliumi (1777):	sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta mene goriusame: inu katiri

gorivzamejo

goriusamejo

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo taiſti, katiri, ke ſhliſhejo, tok to beſſedo s'veſſelam goriusamejo, al ti nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo , ob
Branja, inu evangeliumi (1777):	perjatle s'tem kervizhnem mammonam, de, kader boſte omagali, vaſs goriusamejo v' te vezhne utte. Na deveto Nedelo po Winkuſhtah. Branje

gorivzel

goriusel

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhlahti tiga, katiri je njega goriusel, v'sakon ſtopiti. 5. Navela sakon, kader en moſh per
Branja, inu evangeliumi (1777):	od taiſte ure je njo ta Joger v' ſvoje varſtvu goriusel. Na Zvetno Nedelo. Branje is Piſma S. Paula Ajioſtel. na

goriuſel

Ta male katechismus (1768):	skaſal, ke nas je skus Kristusa ſa isvolene otroke, irbezhe goriuſel: de mi toku skus rajmno tu lubeſnivu imé tega Ozheta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gnade ponuja, inu prov redke je ta, katire be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naprebernesh, inu od tugente naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo goriuſel. Sturè terdne svoje perse is mozhjo, s'katiro bosh ti

gorivzeti

goriuseti
Branja, inu evangeliumi (1777): de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S

goriuſeti

Ta male katechismus (1768):	III. Nage oblezhi. IV. Jetnike reshiti. V. Popotneke pod streho goriuſeti. VI. Bolne obyskati. VII. Mertve pokopati. Od teh prave Kristus
Ta male katechismus (1768):	Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge pridti, inu goriuſeti. V'skrivnuſtah te vire, katire so ble per meni skus

▶ gorizrejenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzgajanje; Pleteršnik

gorizrejenju
- gori-srejenji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar

▶ gorjača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorjačo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih
Oče naš (1854):	pri sercu. Druzega orožja nista imela, kakor vsak eno debelo gorjačo. V sovražnikovi deželi sta bila in ločena od svojih prijatlov
Najdenček (1860):	Žugaje sim vzdignil proti njemu svojo veliko z želézom okovano gorjačo. Volk pa se je urno skozi germovje splazil, se zakadi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	blato. Pa v tem hipu nameri debeli mlinar z veliko gorjačo, ki jo je na bregu pobral, po njem, pa tudi

gorjazho

Genovefa (1841):	de ſe je tréſla. Pa urno ſe je pomiſlila; sagrabi gorjazho, ki je bila ravno sraven njé na tlèh, ſkózhi proti
Genovefa (1841):	ſebój vséti, de na póti ne omagaſh. Vsemi tudi liſto gorjazho tam, de ſe boſh divjim svérinam branil. Kdor v Bogá
Genovefa (1841):	je ſantizhku sapovédala, ſe ne od votlíne podati; vsame terdno gorjazho v roko, obéſi buzho s mlekarn zhes ramo in daljezh

▶ gorjanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorjanska

Blagomir puščavnik (1853):	priči Blagomir prebledi — ”Kaj? si misli, je le mogoče? — Gospa Gorjanska se tudi ptuja seljanka v našem dolu imenuje. O Bog
Blagomir puščavnik (1853):	ju bo zopet vidil. Nar ljubše veselje mu je bila Gorjanska grajšina, ktero je Bogomila zrisala in obšivkala, in mu jo

gorjanske

Blagomir puščavnik (1853):	res je vsako leto zaporedoma z divjim tropom svojih tolovajev Gorjanske posestva napadal in ropal — dokler se je enkrat vitezu Miroslavu
Blagomir puščavnik (1853):	maševal. Neko jesensko, megleno jutro privre z divjim tropom nad Gorjanske posestva, in začne po stari navadi ropati. — To se vitezu

gorjanskega

Blagomir puščavnik (1853):	izustil potegne častiti oče Blagomir na platni umetno narisano podobo Gorjanskega grada iz svojega oblačila, ter ga poda, smehljaje se, Bogomili
Blagomir puščavnik (1853):	zveste še le drugi dan od vratarice, da je Bric Gorjanskega viteza oropal, vjel, sim privlekel in v temno luknjo zaperl
Blagomir puščavnik (1853):	vina. Glej, privlekli smo ga nar hujšega vraga, viteza Miroslava Gorjanskega. ” — Ali, primaruha! vino mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza
Blagomir puščavnik (1853):	tiho molitvico. Potem vzame iz pod dolge obleke šivorisano podobo Gorjanskega gradu in jo poda očetu rekoč: ”Ta podobica, ki mi
Blagomir puščavnik (1853):	ne sme vediti, veliko manj pa vitez, da sim sin Gorjanskega viteza. Morebiti se po dnevu priložnost ponudi, s čuvajko ali
Blagomir puščavnik (1853):	v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris Gorjanskega grada nazaj, ter mu reče s veselim glasom: ”to mi
Blagomir puščavnik (1853):	divji, osoren mož, je že dolgo časa hrepenel, si nekaj Gorjanskega posestva krivično prisvojiti, toraj je vitezu Miroslavu boj napovedal. In
Blagomir puščavnik (1853):	Miroslava Gorjanskega. ” — Ali, primaruha! vino mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza! ” ponavlja Milko s trepečim glasom, obledi in joka. ”Kaj

gorjanski

Blagomir puščavnik (1853):	Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj
Blagomir puščavnik (1853):	kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski
Blagomir puščavnik (1853):	VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski

▶ gorko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorkejeprislov, splošni, primernik
- gorkeje
  Zlata Vas (1848): deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa
- gorkeji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v moji, in kadar že v pečí ni več

gorkoprislov, splošni, nedoločeno

gorko

Robinson mlajši (1849):	dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil
Revček Andrejček (1891):	Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še to — da kar bo tudi slišal

gorku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati, gorke ſpishe, inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi

▶ gornji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gornja

gorna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je vezhtal zel Meſez. Kader Meſez gori jemle, inu ta gorna ſpiza je bol temna, koker ta ſpodna, al ta bol
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	temna, koker ta ſpodna, al ta bol temna, koker ta gorna, al zhe je po ſredi ſhęnza, toku bode pruti pervimu

gornja

Zoologija (1875):	vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice
Zoologija (1875):	kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite

gornje
- gorenje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): škof v Ogleju bil je sv. Mohor, ki posvečen aposteljnom gorenje Italije od evangelista sv. Marka, drugi pravijo, da celó od
- gornje
  Zoologija (1875): in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke

gornjega

gorniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oginj. Sgorejniga na dnu prevertaj tako, de ſe bo is gorniga prevertaniga lahko maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is Krajnskiga, 31 iz Koroškiga, 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa iz Gorice. Kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in druge železne izdelke. 13. Gosp. Fr. Wertheim, jeklar iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar. Daš, puškar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja na gornim

gornjem

gorenjim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh

gornim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od ženskih srebernih ovratnikov Auguština Baumgartnerja, srebrarja iz Obernberga v gornim Estrajhu, od tabačnic žlahtniga Frid. Zattlerja iz Gradca, od svilnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koroškim. 7. Gosp. Jos. Miterju (starejšimu), nožarju iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz Stierl iz Štajerja v gornim Estrajhu v razstavo poslali, so sodnji možje prav zlo pohvalili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner, pilar iz Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zaslužili in dobili : 1. Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster

gornimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe

gornjem

Botanika (1875):	sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor
Botanika (1875):	jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin

gornjim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pripoved se še dan današnji med ljudmi na Trebelnim (gornjim Mokronogu) hrani, de so pervi navéstniki (oznanovavci) svetiga evangelja skrivali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odperli. Potreba branja se je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim Ogerskim, v južnih slavjanskih krajih, na Pozenskim in Šlezskim i.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k

gornjemu

Rudninoslovje (1867):	i 6 štiroploskih trirobih b i b', trije so bliže gornjemu, a drugi b' bliže doljnemu roglju; i trojne robove: 2x3
Botanika (1875):	nič kiselca ali pa vsaj manj, kakor kolikor je primérno gornjemu priméru, zato mora rastlina tudi imeti zmožnost, nekoliko v-se sprejete

gornji

gorenji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	veselica. To se je tudi zdaj pokazalo, ker so bili gorenji prostori vsi prepolni tako, da jih je moralo še mnogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	svojih „villah”. Najdeni stari napisi na Opčinah in Rojanu v gorenji Čiarbulji nam to svedočijo. *) Al v prvi dobi rimskega nasilja

gorni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita

gornji

Fizika (1869):	v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen.
Mineralogija in geognozija (1871):	in Halinski *) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji* Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne
Zoologija (1875):	vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec
Zoologija (1875):	samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje
Zoologija (1875):	možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega

gornjih
- gornih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo
gornjimi
Botanika (1875): zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo

gornjo

Fizika (1869):	do vrha z vodo, in pritiskam zdaj s pahom skoz gornjo luknjo na vodo sè silo od 100 funtov. Vsaki del
Kemija (1869):	Živalska koža ima tri različne plasti, namreč 1. tenčico ali gornjo kožico (Epidermis), 2. usnjico ali usnjasto kožo (Lederhaut) in 3.
Fizika (1869):	srednjih, parih ne kaže nikakoršna prosta elektrika. Ako se na gornjo in na dolnjo končno ploščo, kakor v Pod. 189. privari
Kemija (1869):	kedar govorimo o koži. Usnjar odpravi najpred s surove kože gornjo tenčico in dlako in očisti mezdro od tolšče. V ta
Botanika (1875):	staničje med nepokvarjeno povrhnjo kožo, tako da postane praznina med gornjo in med dolnjo listno ploskvo, kar se očitno vidi, če
Zoologija (1875):	po duši, tako namreč se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornjo obleko delajo krovna peresa, pod njimi in med njimi so
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nastal ogenj v hiši. Ti so urno odložili orožje in gornjo obleko, ter hiteli gasit požar. Jaka je porabil to priliko

▶ Gorotanec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Gorotancev

Gorotancov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	so bili nemški naselniki v velikem številu. Že pisatelj spreobernjenja Gorotancov pove, da so Bavarci s Slovenci stanovali vkupaj. Vender mora
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	tega jo kar kratko odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od

▶ gorovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gorovja
Mineralogija in geognozija (1871): je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali ne. More

gorovje

Mineralogija in geognozija (1871):	Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog
Mineralogija in geognozija (1871):	prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje
Mineralogija in geognozija (1871):	72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105.
Mineralogija in geognozija (1871):	Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5.
Mineralogija in geognozija (1871):	druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali primarna tvorba; od
Mineralogija in geognozija (1871):	gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim
Mineralogija in geognozija (1871):	nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana
Mineralogija in geognozija (1871):	sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo

gorovju
- gorovji
  Zlatorog (1886): mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja se in oni, ki jo

▶ gorvzeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sprejeti; nemško-slovenski slovar

gorvzame
- gorvſame
  Ta male katechismus (1768): milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v'

▶ gos samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gos

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača
Tine in Jerica (1852):	ne mine! … Smole: Desetkrat lepši bo zmiram ostala, kakor una gos iz Mejnika… Pa bojim se, de tukaj nekaj druziga tiči

goſ

Kuharske Bukve (1799):	pa ſe bres moke ſkup dershę. Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepo pomagal. Kedar Martin enbart vſo ſvojo shlahto na Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi, ino ſo vſi prav shidane volje

gosi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže

gosij
Zlatorog (1886): Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim

goſsi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam

▶ gosenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosenic

gosenc

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bogat kralj, so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja

gosenz

Kratkozhasne uganke (1788):	potem po svoji rępi mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu
Kratkozhasne uganke (1788):	toku dolgu, de sprelgſhe, XLIX. Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij, ter njeh k'ognu perſtavi

goſenz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize, ktére
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri vſim tem ſhe prav veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim

gosenica

gosenca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in naj svoj škaf ima. Bolezen na parkljih, kteri tudi gosenca ali červ pravijo, pa napačno, ker ni ne gosence ne
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	širji duševnice (Luftröhre) mesto starih ozkih, zato, da zamore veča gosenca tudi več zraka v se dobiti. Vse te spremembe niso

gosenica

Zoologija (1875):	svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve, levi se štirikrat
Zoologija (1875):	življenja. Tu svrči in brni hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta, tresoč
Zoologija (1875):	veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih in borovih gozdih; smrtoglavec (Acherontia Atropos); večerni

goſeniza

Fabule ino pesmi (1836):	12. Metul ino goſeniza ali lagoden razhun. En lepi piſani metul po ogradi leti
Fabule ino pesmi (1836):	19 11. Junez ali vbogi hlapez - - - - - 20 12. Metul ino goſeniza ali lagoden razhun -21 13. Peſ ali podvuzheni ſkopzi - - - - 22

goſenza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po herbtu po ſamim ſtojezhe koſmatíne. V roshnim zvetu ſe goſenza israſte in sdaj ſi na vertnih ograjah ali pa sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje, ſe she po ſvoji velikoſti ſposná
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Schmetterlings). S njo ravno v tiſtim zhaſu ſe perkashe : 2. Goſenza béliga drévniga metulja (Raupe des Baumweisslings), kteri je she zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). ) I. Gerba. Ta goſenza* je ſilno majhna, komaj toliko debela, kakor shima, selena, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in goſénze; poſébno ſe perkasuje v tém méſzu hudo ſhkodljiva goſénza, imenvana Şreberniza, ki je rujavkaſtozherna, prezej dolga in s kozinzami

gosenicah

gosencah

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	zraka v se dobiti. Vse te spremembe niso sicer pri gosencah nič nevarnega, vendar jih moraš pustiti med tem časom popolnoma
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	s časoma vničijo. Ako nastane ta bolezen pri prav mladih gosencah, jih je le težko rešiti, če se pa pokaže bolezen
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	To »spanje« traja od 24—36 ur; pri bolehnih slabotnih gosencah celo 2—3 dni. Med tem spanjem napravi se nad
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	pri vsakem levenji razvidnejša, ako še zapažiš poleg tega na gosencah posebno na prednjem životu i na prsnih nogah črne lise

gosenicah

Zoologija (1875):	se l funt predene svile. Vsled neke bolezni na svilnih gosenicah svilarstvo v zadnjih letih nazaduje. K prelcem spadajo še nadalje
Trtna uš (1881):	zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor pri gosenicah in kebrih. Iz gosenice prihajajo namreč metulji, iz bubik pa

gosenicam

gosencam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti

goſenzam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sarédile, de bi mi pazh malo ſadja okuſili, kar bi goſenzam oſtalo. KMETIJŞKA SHOLA. (Na dalje. ) Dvanajſto nedeljo. Kako gnoj k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pognojena, prav rada répa raſte, in oljnatiga gnoja duh je goſenzam sopern in jih odganja od ondot, kjer repa raſte, de

gosenice

gosence

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več

gosenice
Zoologija (1875): Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni

gosenze

Kratkozhasne uganke (1788):	na 'to wodozho Aran loſhi toku dolgu, de sprelgſhe, XLIX. Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij
Kratkozhasne uganke (1788):	inu si to vodo ſelnek ene dny shkrofi, tok bosh gosenze pregnal.
Kratkozhasne uganke (1788):	v' en velik piskr, katirega is vodo nalyejo, ter puſtę gosenze dobru ſauręti, inu s' to vodo ſelnek shkrofe. De pak
Kratkozhasne uganke (1788):	Eni, katiri tega prahu delati naſnajo, na bero gosenze v' en velik piskr, katirega is vodo nalyejo, ter puſtę
Kratkozhasne uganke (1788):	inu s' to vodo ſelnek shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu

goſanze

Fabule ino pesmi (1836):	ſkotnjeni vosgrívez; Ti, ti ſe tel’ko ſhtimat’ ſméſh? Is goſanze ſi vun priſmukal: O lepo mater ſi ti mel! Is
Fabule ino pesmi (1836):	ſêlo, Na vſaki liſt en kup ſpuſtiſh. Is njih ſe goſanze svalijo, Nam gartnarom k’ ſhkodlivoſti; Od rosh no trav nam

goſenze

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko

gosenici
Zoologija (1875): vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana

gosenico

gosenco

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ampak da ji suhe postelje (nastelje) ne manjka. Tako imenovano „gosenco” ali „červa” z vervjo (štrikom) dergniti med parklji, je ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se tú pri ovcah napravi, imajo ljudje po krivici za gosenco ali červa. Če izperva le vneti živi deli pod rogom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú in

gosenico

Zoologija (1875):	kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele
Zoologija (1875):	razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi
Zoologija (1875):	položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v

▶ goseničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosenične

gosenčne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da

goſenzhne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel po drévju plasiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga drévje roditi snalo, ko de bi ene dni drévje goſénzhne salége trebil. Ako ſe pa daljiga dela in truda bojí
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je

goseničnih

goſenzhnih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nedolshni vertni pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg ozhiſtili in potrébili; ampak tudj ſam ſi persadevaj ozhiſtiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gotova reſniza je tudi, de ptizhi veliko tazih meſhizhkov in goſenzhnih saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in poleti ptizhe loviti, moriti in perporozhujejo ſadno drévje od goſenzhnih saleg zhiſtiti in trebiti. Ne miſli pa ljubi moj ſoſed

gosenično

goſenzhno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	2. Pobeli vſe odraſhene dreveſa s apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo, in metulje odvernilo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V jeſeni in pomladi drevje vſelej dobro preglej, de boſh goſenzhno salégo saterl, kterokoli po savitim ſuhim perji, po mladikah ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priden, drèvje goſenz obvarvati; namrezh, zhe jeſéni in po sími goſenzhno salégo zhiſto oſmúka, in jih po tém, kadar v ſpomladi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s délam. Imej ſkerb sa ſadno drévje, glej, de boſh goſenzhno salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa ktérim ſe ſhkodljiva

▶ goslati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepati; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

goslati
- goislat
  Sacrum promptuarium (1695): ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh
- goslat
  Sacrum promptuarium (1695): resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili

▶ gosli samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosli
- gosel
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet
- gosli
  Ferdinand (1884): Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili
goslimi
- gosli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje

▶ gosp. okrajšava ↘ goo300k, IMP

gosp.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko

goſp.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne

▶ gospa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospa

gosp
Blagomir puščavnik (1853): to sim nalaš sokola zleteti pustil, da sim vas od gosp spravil. ” Med tim bije v grajskem zvoniku ura enajst. Čuvaj

gospa

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala
Stric Tomaž (1853):	Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar
Blagomir puščavnik (1853):	poda, in ji jokâje reče: ”Ne bom Vas več draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč
Stric Tomaž (1853):	potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi
Stric Tomaž (1853):	sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse
Roza Jelodvorska (1855):	Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi le
Roza Jelodvorska (1855):	se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le
Ferdinand (1884):	bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca

goſpa

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jih tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	zhe moreſh. Naſha dolshnoſt je, de shenę dobimó , inu njih — Goſpa. Njih dolshnoſt — Baron. Je , naſs dershat. Raven to je, kar
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O rezi, le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila

gospe

Sacrum promptuarium (1695):	Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkusti je
Sacrum promptuarium (1695):	v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako bi vedili naši gospodje, gospé in gospodične, kakó se jim slovenska beseda lepo priliči, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera
Blagomir puščavnik (1853):	po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo
Blagomir puščavnik (1853):	z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez
Ferdinand (1884):	se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči

gospej

Roza Jelodvorska (1855):	svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali.
Roza Jelodvorska (1855):	gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se

gospi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): ker si je tudi pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje
gospo
Spisi Krištofa Šmida (1883): jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod

goſpe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę; me dękelze nizh ne vęjmo od nję.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe
Genovefa (1841):	in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je

goſpej
Genovefa (1841): Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi

gospema

gospama

Blagomir puščavnik (1853):	V sobo nazaj pridši vpraša, ako bi ne bilo morebiti gospama všeč, da bi ju obiskal in s kako mično pesmico
Blagomir puščavnik (1853):	po dnevu priložnost ponudi, s čuvajko ali celo s blazima gospama govoriti. Med tem, ko čuvaj jetnike obišče in gospodinja se

gospema
Blagomir puščavnik (1853): to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi

gospo

Ta male katechismus (1768):	Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla
Blagomir puščavnik (1853):	hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se je zviti
Blagomir puščavnik (1853):	njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki
Roza Jelodvorska (1855):	in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker
Roza Jelodvorska (1855):	grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v dvoriše prišli
Maria Stuart (1861):	svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta
Spisi Krištofa Šmida (1883):	jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla

goſpo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo
Genovefa (1841):	v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta
Genovefa (1841):	in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel

goſpoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan

▶ gospen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospejin; Pleteršnik

gospeno

goſpeno

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Bodi pameten ! Matizh. (na ſtran. ) Shęntej, Nęshka je! Nęshka.. (s' goſpęno ſhtimo. ) Grosna kriviza ſe ti gody, Matizhek. Matizh. (na ſtrani
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu poſvętit. Nęshka. (mo uſta satiſne, inu posabi, govorit s' goſpęno ſhtimo. ) Bodi pameten ! Matizh. (na ſtran. ) Shęntej, Nęshka je! Nęshka

▶ gospod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospod

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tudi spoznajo, zakaj se to tako in drugači ne godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili
Zlata Vas (1850):	sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je
Stric Tomaž (1853):	ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod!
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo
Revček Andrejček (1891):	ljubim. Franica. O moj Bog, kako je to lepo! Prosim, gospod, zapišite še, da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Litanije: Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se

gospud

Sacrum promptuarium (1695):	nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi
Sacrum promptuarium (1695):	ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem
Sacrum promptuarium (1695):	truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo
Sacrum promptuarium (1695):	ta pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu
Sacrum promptuarium (1695):	veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu
Ta male katechismus (1768):	na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh
Ta male katechismus (1768):	vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas
Ta male katechismus (1768):	svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi

gospued

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rabe prosim Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospued Boga: inu obvaſt zhries use posvatno shaze sadobiva: jas tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi dobruetliviga boga Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stobo, shegnan bodi te sad kateri je nate shov noi Gospued Jesus isvelizhar o nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. O Sveti o Sveti o Sveti Gospued Gospued S. Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri prad tabo bras nehanja pojo S. S, S. je Gospued Bveg Saborh samla noi nebu je tvoje zheſti pouhnu stuei

gospvd

Biblia (1584):	Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de jeſt h'tebi grem
Biblia (1584):	je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe
Biblia (1584):	is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud
Biblia (1584):	priſhla, inu je pred nym doli padla, inu je djala: GOSPVD, pomagaj meni. On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu
Biblia (1584):	nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu
Biblia (1584):	inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh
Biblia (1584):	je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu

gospved

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi nash, lvbi Gospved Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai mene o Gospved Jesvs Kriſtvs skves tvoje SS. 5. Kervave rane mojo srezho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vnadovshnei smerti glih takv ti mene kna pvſti szagati ovsmilani Gospved Jesv Kriſte temv-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi prosem jas tabe o Gospved Jesvs Kri-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda. O Gospved Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da ti bosh mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs je biv sgvblan nash lvbi Gospved Jesvs

goſpod

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh

goſpud

Biblia (1584):	Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od
Biblia (1584):	bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle
Biblia (1584):	Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam
Branja, inu evangeliumi (1777):	Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej, kader
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana
Branja, inu evangeliumi (1777):	bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem

gospoda

gospod
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah

gospoda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa
Deborah (1883):	mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri

gospuda

Sacrum promptuarium (1695):	Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je
Sacrum promptuarium (1695):	tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella

gospued
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas

gospueda

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dober Duh: jas noi usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use posvatno shaze sadobiva: jas tabei prosim v' jemeni tega Gospueda Jesusa Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	susa Kriſtusa tvoiga lubiga sina nashiga Gospueda dasi ti menji gorei useu sa anna boja tavarharja inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sa anna boja tavarharja inu tu skues Jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda jas se sahvalem zkues boga ozhetha inu sina noi svetiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Raphael S Michael jas sarotim vas skues tu jeme nasha Gospueda Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh resnizo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano noi tabo?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nou resvitlov: inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado resvitlov: noi use marternizhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia S. S. 5. Kervave rane

gospveda

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tah Jvdov poleita te † Krish ta Gospveda vtezi inv vdari ven ti hvda skvshenjava ta napelvvanja tah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	telu noi kri Jezvsa Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim v Gospveda Jesvsa Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te S. Shegen katieri je pershov zhres nasha lvbiga Gospveda Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl ofran biv tiſti pridi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas prosm skves vse terde stopine noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh ozha vtvoje rozhe perporozhim noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava

goſpoda

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na njegovih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati: Per
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto
Sveta grofinja Genofefa (1857):	povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in

goſpuda

Biblia (1584):	Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez
Branja, inu evangeliumi (1777):	pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge

gospode

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	V to znamja pobědiš). Opominjajmo naše gospode župane i ostale gospode, ktere to zadeva, da se zraven cest i putov tiste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	в то знамjа побъдишь (V to znamja pobědiš). Opominjajmo naše gospode župane i ostale gospode, ktere to zadeva, da se zraven
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	plača svoj dolg in se v pest smeja, de je gospode tako splačal. 38. Povést. Kako Pavliha svinjo ubije in potem

gospodi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	treba z' golimi rokami v ojgen segati. 99. Z' velkimi gospodi ni dobro črešnje zobati. 100. 'Ma svoje muhe v glavi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	posmehovanja se bude od nas govorilo: Glej, to su slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast družbenoga jezika

gospodih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od

gospodje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez eno dobro uro niso, naj bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi Pavliha, „kadaj ti hočem tri

goſpodi

Fabule ino pesmi (1836):	desheli, V’ barkah kres morje pripela k’ nam. Vel’ki goſpodi, zhi zhejo ga meti, Mòrejo pénes prav doſti naihtéti: Dvajſti
Življenja srečen pot (1837):	ravno ſliſhi, kako goſtnik njegove ſlushavnike odpravlja, naj ſe drugi goſpôdi is njegove hiſhe vgenejo. Pohlevno sapové ſv. Sales ſvoje rezhi

goſpodje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lępe rezhy mi je pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je

gospodom

gospodam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali

gospodom
Zeleni listi (1896): zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je

gospodoma

gospodama

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp.

gospodoma

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	petek večer je bil grof-kraljević z gospó in 2 drugima gospodoma pri zahvalnici v Veliki cerkvi — po 31 letih spet v
Ferdinand (1884):	jih je bil pustil pod drevesom. Uljudno je ponudi neznanima gospodoma, katerima so prav dobro dišale, ker ju je vže močno

gospodov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo
Astronomija (1869):	nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od
Astronomija (1869):	je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da
Zlatorog (1886):	Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre

goſpodov
Svetu pismu noviga testamenta (1784): tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus odgovóril, inu je djal k' njęj
goſpudou
Biblia (1584): ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'

gospodu

gospodi
Robinson mlajši (1849): je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da

gospodu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z
Blagomir puščavnik (1853):	stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.
Ultra! (1867):	nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na
Tiun - Lin (1891):	to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali
Revček Andrejček (1891):	Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar

gospudu
Sacrum promptuarium (1695): vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam

goſpodi

Fabule ino pesmi (1836):	herbet mashe, Da boſh védil, odkod ’s dómi ſi. «« Prevsetnják goſpodi ſe klubuje, ˛Skazhe, vrintne, no hití k’ goſpodi prit’; ˛Straſhno
Fabule ino pesmi (1836):	ſi. «« Prevsetnják goſpodi ſe klubuje, ˛Skazhe, vrintne, no hití k’ goſpodi prit’; ˛Straſhno kak en pravi lev r’juje, Zhi je
Fabule ino pesmi (1836):	ſoda, »Tel’kokrat pretepen, kak ſem dosdaj bil. « Njegov ſled goſpodi ſteso kashe: »»Zhakajj«« rezhe, da ga v’borſhti sagledí: »»Zhakaj
Življenja srečen pot (1837):	na semlji ſo ſe trudili, sdaj tara pozhívajo in per goſpodi vshivajo ſvoje vezhno plazhilo; sa Jesuſam ſo hiteli, in ſo
Življenja srečen pot (1837):	véra Jesuſova per Lavrejazhanah zvetela. Dober paſtír je bil v' Goſpodi tega veſél, alj tudi shaloſten videti, kako njegovo rojſtno meſto
Življenja srečen pot (1837):	ino mu tako nebeſa odperli, kjer ſe sdaj per ſvojim Goſpódi veſelí. Mladénzh, ne ſramuj ſe nobeniga ſtanu, v' katerim pravizhno
Življenja srečen pot (1837):	shegen delu daj, men' pa enkrat ſveti raj. Po Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Pred jedjo ſe pokrishaj, moli: Ozhe naſh, ino
Življenja srečen pot (1837):	bomo savshivali v' tvoji hvali vſaki zhaſ. Po Jesuſi Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Po jedi ſe pokrishaj, ino rezi: Hvalen bodi
Življenja srečen pot (1837):	shelím, ino vézhniga plazhila ſe po ſmerti veſelím. Po Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Po deli. Moje delo je ſtorjeno, tebi, Ozhe

goſpodu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza ljubil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto
Genovefa (1841):	nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke
Sveta grofinja Genofefa (1857):	jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen

goſpudu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam
Branja, inu evangeliumi (1777):	odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu

▶ gospoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospoda

gospada

Sacrum promptuarium (1695):	oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij
Sacrum promptuarium (1695):	Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu

gospoda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malo, da ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	da je še nekaj na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem
Valenštajn (1866):	osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo.
Valenštajn (1866):	službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo
Zoologija (1875):	bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600
Ferdinand (1884):	njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se

goſpoda

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je
Genovefa (1841):	je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim

gospodah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 100 fl. prodali; dobiti se le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore

gospodam

goſpodam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo

gospode

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnarje za deset knjig, dobi enajsto na dar. Od tiste gospode prenumerantov, ki so se na pervo knjigo naročili, ni treba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vladika Dulmanski gosp. Alojzi Hofmann, veliko drugih duhovnov in druge gospôde in velika sila ljudí. Solnogradčani so se močno zavzeli, ko
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njem prebival. Družina, ki se je popred za razveselovanje svoje gospode vse perzadjala, je bila zdej perpravna jo žaliti in v
Oče naš (1854):	je rekel zaterjeni grešnik; „dolgo smo terpeli v sužnosti žlahtne gospode in farjev; čemu se še bahate, da ste z dobrotnicami
Viljem Tell (1862):	Ribarček. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudečem krovu ga poznavam. Ribič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Preširnu. Povabljeni so k njej nekteri tukajšnji čitalničarji, mnogo slov. gospode s kmetov in — kakor pravijo — vse, kar ima italijansko in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	gostilnico. Noč je že in za prvo mizo sedi več gospôde. Ker mi ni znan noben obraz, sedem po kratkem pozdravu

goſpode
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar

gospodi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pada. Ulovivši ga grejo z njim v grad, de ga gospôdi pokažejo, ki ga je že zdavno željela viditi. Vse vanj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je obdaroval. Peter se je od dné do dné svoji gospodi bolj prikupoval. Kamor koli je šla, je mogel ž njo

gospodo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako bi vedili naši gospodje, gospé in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna
Sveti večer (1866):	odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da
Spisi Krištofa Šmida (1883):	verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse jedno. Vendar

goſpodo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober

▶ gospodar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodar

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor
Zlata Vas (1848):	delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét krav je imel in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. ) Gospodar* jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero

gospodar'
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri

goſpodar

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho
Genovefa (1841):	ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim

gospodarja

gospodaria

Sacrum promptuarium (1695):	lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu
Sacrum promptuarium (1695):	fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi

gospodarja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance
Divica Orleanska (1848):	med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu
Tiun - Lin (1891):	Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno.

goſpodarja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe?

gospodarje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem

goſpodarje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de ogenj vezh in vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali drugo teh hiſh imeti! Dober ſvetvavez sa mlade kmetijſke goſpodarje. Novo leto 1844. Na noviga leta dan povsdigni ſvoje ſerze
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ga priſlushijo ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v novizah pohvaliti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki

gospodarjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se

goſpodarjam

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſlushbe dajajo redke ſuknje. — Bodite pa tudi sveſti ſvojim hiſhnim goſpodarjam in goſpodinjam, varite jih ſhkode, kakor ſami ſebe; ne le
Hrana evangeljskih naukov (1835):	˛Sv. Peter uzhi (I. Pet. 2, 8--19. ); „Pokornim biti vſim goſpodarjam, ne le dobrim, ampak tudi hudobnim; sakaj to je prijetno
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino hiſhni ozhe nje duhovſki paſtir. “ Gorjé pa tajiſtim nekerſhanſkim goſpodarjam in goſpodinjam , ki ſvoji drushini v' zérkev branijo; ſvete sakramente

goſpodarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1843): novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe

gospodarjev

Zlata Vas (1848):	je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni
Zlata Vas (1848):	so mogli prav okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico
Zlata Vas (1850):	ki je prišel, molče v . hišo pelje. Dva in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se
Zlata Vas (1850):	gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so

goſpodarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſeboj rasdelili. Modra sapoved je ta, sakaj: kjer je vezh goſpodarjev, ſe ſlabo goſpodari, in hiſha gré pod sló. Ravno tó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na perjasno beſedo rada ſtori, kar more, zhe le od goſpodarjev rasvajena ni; in verh tega, de ſi s vſim ſvojim

goſpodarjov

Hrana evangeljskih naukov (1835):	glej, kervavo saſlushen dnar ſe njim terga in sadershuje od goſpodarjov, ki ſo bres vſe pravizhne veſti. Vender nikarte ſi ſami
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pomagati mogozhe, sopet osdraví. Toliko vézha dolshnost je tedaj tretjizh goſpodarjov ino goſpodinj ſvojim ſlushabnim, ako sbolíjo, lepo poſtrezhi, ino njim
Hrana evangeljskih naukov (1835):	veliko nozhi v' nesramnih tovarſhijah sapravijo. Saſtonj je vſe poſvarjénje goſpodarjov: ſhe le beſedujejo ino kregajo ſe s' njimi — tak dolgo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	jih hudiga varvati ino vſe dobro uzhiti: to je ſtariſhov, goſpodarjov ino goſpodinj, kakor vſih drugih predpoſtávlenih, ſveta dolshnóſt. Pa le
Hrana evangeljskih naukov (1835):	goſpodarjov moliti ne vidi? Kako bo poſhteno govorila, ako od goſpodarjov nizh prida ne ſliſhi? „Ako je okó kalno, bo tudi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Mat. 5, 14—16.) Kako bo drushina Bogu ſlushila, ako goſpodarjov moliti ne vidi? Kako bo poſhteno govorila, ako od goſpodarjov
Hrana evangeljskih naukov (1835):	XIII. Trétja nedélja po ſv. tréh kraljih. Od dolshnóſt goſpodarjov. Jesuſ osdravi góboviga ino ſtotnikoviga hlapza. Mat. 8, 1 — 13.
Življenja srečen pot (1837):	dobri volji alj goſtiji (ohzeti) v' prizho ſtariſhov alj poſhtenih goſpodarjov, le kratko pleſhi, de tebe pleſ omotil ne bo. Po

gospodarji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina; so gospodarji, ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol

goſpodarji

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak

gospodarju

gospodariu
Sacrum promptuarium (1695): godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat

gospodarju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa
Zoologija (1875):	na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se
Zoologija (1875):	na žive in leteče ptice, da jih je lovil in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel

goſpodarju

Biblia (1584):	je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu
Biblia (1584):	ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53.

▶ gospodariti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodari

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	milosti Oživlja in napaja. Mé vošmo, de mogočno naj Pravica gospodari; De nihče v škodo bližnjiga Ne laže, ne kovari. Mé
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	se obdeluje zemlja; kako se redí živina; kako se umno gospodari; kaj je država; kake pravice ima narod in človek; naj
Zeleni listi (1896):	ustvaril. In zakaj je to storil? Za to, da človek gospodari vsem živalim«. 10. Varuj si zobe. Lizika je imela slabo

gospodaril
Gozdovnik (1898): Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor
gospodarila
- gospodarila
  Zlata Vas (1848): in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré k
- goſpodarila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh

gospodarili

Zlata Vas (1848):	Zdej še le je vidil, kako slabo so ti ljudjé gospodarili, in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo

gospodarimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati

gospodariti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	godin, de bi že popolnama sam v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in kuhinjo, kupil je potrebno pohištvo, ter začel prav vrlo gospodariti. V tem ga je Minka po môči podpirala. Vitez je
Zeleni listi (1896):	v njej že precej denarja. S tem denarjem je smela gospodariti, kakor je hotela. Ako je v šoli slišala, da je

goſpodarit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per nas imeti; ta prousetnoſt, inu snaſheine shely zhes nas goſpodarit, inu naſh kral biti; ta nazhiſtoſt pravi: jes bom per
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu Letú v' kup vsetu. To Sonzhnu Lętu je

goſpodariti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhe le hozheſh, samoreſh poshelenje do hudiga premagati, ino ga goſpodariti. “ Pomiſlite, otrozi! kako Bog po ozhetovo ſvari. Bog ſhe sdaj
Genovefa (1841):	bilo. Koj po grôſovim odhódu tedaj je sazhél sapovédovati in goſpodariti. Oblazhil ſe je lépſhi, kakor groſ, je napravljal velike goſtí

▶ gospodarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodarstva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani

gospodarstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsaki večér sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo
Zlata Vas (1848):	od vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je
Zlata Vas (1850):	narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti. Oj, kako veliko dobriga bi zamogli Oni storiti; ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano

goſpodarſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari

gospodarstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem gospodarstvu še vse premalo varčno ravna, in da veliko veliko v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo
Viljem Tell (1862):	so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi

goſpodarſtvi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v

▶ gospodič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlad gospod; [sskj]

gospodič

Roza Jelodvorska (1855):	maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj
Sveti večer (1866):	„K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje

gospodiča

Roza Jelodvorska (1855):	poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo
Ferdinand (1884):	plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na

goſpodizha

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh

▶ gospodična samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodična

gospodičina
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela

gospodična

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v
Roza Jelodvorska (1855):	zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta
Roza Jelodvorska (1855):	»Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja
Roza Jelodvorska (1855):	in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je
Roza Jelodvorska (1855):	posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj

goſpodizhna

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	goſpòdo délala, de jih je te zhat preshivela. Mina, graſhinſka goſpodizhna, je Shofko prav rada imela, ji mnogokaj v' delo dala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	II. Potozhnize k' dobrimu sveſte opomnize. Mina je bila vſmilena goſpodizhna, ino prav dobra duſha. Kar je gleſhtala, vſiga je rada
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bliso pod gradam, kjér je bila Mina domá, je vboga goſpodizhna prebivala, k'teri je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan

gospodičnama

goſpodizhnama

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino

gospodične

gospodičine
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me je

gospodične

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po slovensko govoriti. Ako bi vedili naši gospodje, gospé in gospodične, kakó se jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri
Zlatorog (1886):	zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more. O Škratu

goſpodizhne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle

gospodični

gospodičini
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in
gospodični
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati

goſpodizhni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka

gospodično

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še
Roza Jelodvorska (1855):	Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod
Roza Jelodvorska (1855):	Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in
Roza Jelodvorska (1855):	se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi
Roza Jelodvorska (1855):	ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu

goſpodizhno
Genovefa (1841): prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale

▶ gospodičnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodičnica
- goſpodizhniza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to

▶ gospodinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodinj

goſpodinj

Hrana evangeljskih naukov (1835):	varvati ino vſe dobro uzhiti: to je ſtariſhov, goſpodarjov ino goſpodinj, kakor vſih drugih predpoſtávlenih, ſveta dolshnóſt. Pa le malo jih
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sopet osdraví. Toliko vézha dolshnost je tedaj tretjizh goſpodarjov ino goſpodinj ſvojim ſlushabnim, ako sbolíjo, lepo poſtrezhi, ino njim, kakor nar
Življenja srečen pot (1837):	greſhnik, naj kraljuje, vender shaloſtno hlapzhuje; koljkor ima hudobíj, toljko goſpodínj. “ ˛Sv Avguſhtín. 13. ˛Sv. Filip Nereji. Pokoren ſin ljubih ſtariſhev

gospodinja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to? saj mi vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	novega zame? ” „Nič druzega, kakor to, da gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem

goſpodinja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sakláti, ino ga ſpèzhi, de ſe na pót pokrepzhajo. Vſaka goſpodinja mora vmeſiti, de ſo iméli kruha sa po póti. Vſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe smiraj miſlite pri ſtarih krajnſkih oſtati? Nikdar nikar! Şlaba goſpodinja, ktera ſe ſtariga kolovrata dershi, a k o je le

gospodinjam

goſpodinjam

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ozhe nje duhovſki paſtir. “ Gorjé pa tajiſtim nekerſhanſkim goſpodarjam in goſpodinjam , ki ſvoji drushini v' zérkev branijo; ſvete sakramente pogóſto prijémati
Hrana evangeljskih naukov (1835):	redke ſuknje. — Bodite pa tudi sveſti ſvojim hiſhnim goſpodarjam in goſpodinjam, varite jih ſhkode, kakor ſami ſebe; ne le sa teleſno

gospodinje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v
Zlatorog (1886):	vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu

goſpodine
Kmetijske in rokodelske novice (1843): terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo

goſpodinje

Hrana evangeljskih naukov (1835):	lehko berete, kolikorkrat greſte ſjat ali orát. Vidite poſebno ve goſpodinje ino dekle! kako vaſ Jesus sa ljubo imá: na vaſho
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vlezhejo. Kar je teleſu okó, to morjo biti goſpodarje ino goſpodinje ſvoji hiſhi: v' vſim dobrim lep isgled. „Vi ſte luzh
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvojiga pomozhnlka imela! Sato poſebno vam deneſ, vi goſpodarje ino goſpodinje! na ſtotniga poglavarja v' ſv. evangelji pokashem, ino sa Jesuſam
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kaj pa bo, ako enkrat podloshni ſvoje predpoſtavlene goſpodarje in goſpodinje, uzhenike in oblaſtnike, na ſodbi boshji ſhe vekſhi hudobije dolshili
Hrana evangeljskih naukov (1835):	goſpodovo v' savershek peklenſki ſpremenijo. — Hlapzi, ki ſvoje goſpodarje ino goſpodinje podpihujejo — dekle, ki zhes druge jesik ſtégajo ino med ſebó
Hrana evangeljskih naukov (1835):	mladenzhi ſvojiga ozheta ino mater, vi drushina ſvoje goſpodarje ino goſpodinje; poſluſhajte pa tudi ſvojo veſt, ki naſ k' dobrimu opominja
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sa ſvoje ravno tak lepo ſkerbite! II. Vi goſpodarje ino goſpodinje! ſpomnite ſe, de vaſ je Bog vaſhi hiſhi sa ſvoje
Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' Kriſtuſam v' nebeſhkim kraljeſtvi, dokler bodo malopridni goſpodarje in goſpodinje terpéli v' peklenſkim brésdni. Naj ſi bo ravno teshaven ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	katere je on poſtavil. Vſi ne morejo biti goſpodarje ino goſpodinje, kakor ne vſaki hlapez, ino dekla. Kér pa vender goſpodarni

gospodinji
- goſpodinji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo

gospodinjo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili
Tine in Jerica (1852):	premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli

goſpodinjo
Genovefa (1841): bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe vſi

▶ gospodnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodnje
- gospudne
  Ta male katechismus (1768): koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash

▶ gospodov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodov

goſpodov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	piſmo pravi, mosh po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi

gospodova

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bil vsakimu, tako de so ga vsi serčno ljubili. Tudi gospodova otroka Milček in Lizika si je vedel tako pridobiti, de
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	od s. Duha, Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla Gospodova sim; zgodi se mi po tvoji besedi. Češena si Marija
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	od s. Duha. Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla Gospodova sim, zgôdi se mi po tvoji besedi. Češena si Marija
Viljem Tell (1862):	Valter. Pa vender smejo v gozd na lov hoditi? Tell. Gospodova je zver in perutnina. Valter. Po vodah vsaj loviti smejo
Oče naš (1885):	oče Arkimbold; „rad bi še dalje pri vama ostal, pa Gospodova služba me kliče; Bog vama daj mirno noč! “ Blagoslovil jih

goſpodova

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil
Genovefa (1841):	je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita

gospodove

gospodove
Sveti večer (1866): v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”

goſpodove

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku

gospodovega

goſpodoviga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oklizati: „Pojdite, kolikor vaſ je boshjiga ljudſtva, v' Jerusalem sidat Goſpodoviga tempeljna, ino Goſpod bodi s' vami! “ Tudi je ukasal vjetim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njem, mu je obljubil, de ne bo umerl, dokler Kriſtuſa, Goſpodoviga masiljenza, ne bo vidil. Ko ſta Marija ino Joshef s'

gospodovem
- gospodovem
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je
- goſpodovim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh
gospodovemu
Blagomir puščavnik (1853): ti bo hvala za to! ” Ko se je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi

gospodovi

Izidor, pobožni kmet (1887):	tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne težave
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti

goſpodovi

Štiri poslednje reči (1831):	in njih oblazhila in shgane ofre, ki jih je v' Goſpodovi hiſhi ofroval; ſe savsame, oſtermi in rezhe: »Reſniza je, kar
Štiri poslednje reči (1831):	prebivati. « Pſalm. 83, 11. »Moja duſha sheli in omedluje po Goſpodovi hiſhi. Blagor jim, kteri v' tvoji hiſhi o Goſpod! prebivajo
Štiri poslednje reči (1831):	tvoje prebivaliſha, o Goſpod! Moja duſha sheli in hrepeni po goſpodovi hiſhi. Moje ſerze in moje meſo ſe veſeli v' shivim
Štiri poslednje reči (1831):	in sdihujmo s' Davidam: »Moja duſha sheli, in omedluje po Goſpodovi hiſhi. Blagor jim, kteri V' tvoji hiſhi o Goſpod! prebivajo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	podál. „Tajiſti, uzhi ſv. Basili, kateri k' teleſu ino kervi Goſpodovi perſtopi, ne ſmé le ſamo biti vſiga téga zhiſt ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſv. Avguſhtin, bote ſposnali, v' koliki nevarnoſti ſe vſi maſhniki Goſpódovi snajdejo; sakaj zhe bo na ſodni den shé vſaki sa
Življenja srečen pot (1837):	ſerzi zhiſta ljubesen boshja gorí, kakor veſela lampiza (ſvetilniza) v' Goſpodovi hiſhi pred boshjim altarjam. Ako po ſvetli luzhi pihneſh, ſvetlobo
Življenja srečen pot (1837):	zvetel, in kakor zedar na gori Libani raſtil v' hiſhi Goſpodovi, v' veshi naſhiga Boga. “ Pſalm. 91. „Zhaſt mladenzhov je: Boga
Slate jabelka (1844):	uterjeni v’ poboshnoſti, radi in s’ veſeljem hodijo po poti Goſpodovi, dokler jim troſht daje v’ molitvi; kadar jim ga pa

gospodovim
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl

gospodovo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika

goſpodovo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak

▶ gospodovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospodariti; [sskj]

gospodovala
- gospodovala
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne
- gospodovale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo
gospodovali
Valenštajn (1866): živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba

gospodovati

goſpoduvati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali offertniga, prevsetniga ſerza, de bi hotla zhes vſe ſama goſpoduvati, zhe je eniga hudiga jesika, varuj ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſpęt en drugi pravi, de je on hotel zhes ſolk goſpoduvati, inu takú dalej. Pilatus

gospoduje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospoduje taka gospodinja, kakor ste vi, ima največo moč, ker gospoduje čez serca. “ Devica še zapazila ni, da se jej prilizuje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne hrepenimo po časti in moči. “ „Ne zamerite! Hiša, kjer gospoduje taka gospodinja, kakor ste vi, ima največo moč, ker gospoduje
Občno vzgojeslovje (1887):	pa ga povzdiguje visoko nad živali in kar stori, da gospoduje vsem stvarém, to je njegov pametno misleč duh in možnost
Občno vzgojeslovje (1887):	ojačeno, trajno poželenje, da celó kot najvišja apercipujoča zveza predstav gospoduje nad zavestjo. Največ strasti izhaja iz prirodnih nagonov in iz
Gozdovnik (1898):	indijanski po svojih hrabrih dejstvih sloveči glavar. Še v smrti gospoduje ta glavar ravnin, po kterih se je njegov bojni krik

goſpoduje

Štiri poslednje reči (1831):	jenjalo je vſe, karkoli je ſtrohljiviga, ker neſtrohljiva zhaſt tam goſpoduje. « Na tem ſvetu ni prave, ni reſnizhne ſrezhe. Naſhe ſerze
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vbog ovzhár. ˛Sv. Lavrenzija je ſlushila sa hiſhno, ino sdaj goſpoduje v' nebeſih. ˛Sv. Notburga, drushinſka patrona, vam more vſim snana
Življenja srečen pot (1837):	je poterpeshlív, kakor mozhen zhlovek, in kdor ſam zhes ſebe goſpoduje, gorſhi (imentnejſhi) kakor on, ki meſta premaguje. “ Príp. 16, 32.
Življenja srečen pot (1837):	Ne posabi, de vſi ſlushimo eniga Goſpodarja, ki v' nebeſih goſpoduje, ino vſakimu plazhuje, naj bo hlapez alj goſpód, kakor ſi

gospoduješ
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz

▶ gosposka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavniki oblasti, oblast; [sskj]

gosposk

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih gospósk že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tako zapeljejo, da si dajo po takih pisačih pisanja do gosposk v rečeh napravljati, ki so jasne že same po sebi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	bolje narediti in izročila so se vsa navedena od političnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam pod naslovom „samouprave” ali „avtonomije”, akoravno

gosposka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	povsod biti. Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim
Zlata Vas (1848):	niso hotli vtikati. In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili
Zlata Vas (1848):	sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z
Oče naš (1885):	bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka se je temu zoprstavila in je dala vsa pota, ki

goſposka
Branja, inu evangeliumi (1777): sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon

goſpoſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj pa, ko vidi, de nam vſe

gosposkah

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po okrajnih gosposkah, od leta 1850 do 1854 po okrajnih glavarstvih, od leta

gosposkam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli
gosposkami
Kmetijske in rokodelske novice (1848): sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de

gosposke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba

goſposke

Branja, inu evangeliumi (1777):	Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na povęle vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim
Branja, inu evangeliumi (1777):	sakon ſtopi, ſtury greh, aku bres urshoha , inu perpushenja duhovne Goſposke ſtury. Dirimentia. Error, conditio, votum, cognatio, crimen. Cultus diſparitas, vis

goſpoſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to

gosposki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dneh po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje
Zlata Vas (1848):	ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se

goſpodſki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	njimi, ni mogel sa kup sglihat. Semla je tedej gruntni Goſpodſki nasaj padla , inu je bla potler predána Matiju Satilniku sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe ne jesę, Goſpod shlahtni. Smeſhn. Se bova saſliſhala per goſpodſki, inu ſhe dones! inu ſhe dones ! (ozhe jiti , v' tim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gręſta obá. ) ZHETERTI NASTOP. Nęshka ſama. Se bova saſliſhala , per goſpodſki , inu ſhe dones ! inn ſhe dones! — Kaj to pomeni? — Je

goſpoſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844): jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt

gosposko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga
Zlata Vas (1848):	dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo
Oče naš (1885):	kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival

goſpoſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imenovati ſliſhal, ino je svédil, de je Jesuſ pod Heroda goſpoſko; ga je k' Herodu poſlal. Veſ véliki sbor je ſhel
Genovefa (1841):	Ne obkladaj jih s prevelíkimi davki. Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe (Aerzte) iméli. Poſluſhaj vſaziga, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne davno pergodilo v Lublanſki kraſii. „Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de

▶ gosposki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosposka
- goſpoſka
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi

gosposkega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	zaperli so že več deležnikov, delavcov, pa tudi mladih ljudi gosposkega stanu. Iz Černe gore. Mesca svečana ali sušca pričakuje knez
Valenštajn (1866):	Prvi oklopnik. Vojaku je treba, da se mora čutiti. Kdor gosposkega, blazega nejma srcá, Nej za vojsko, nàj rajši ostane domá

gosposkem
- gospodskem
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno

gosposki

gospodski
Zlatorog (1886): zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri

gosposki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po
Stric Tomaž (1853):	da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega

goſpoſki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na

gosposkih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo

gosposko
Kmetijske in rokodelske novice (1848): zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi

▶ gosposkin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

gosposkinem
- gosposkinim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel
gosposkinih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih
gosposkino
Kmetijske in rokodelske novice (1846): opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo

▶ gosposko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosposko
- gosposki
  Valenštajn (1866): Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz

▶ gospostvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gospostvo

gospodstvo

Gozdovnik (1898):	se snideta. »To je posebno, nenadno snitje, kaj ne, vaše gospodstvo? « »Prav nenadoma. Prav dobro ste ga izpraševali. Uverjen sem, da
Gozdovnik (1898):	»Moj nož? pa ne da bi? Vaše gospodstvo pač ne poreče, da sem« »A kaj! pravite svoje basni

gospostvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo

goſpodſtvo

Fabule ino pesmi (1836):	to kmeſtvo redí, To meſhtvo naſ ſteso k'nebeſam vuzhi. Goſpodſtvo no kmeſtvo jas ’s miſli puſtím, Le ſamo to kmeſtvo
Fabule ino pesmi (1836):	ſtani na ſvéti potrebni nam ſo: Pred vſémi pa kmeſtvo, goſpodſtvo, meſhtvó: Goſpodſtvo naſ visha, to kmeſtvo redí, To meſhtvo naſ
Fabule ino pesmi (1836):	ſvéti potrebni nam ſo: Pred vſémi pa kmeſtvo, goſpodſtvo, meſhtvó: Goſpodſtvo naſ visha, to kmeſtvo redí, To meſhtvo naſ ſteso k'

gospostvu
- gospodstvu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v

▶ gospoščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosposka; [sskj]

gospoščini
- kosposhzhne
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL

▶ gost pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostpridevnik, splošni, nedoločeno

gost

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še čez
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lotov štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se
Botanika (1875):	da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja.

goſt

Kuharske Bukve (1799):	na tri maſelze mlęka eno unzho) de bo mehek inu goſt. Potle ga deni v' ſklędo, ſroviga maſla sa velikoſt eniga
Kuharske Bukve (1799):	shęmle notri; puſti kuhati tako dolgo, de poſtane kakor en goſt ſok. Potęm perli en frakel bęliga vina, en frakel kuhane
Kuharske Bukve (1799):	inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam; tega kuhaj, de ſe goſt ſturì, kar je prav. 293. Drugazhi. V' pokuhani moſht, ali
Kuharske Bukve (1799):	koſti ſkusi vidio, vsami ven; ſok naj ſhe vkuha, dokler goſt poſtane; potle deni ſpęt viſhne notri, de ſe enmalo

gostapridevnik, splošni, nedoločeno

gosta

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Davorin Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta dan. Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice
Kemija (1869):	V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena
Botanika (1875):	t. j. da bi se na obeh stranéh napravila enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino

goſta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi

gostepridevnik, splošni, nedoločeno
- goſte
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo
gostejšapridevnik, splošni, primernik
- gosteja
  Botanika (1875): njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik
gostejšepridevnik, splošni, primernik
- gosteje
  Astronomija (1869): noči le malo razsvitlujejo. — Jupitra obdaja ozračje, ki je mnogo gosteje od zemeljskega. To smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika

gostejšipridevnik, splošni, primernik

gosteji

Fizika (1869):	ogret zrak k višku vzdigne in da od polov tečejo gosteji, mrzli zračni toki proti ekvatorji. Zatorej pa, ker se zemlja
Fizika (1869):	napolnjena in dobro začepljena steklenica na prav visoko goro, izžene gosteji zrak v steklenici zamašek iz njenega vratú. Srce goni kri
Mineralogija in geognozija (1871):	R. Po kemiških postavah že zdaj sploh lahko posnememo, da gosteji minerali, ali minerali više gostote imajo težke kovine v sebi

gostejšimpridevnik, splošni, primernik
- gostejim
  Botanika (1875): trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je
gostejšopridevnik, splošni, primernik
- gostejo
  Botanika (1875): ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože

gostempridevnik, splošni, nedoločeno

gostem

Mineralogija in geognozija (1871):	kristalovano; v kristalinskem stanu kot marmor, in v nekristalinskem ali gostem kot kredo. 2. Fizikalne lastnosti mineralov. Ker podoba ne zadostuje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	polovico trupla stali v vodi, a drugi so bili v gostem germovji dobro skriti. Vender pa so razburjenih čutov poslušali hitro
Gozdovnik (1898):	trupla. Ker so strelci, razstavljeni po griču, nekoristni postali - v gostem metežu so mogle njih krogle zadevati, to svojce, to Indijance

gostemupridevnik, splošni, nedoločeno
- gostemu
  Blagomir puščavnik (1853): lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po

gostipridevnik, splošni, nedoločeno

gosti

Blagomir puščavnik (1853):	Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V
Zlatorog (1886):	dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati

goſti

Kuharske Bukve (1799):	8 zęlih jajz, inu 10 rumenakov, jih rastepi, de bodo goſti,
Genovefa (1841):	ſvôjiga ozhéta priſhel; sakáj pot tjekaj ſkosi grosovito puſhavo, ſkosi goſti, saraſheni, tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je

gostihpridevnik, splošni, nedoločeno

gostih

Divica Orleanska (1848):	na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si
Mineralogija in geognozija (1871):	veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako gostih, da bi se bil iz njih napravil premog. Mogoče je

gostimpridevnik, splošni, nedoločeno

gostim

Roza Jelodvorska (1855):	kotička. K sreči se jako bliska; Roza se vije med gostim germovjem do nekih visokih smrek, kjer je pred mokroto in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od zlatih solnčnih žarkov. Tje se
Spisi Krištofa Šmida (1883):	so se videle nizko doli sè snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so se ustavili in čakali, Šimen pa je šel
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	stranij, razen od izhodnje, kjer je stal mlin, obraščen z gostim terstjem. Skrit v visokem terstji čepel in pričakoval je naš
Gozdovnik (1898):	enega do drugega. Usnjat ščit, čigar kraj je obrobljen z gostim perjem, dolga sulica, makanal (t. j. nekak ubojni kij), pa

goſtim

Pozhétki gramatike (1811):	tu bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe s' goſtim h, je bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pak raſtvo daja: Bog! vſliſhi ſvojga kmeta glaſ! Sveſéli s goſtim shitam naſ, De teshko klaſje maja ! V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA

gostimipridevnik, splošni, nedoločeno

gostimi

Robinson mlajši (1849):	lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se
Oče naš (1854):	Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu

gostopridevnik, splošni, nedoločeno

gosto

Robinson mlajši (1849):	imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi
Gozdovnik (1898):	V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem

goſto

Kuharske Bukve (1799):	zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga

najgostejšipridevnik, splošni, presežnik
- najgosteji
  Mineralogija in geognozija (1871): je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako

▶ gost samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gost

Blagomir puščavnik (1853):	Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo da mora biti v svoji
Viljem Tell (1862):	Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi
Viljem Tell (1862):	Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še
Zlatorog (1886):	kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In

goſt
Kratkozhasne uganke (1788): use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne goſt tirja od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt

gosta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel

goste

Čas je zlato (1864):	se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in
Ferdinand (1884):	svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili ter le njega
Ferdinand (1884):	brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža

gostje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz

gosti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gostija napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in
Viljem Tell (1862):	v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše

goſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' perviga dóbro vino na miso, ino potlej, ko ſe goſtí she napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do

gostje

gostje
Čas je zlato (1864): lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in

gostovi

Blagomir puščavnik (1853):	obilno nadomesti in napolni. ” — Tako je bil slovesni dan dokončan. Gostovi se pred narazen odpravijo, kakor sicer v tacih priložnostih s
Gozdovnik (1898):	deželi solnca? Je-li ne znajo beli možje, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha

gostom
Zlatorog (1886): podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim

gostoma

Oče naš (1854):	in vina. S serčno, ljubeznivo postrežnostjo je postregel Štefan svojima gostoma in jih prosil, mu povedati, kako sta se s patrom
Gozdovnik (1898):	krivic, ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali pod vodstvom

gostov

gostov
Valenštajn (1866): proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran

goſtov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uſtraſhi, ino shaloſt ga opade. Pa savoljo perſege ino savoljo goſtóv je vender le v' proſhnjo dovolil. Kmal poſhlje rabeljna ſ'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bere, dokonzhala, kmalo drugi dan dobro voljo napravi, ino veliko goſtov na koſilo povabi, poſebno pa ravnitela alj rektorja. Ozhetu je

▶ gosti samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosti

gosti
Kitica Andersenovih pravljic (1863): že prvi dan lehko videli. V gradu so bile velike gosti in otroci so igrali:

goſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na polji, kedar je brat domu priſhel. Domú gredé ſliſhi goſtí ino petje. Hlapzov eniga poklizhe, ino ga vpraſha, kaj de
Genovefa (1841):	goſpodariti. Oblazhil ſe je lépſhi, kakor groſ, je napravljal velike goſtí in takó premoshênje ſvôjiga goſpoda tratil. Torej je s vſimi

▶ gostija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostij
- gostij
  Valenštajn (1866): to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu
- goſtji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa

gostija

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	19. Gostija, de je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí

gostiji

gostii

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsak dan toliko časa za mizo per igrači ali per gostii sedela, bi se nihče nad tem ne spotikal; ako bi
Valenštajn (1866):	Dogovorjeno vse je že. Ta večer Hoteli pri veselej smo gostii Oba prijeti živa. Smrt je krača. Sedaj potrebne dam ukaze
Valenštajn (1866):	gostijo, Nobeden ne spotakne se ob njem. Le čujte! Po gostii, ko odpré Jim motni vinski duh srce, zapre Oči, potakne

gostijo

Valenštajn (1866):	da vésti zadostimo. Čujte! To pismo brát jim damo pred gostijo, Nobeden ne spotakne se ob njem. Le čujte! Po gostii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus vos salutat. *) Nemec. To menda je bila edina pomoč

▶ gostilnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostilna, manjšalnica od gostilna; [sskj]

gostilnica

Revček Andrejček (1891):	Priden je, posestvo njegovo v Šentjanžu mi je všeč in gostilnica me pa tudi bolje veseli, nego kmetija. Franica (prav srčno
Revček Andrejček (1891):	Tretje dejanje. Gostilnica pri Domnu s srednjimi in stranskimi durmi na desni. Sicer
Tiun - Lin (1891):	svojim sinom. Peljala sta naju proti poslopji, kjer je bila gostilnica. V oživljenem pristanišči pa so se nekateri čolni odpravljali na

gostilnicah
- gostivnicah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma

gostilnice

gostivnice

Zlata Vas (1848):	je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na
Zlata Vas (1848):	so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	14 dní v Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice in štacune zapreti in še le ob 6. zjutraj

gostilnici

gostivnici

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mi tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan
Zlata Vas (1848):	kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je

gostilnico

gostilnico
Revček Andrejček (1891): žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš

gostilno

Zlatorog (1886):	Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji
Zlatorog (1886):	pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je

gostivnico

Zlata Vas (1848):	gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca

gostivno

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	si ob pamet? Ne bodi tepec in pojdi znama v gostivno! Dež gre kot bi šel danes zadnjikrat, in v takem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	postati, he? ! " Le sè silo sta ga spravila tovariša v gostivno (ker Tonetu je bila podoba svoje blede in nesrečne žene

goſtinzo

Življenja srečen pot (1837):	drugam preſeliti. Po nozhi mozhna plôha priburi, povodnja ravno tiſto goſtinzo podere, ino vſi ludjé, ki ſo v' njej prebivali, ſmert
Življenja srečen pot (1837):	Ko je v' Rimi prebival, pride neki vezher v' ſvojo goſtinzo (taberno) in ravno ſliſhi, kako goſtnik njegove ſlushavnike odpravlja, naj

▶ Gostiša samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gostiša
- Goſtiſha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V

▶ gostitelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostitelja
- gostnika
  Zoologija (1875): živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da

▶ gostiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostijo

gostijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo razredkati, in potem tudi mine. b) Iz

goſtijo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Enkrat, kedar je ravno misa polna, ino ſe vſi dobro goſtijo, rasen ſtariga ozheta, ki koti ſebi ſmerti shelijo, sazhne mali
Življenja srečen pot (1837):	med njimi noſil. — Tukaj ſо ſe poſtili, sdaj tamkaj ſe goſtijo; ſukaj ſo ſe ſolsili, sdaj tam ſe veſelijo; na semlji

gostil

gostil
Botanika (1875): izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po

goſtil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kmal po tem je bil Herodov god. Goſtíl je tiſti dan, ino vſe imenitne Galilejze povabi na obédo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perneſla; na noge mu ga islije. Farisej, ki je Jesuſa goſtíl, je molzhé gledal, ino ſam per ſebi miſlil: „Prerok naj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je poln

gostile

goſtile

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	do ſvędle, de s’ goręzhem ſhveplam * se b’do vezhnu goſtile, * jeſik je greshnu govoril,* legal, klel, zhaſt dol’ jemal. * Chriſtus
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bres lushta; Ke so se tukej poſtile, Vezhnu se bodo goſtile. 9. Uſta szer b’do bres vse shpiſhe, Smah, ’nu

gostili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz

gostiti

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni in na slabi žerjavci tako dolgo mešaj, dokler se gostiti ne začne. Potem pa pohladi, skozi sito pretlači in v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro razžverkaj in nekoliko časa per ognji pusti, dokler se gostiti ne začne, potem skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in
Viljem Tell (1862):	sem tam V meniškem oblačilu, vidil Namestnika za mizo se gostiti. — Povejte, ali znam srcé krotiti, Sovražnika sem vidil, pa ubíl

goſtiti
Kuharske Bukve (1799): muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri

▶ gostljat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostljat

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ko se je še nekoliko časa kuhal in ko je gostljat in lepo čist, v steklenice. Višnjev sok.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra v kozici s pičlim maselcam vode tako dolgo, de gostljat postane, potem permešaj pretlačene marelce po žlici, deni kaki dve

gostljata

goſtlata

Kuharske Bukve (1799):	na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj muſkat zvę-
Kuharske Bukve (1799):	vajn majeronoveh pleviz inu enmalo moke, de bo polivka goſtlata; kader je shę enmalo sarumenéno, poſtavi notri golobe al

gostljato

gostljato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka.

goſtlato

Kuharske Bukve (1799):	popra, eno lorbarjovo pero, vędno męſhaj nad sherjavzo, dokler poſtane goſtlato. — Ta polivka ſe da al k' pezhenim, al kuhanim jedęm
Kuharske Bukve (1799):	mlęka, poſtavi v' kotlizhi nad harjavzo, de poſtane vrozhe inu goſtlato, timzhaſi smiraj męſhaj, inu potle lì v' ſklędo. Poſtavi en
Kuharske Bukve (1799):	ti naj ſe v' mehko kuhajo; potle narędi to shupo goſtláto, kakor je visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s

▶ gosto prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gostejeprislov, splošni, primernik

gosteje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne zmeče, potem jih iz njega vzemi, vkuhaj cuker še gosteje, nadevaj ostrožence v steklenico in deni pohlajeni sok nanje. Ako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žolcaste ne postanejo, vzemi jih iz cukra, vkuhaj cuker še gosteje in vli ga potem pohlajeniga na v steklenico napravljene breskvine
Oče naš (1885):	naredil, in skozi prišel. Noč je vedno tamneja prihajala, vedno gosteje so se boreči in bežeči motali, vedno strašneje so kričali

gostoprislov, splošni, nedoločeno

gost'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de

gosto

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla
Robinson mlajši (1849):	Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si
Robinson mlajši (1849):	So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se
Botanika (1875):	debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni stojé.
Botanika (1875):	ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tako navadno, da se tam nikdar njive ne

goſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843): numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je

goſtu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	paiki v'luftu predejo. Kader ſvejsde ſe goſtu otrinajo, kader peſsi ſe prevezhzhes navado po travi valajo. Lępu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	33.46.) V' tim zhaſsi ſe je bila vshę v'enu goſtu mèrknenje luzh tiga ſónza ſkrila, inu ena zhèrna globoka nózh

▶ gostokrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dostikrat; Pleteršnik

gostokrat

goſtokrat

Hrana evangeljskih naukov (1835):	klaſila, ſe ſhe le ljuljka perkashe. — Ravno tak tudi Kriſtjani goſtokrat ſpijo bres vſe ſkerbi, ino ſami na ſebe posabijo; alj
Fabule ino pesmi (1836):	Od vſeh ludi, da on ma Mavtnarſko ſmilénje. Rasvun tega goſtokrat Komiſar je ’s ſèrza rad, Gde ſe sakon ſhiva. ˛Srezhen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki ſo poleten zhaſ na polji délali, po simi pa goſtokrat prasnovali, ſo ſe od ſtariga vojſhaka navuzhili is domázhiga leſu
Fabule ino pesmi (1836):	glaſno ſe ſmejím kres to, Da pókajo mehiri. Veſelje takſhno goſtokrat Pod toboj ſi nabêrem; Nek’ méni, videjozh me ſtat’ Tam
Življenja srečen pot (1837):	v' ſerze bolelo, ker ſo jigrali, preklinjali ino ſe tepli. Goſtokrat nje ſvarí; pa gerdeshi ſo ga le saſmehvali ino ſovrashili
Življenja srečen pot (1837):	k' tíſtimu goſpodu poverne in ſvinje paſe. Na paſhi premiſhluje goſtokrat lepo nebó, moli po nozhi ino po dné, ſi tudi
Življenja srečen pot (1837):	vupam vézhiga v' raji ſvojih ozhetov vshivati. “ — Tako lepa péſem goſtokrat vezh premore, kakor ſhe toljko lepa prídiga, ino Bogu ravno
Življenja srečen pot (1837):	ſvojih verſtnikov poſnémajo, ſtare, modre ljudi pa sanizhújejo, kar je goſtokrat njih nar vezhi neſrezha. ˛Sv. Anton ſi je pa bogabojezhiga

▶ gosto tkan prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

gosto tkano
- gostotkano
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi

▶ gostovolnat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

z gosto volno; kontekst

gostovolnate
- goſtovolnate
  Genovefa (1841): je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od

▶ gošča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gošča

goſha

Pozhétki gramatike (1811):	classique, verſtni, entasser, navaliti, passion, terplenje, ſtraſt, carossier, kólar, épaisseur, góſha, passif, terpíven, casser, vbiti, fossé, graben, poisson, riba, compassion, ſmilenje
Pozhétki gramatike (1811):	pride en shenſki slog. Sa to zhe je v' epaisseur, goſha, ai dolg, je ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ

goščah
Viljem Tell (1862): se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah
gošče
- goše
  Robinson mlajši (1849): kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v
- goſhe
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je

▶ goščava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goščava
Stelja in gnoj (1875): obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd
goščave
- gošave
  Oče naš (1854): Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga

goščavo

gošavo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje; prišli so mende brez živeža in orodja, znabiti
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je spet podal. Z vso močjo si je prizadeval skozi gošavo priti in v svoje veliko vesélje je prišel kmalo na

goščavo

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	druzega privlekel iz globočine, potem pa je urno stekel v goščavo. Pa v tem hipu skoči strijc izza germovja ter je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pa ta jame kričati, nekdo ustreli in učenik zbeži v goščavo. " "Da, sedaj je vsa stvar jasna kot beli dan" — prikima
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logar vidi ali ne, udere jo v velikih skokih v goščavo.

▶ gotov pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po
Zlata Vas (1848):	prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in na svoje stare dni bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu
Robinson mlajši (1849):	Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega ni storiti, kakor to

gotova

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje
Divica Orleanska (1848):	šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred
Robinson mlajši (1849):	imela, jih je v njo zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des

gotove
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane

gotove

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Treba bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge
Pripovedke za mladino (1887):	denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji
Pripovedke za mladino (1887):	preveč. Kaj mislite, da vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva

gotovega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi
Fizika (1869):	20000 do 60000 milj za eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje

gotoviga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev

gotovem
Mineralogija in geognozija (1871): Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino

gotovemu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dne 14. julija. Kupil sem od J. Perdana tukaj proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne mize po 18
Aritmetika za učiteljišča (1885):	omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. in 12 stolov

gotovi

gotovej
Ferdinand (1884): hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave

gotovi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli
Mineralogija in geognozija (1871):	Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati

gotovih

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi she zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo

gotovo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar
Divica Orleanska (1848):	peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga
Divica Orleanska (1848):	proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo?
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel
Ferdinand (1884):	svet. Če tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti

gotovoj
Valenštajn (1866): Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se

▶ gotovo prislov(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotovejšeprislov, splošni, primernik

gotovše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in

najgotovejeprislov, splošni, presežnik
- najgotoveje
  Občno vzgojeslovje (1887): in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč

▶ gotovo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotovo

gotov'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če

gotovo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila
Divica Orleanska (1848):	mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti
Tine in Jerica (1852):	potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa še za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje
Maria Stuart (1861):	jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi
Mlinar in njegova hči (1867):	iti. Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj

gotovu

Ta male katechismus (1768):	namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu res od nashe samuſvelizhanske vire. Koku othée pak virvat, aku
Ta male katechismus (1768):	ne. Je pak uſſe res, kar je G. Buh resodeI? Gotovu res. Je tudi uſſe res, kar ludji pravejo? Ne uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se natoſhi, de je tebi kedej predolge zhas. Derſhè ſa gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj

▶ gotski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gotske
- gotiſhke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh
gotski
- gotiški
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od

▶ goulardov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

goulardova

goulard-ova

Kemija (1869):	voda, 366. Wasserfrei, brezvoden. Wasserglas, vodotopno steklo, 406. Wasser Goulardisches, Goulard-ova voda, 463. Wassermortel, podvodni mort, 415. Wasserstoff, vodenec, 364. Wasserstoffsaure
Kemija (1869):	Vlečen, zahe Voda, Wasser, 366. Voda apnena, Kalkwasser, 413. Voda Goulard-ova, Goulardisches Wasser, 463. Voda klorovnata, Chlorwasser, 377. Voda kraljeva, Konigswasser

▶ govedo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goved
Kmetijske in rokodelske novice (1846): mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez

goveda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine

govedja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega

govedo

govedje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe ſlabejſhi ſe nam pa takrat pôje, kader nam konj, govédje, ovza ali preſhizh sboli. Sa tó potrébo ſkerbeti je kmetijſka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tanjko slišana; jug po leti ali v jeseni; mokrotno kamnje; govedje, ki gobez na kviško molí in vóha; večerno petje petelínov

govedo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril

govedu

govedju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	natanko povedati, kako je treba ravnati, kedar se konjem ali govedju puša.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in se po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V vnetljivi bolezni vdarja pri konjeh 70- do 100krat; pri govedju 60- do 90krat. Po tem ko vnetje raste, tudi žilobitje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	DODATEK. 1. Kako se žilno bitje pri konjeh in govedju opazuje. Pri vnetljivih boleznih je posebno važno, opazovati žilobitje ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Torej hočem o kratkem razložiti, kako se pri konjeh in govedju leto opazovanje napraviti mora. Na rebra leve strani blizo pleč
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razločnem temperamentu 48- do 54krat, pri mladem tudi večkrat; pri govedju le kakih 38- 46 krat. V vnetljivi bolezni vdarja pri

▶ goveji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

goveja

govedji

Kuharske Bukve (1799):	ſuhim kraji. Kader jeh potrębujeſh, jeh zhiſto operi, kuhaj na govedji shupi v' mehko, poſtavi na ſklędo s' ribanim kruham potreſi
Kuharske Bukve (1799):	je: mlade kíſlize pęrja naſmukati, rasſękati, inu ga kuhati na govedji shupi, katira je oſolena, s' muſkat zvętam inu enmalo

goveja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva

goveje

govedje

Kuharske Bukve (1799):	môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' goshovji. Hetſchepetſch. 28. Kralevô govedje meſo; (beuſ royale. ) 29. Divji preſizh. 30. Divji petelin v'
Kuharske Bukve (1799):	pari; kader enmalo ſe obrumení, vlì najn vina inu govedje shupe, potręſi s' moko, inu ribanim kruham, inu majeronam, ali
Kuharske Bukve (1799):	narediti. 22. Piſheta s' rakmi namaſhene v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn
Kuharske Bukve (1799):	inu narediti, kakor grę. Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti
Kuharske Bukve (1799):	reſhetze deni ozedít, rasſękaj enmalo, deni v' koso, perlì govedje shupe, oſoli, daj muſkat zvęta, ſroviga maſla, inu obarjeniga telęzhjiga

goveje

Kuharske Bukve (1799):	omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje
Kuharske Bukve (1799):	dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo
Kuharske Bukve (1799):	vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni
Kuharske Bukve (1799):	nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se nam tudi v početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni, ali je pa to pràv, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne

govejega

govejiga

Kuharske Bukve (1799):	korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga. In če bi se nam tudi v početku tako dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati

goveji

goveje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na

goveji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene

govejih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni res. Ogerski vol je

govejo

Kuharske Bukve (1799):	jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna
Stelja in gnoj (1875):	14. pred vsem drugim pa (v naših krajih) praprot za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1.

▶ govoreč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govoreč

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti
Gozdovnik (1898):	z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih

govorezh

Pozhétki gramatike (1811):	ino ſhtevila, ktirga ſo imena, na ktirih meſtu ſo: poſtavim, govorézh od glave, rezi: elle me fait mal, me boli, elle
Pozhétki gramatike (1811):	kako oſébo al ſtvar: zhe tedaj rezhem il joue, jegrá, govorézh od otròka, je ta il nameſtimé iména otrok; sa to
Pozhétki gramatike (1811):	nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont beaux, lepi ſo, ils
Pozhétki gramatike (1811):	ſamiga imena, ampak tudi sa vezh imén ino miſhi: poſtavim govorézh od kakſhniga orodja ſizer dobriga, per ktirmu sagledaſh, de je

▶ govorica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govorica

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se

govorice

Roza Jelodvorska (1855):	je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da še clo zemlja je začela pešati. Ko človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za
Kemija (1869):	tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na koncu te knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj

govorico
- govorico
  Valenštajn (1866): Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem
- govorizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli, ko bi ne bili she

▶ govoriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govore

Biblia (1584):	govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku
Zlatorog (1886):	živa duša nikdar k njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša
Občno vzgojeslovje (1887):	Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega

govori

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez
Pozhétki gramatike (1811):	lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih
Divica Orleanska (1848):	Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim
Divica Orleanska (1848):	eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim
Divica Orleanska (1848):	Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni
Valenštajn (1866):	dober Namen si ga prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost

govory

Biblia (1584):	tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj
Biblia (1584):	kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu
Biblia (1584):	supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja

govorijo

govore

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	junija 1855. List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne za tega voljo, da bi
Valenštajn (1866):	lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore!
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas govore ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate veliko ljudi, kterih nihče ne

govorijo

Divica Orleanska (1848):	vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda
Zlata Vas (1848):	1. Kako Ožbalt iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot mi: ali smemo zató reči, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ravno tisti jezik kot mi: ali smemo zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj bi
Tine in Jerica (1852):	bi tudi moji lastni otroci bili. Tine. Naj tedaj ljudje govorijo, kar hočejo.

govoril

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin
Stric Tomaž (1853):	neki prijazen mož, ki je zavolj nje že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta
Oče naš (1854):	Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	se je Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je
Mlinar in njegova hči (1867):	bi malo sem prišla, ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi rad
Tiun - Lin (1891):	smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in

govoriu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na to beſedo tiga Goſpuda, katiro je on h' nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu prou h' erzu nam govori. Nikdar de bi nam govoriu Moy-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de nas Bog posnati nozhe, aku bo Bog h' nam govoriu te beſſede, katire je reku h'tim pet norim divizam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de je zilu en Aid od tiſtih s' sazhudeinam taku govoriu: Auri ſa-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu govoriu: Pater, non ſicut ego volo, ſed ſicut tu vis. Ozhe

govoruv

Branja, inu evangeliumi (1777):	Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de
Branja, inu evangeliumi (1777):	ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo
Branja, inu evangeliumi (1777):	1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo
Branja, inu evangeliumi (1777):	njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena
Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en

govuril

Biblia (1584):	inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus
Biblia (1584):	pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena
Biblia (1584):	Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez
Biblia (1584):	govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir
Biblia (1584):	je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu
Biblia (1584):	je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril

govorila

Genovefa (1841):	peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako
Genovefa (1841):	ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe
Genovefa (1841):	nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj
Oče naš (1885):	bogata je bila ta žena, ki je tako z njim govorila! Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je
Gozdovnik (1898):	Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi
Gozdovnik (1898):	sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno

govorile
Kitica Andersenovih pravljic (1863): odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let

govorili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem
Tine in Jerica (1852):	mati sta od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok
Roza Jelodvorska (1855):	ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj
Fizika (1869):	120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje
Zoologija (1875):	ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob

govurili

Biblia (1584):	dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is
Biblia (1584):	je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili

govorilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi ſe v naſhih novizah kaj vezh od tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v drusih novizah dovolj piſalo, bres
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mati Wurcel pa je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper to ženitev, zato ji je móglo prav biti, ako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez Goršakov na Dunaji terjal: naj se do
Deborah (1883):	kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila
Gozdovnik (1898):	Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da

govorilu
Branja, inu evangeliumi (1777): bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho

govorim

Biblia (1584):	bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi
Zlata Vas (1848):	vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim
Valenštajn (1866):	zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti
Mlinar in njegova hči (1867):	oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi
Mlinar in njegova hči (1867):	mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter

govorym

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi snal poglihati? nepriatelov, katęre bi snal ſpraviti? Jeſt ne govorym od tęh, katęri imajo grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prebèrnem, taku mi ne ſmęte samęriti; leta kraj, kęr jeſt govorym, je en kraj tę reſnize, jeſt jo morem tèdaj bres
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ne ſlęjpite ſamy ſebe. Jeſt vam reſnizo govorym pred Bogam, inu vam nizh od vezh ne povęm, de

govorimo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega govorimo, je bil ravno dvajset let star. Dobro je pomnil, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na zavisne stavke
Zoologija (1875):	živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo
Zoologija (1875):	vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in

govoriš

govorish

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku

govoriš

Stric Tomaž (1853):	tiho bodi, vsaj si še otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit'
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in reče: „Zdaj še le umejem tvoje besede. Ti sicer govoriš zmiraj resnico, a zdaj si hotel mojo laž narediti smešno
Deborah (1883):	Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev
Gozdovnik (1898):	nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna

govoriſh

Biblia (1584):	k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſo k' njemu rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam

govorita

Maria Stuart (1861):	se z dolžnostjo, (Kraljica je vzela pismo; ko ga bere, govorita na tihem Mortimer in Leicester. ) Burleigh (Pauletu). Kogá pa bo
Valenštajn (1866):	grozita! Drugi lovec. Gospoda, nas tudi li tiče se, kar govorita? Prvi oklopnik. Nobenega nej, da bi mogel se veseliti. (Vojaci
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je poslal, da oznanujeta božjo besedo; naprej se deržita in govorita ovcam, ktere niso iz Gospodovega hleva. Na vsaki strani je

govorite

Biblia (1584):	uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo
Blagomir puščavnik (1853):	vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za besedo; ljudje
Mlinar in njegova hči (1867):	Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v
Gozdovnik (1898):	on ujet? bi se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil
Gozdovnik (1898):	Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno.

govoriti

govorit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh

govoriti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina. “ Več ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	treba še prej storiti. Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti
Oče naš (1885):	ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a
Revček Andrejček (1891):	te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno ljubi.
Gozdovnik (1898):	kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! «

govoriva

Genovefa (1841):	ampak ſhe neumnejſhi od najne kuſhute, ki od vſiga, kar govoriva, nizh ne rasumé. Tudi od jedi téh ljudi nizh nêzhem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polne zhéſhple. Vſelej, kadar ſkupej prideva, in od tazih rezhí govoriva, mi hvalo daje, de ſim mu ſvetoval tó. — Predvlanſkim ſim

▶ govorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govorjeno

Astronomija (1869):	zemljepisno ali nemško miljo. Kedar koli bode v tem razdelku govorjeno o miljah, si bomo mislili zmirom zemeljepisno miljo, ktero hočemo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	več živeti ne more. « To je bilo o pravem času govorjeno. Répoštev je na svojega posnemača tako razkačen, da bi ga

govorjenu

Biblia (1584):	on k'nym govuril, de bi ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia Preróka, kir pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govóril k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkuſi Preróka, kir pravi: Jeſt

▶ govorjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govorjenja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe

govorjenje

govorenje

Stric Tomaž (1853):	da umolknejo. Le Lokar se za vse to govorenje ni nič zmenil, marveč skrivaj nabaše samokres, ter ga na
Stric Tomaž (1853):	bi Tomaž celo nič od begu ne vedil. Vso njegovo govorenje se mu neverjetno zdi, zato pa tudi priseže, ga neusmiljeno

govorjenje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria
Stric Tomaž (1853):	me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori
Oče naš (1885):	Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo
Občno vzgojeslovje (1887):	blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in to

govorjenjem
- govorjenjam
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek
- govorjenjem
  Občno vzgojeslovje (1887): uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé

govorjenju

govorjenu
Biblia (1584): de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz

govorjenji

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni

govorjenju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v

▶ gozd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozd

gojdz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele

gojsd

Pozhétki gramatike (1811):	vſaki slog s' klukaſtim vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	obdershal. Od te dobe je hodil kraljevizh vſak dan v' gojsd k' gnesdizu gledat. ˛Stara ſe ga niſta ſkoraj nizh bala
Genovefa (1841):	ni govóril ne beſéde. Daljezh ſta Genovefo peljala, daljezh v gôjsd. Sdaj ſta priſhlà na vêlik prôſtor, ki je bil króg
Genovefa (1841):	sakáj pot tjekaj ſkosi grosovito puſhavo, ſkosi goſti, saraſheni, tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi ubósimu, ſlabimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rozhno ſe podá kmet Tonej ˛Sever ali Lukelj imenovan v gojsd, tega ptizha s puſhko salése in va — nj ſtreli. Ptizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſhtrafingo tiſti mosh, kteri je ſhel v nedéljo v gojsd derva poberat; ſhe sdaj ſe v luni vidi mosh, kteri

gojzd

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii
Divica Orleanska (1848):	ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna
Divica Orleanska (1848):	Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem
Tine in Jerica (1852):	Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel
Blagomir puščavnik (1853):	pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da
Spisi Krištofa Šmida (1883):	njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še
Pripovedke za mladino (1887):	ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj

gozd

Viljem Tell (1862):	gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem
Viljem Tell (1862):	Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je bil zavoljo njih tu in ravno tako tudi grad
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je stala še kaka jablana ali kaka
Stelja in gnoj (1875):	goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da
Deborah (1883):	Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti
Zeleni listi (1896):	doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez

gozda

gojsda
Genovefa (1841): le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi

gojzda

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov
Stric Tomaž (1853):	ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato
Blagomir puščavnik (1853):	bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači

gozda

Viljem Tell (1862):	drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da je še
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se
Zeleni listi (1896):	Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda.

gozdih
- gojzdih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov
gozdom
- gojsdam
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale
- gozdom
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): glavo so mi zažgali stanovanje. Poglejte svitli žar tam nad gozdom! Branil sem se z dobro sekiro in vendar sem si

gozdov

gojsdov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih

gojzdov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri

gozdov
Gozdovnik (1898): rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno

gozdove

gojsde

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v luni ali meſzu prav lahko raslozhijo hribe in doline , gojsde in planjave in vezh drugih rezhi. Luna ſe tako obrazha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju ſhkodljive. Kader goſénze gojsde ſploh óblesejo, jih ljudje pokonzháti ne samórejo ; takrat samóre le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toki (kanali), vezh ſtó mil daljezh, zhes méſta in „deshele, gojsde in terde ſkale peljani, po ktérih „ſe veliko ſto bark
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kermo morate po simi shelodez uboge shivine polniti; ſi poſhkodovate gojsde savoljo ſtelje, in takó nimate dobizhka ne od shivine, ne

gojsdove
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive

gojzde

Zlata Vas (1848):	léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo

gozde

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	znan izid te zadeve. — Pozornost naših kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo na današnji „Oglasnik”, v
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Med tem časom je obhodil gozde po stari navadi in na enem svojih obhodov zagleda mlado
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	naše gozde po visočinah tako polomil, da človek, ki ima veselje do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	dobrih letinah morajo skoraj polovico živeža kupovati; zato sekajo svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Naslednike pač

gozdove

Gozdovnik (1898):	travan, ki so trije toliko število domačinov poslali v večne gozdove. Gremo za palivko? « »Ne. Moramo počakati. Pridemo v njen svit
Gozdovnik (1898):	nikdar izpolnilo, ker me je usoda zavela z morja v gozdove in travane, kjer ni misliti, da bi se ponudila priložnost

gozdovi

gojsdi

Genovefa (1841):	kerſhanſtva bolj prijasno podobo oblékla, in ko ſo ſe nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam vmaknile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar „lépſhiga plemena is Evrope v Ameriko pre„peljali. “ „Neismerjeni gojsdi od pridnih rók od milionov „ljudi sginejo, kakor simſki ſneg

gojsdmi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): deshele ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih
gojzdi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako
gojzdovi
Blagomir puščavnik (1853): o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani

gozdi

Sveti večer (1866):	napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej
Botanika (1875):	malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem

gozdovih

gojsdih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki vſe do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer borſhtnarji drevéſa odkasújejo, ki ſo poſekati, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali v gojsdih, med ſeboj rasdelili. Modra sapoved je ta, sakaj: kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de po dvoje in troje ljudi zele dni

gojzdih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo
Zlata Vas (1848):	je po polji letal, zdej je bil cele dni v gojzdih, zdej zopet v mestu. „Oh ti ubogi Ožbè! “ — je njegova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in

gozdih

Stelja in gnoj (1875):	1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se zopet po gozdih. Sicer pa je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas

gozdovom

gojzdom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi

gozdom

Botanika (1875):	Južnem morji, kjer izrastó kakor drevje visoke in narejajo palmovim gozdom podobne šume. Da je poginjena flora poprejšnjih časov tudi bila
Stelja in gnoj (1875):	to, da vas opomnim na silno škodo, katero delate svojim gozdom in logom z neprizanašljivim grabljenjem stelje, ne da bi s

gozdu

gojsdu

Genovefa (1841):	kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je
Genovefa (1841):	jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga
Genovefa (1841):	je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je med

gojzdu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano
Zlata Vas (1848):	To je bilo prav posebno dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz
Divica Orleanska (1848):	Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk
Blagomir puščavnik (1853):	medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem
Roza Jelodvorska (1855):	spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo
Pripovedke za mladino (1887):	dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust

gozdu

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša krava je imela
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da se kak drug deček ž njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne
Zlatorog (1886):	Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko
Zlatorog (1886):	mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa

▶ gozdar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdar

Zlatorog (1886):	ž njim potóka šumljá odmév, Kot daljno petje z neba. Gozdár zeléni, detal vmes, Pa kljuje, trka v smolni les In
Zeleni listi (1896):	8. Anica. V velikem gozdu je stala samotna gozdarjeva koča. Gozdar je imel jedino hčerko, Ljudmilo po imenu, ki je bila

gozdarje

gojzdnarje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):

Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani

gozdarjem
- gojzdnarjem
  Čas je zlato (1864): tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato

gozdarjev

gojzdnarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden

gozdarji
- gojzdnarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Gradcu. Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v

▶ gozdarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

gozdarstvo; kontekst

gozdarijo
- gojzdarijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o

▶ gozdarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdarsko
- gojzdnarsko
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli

▶ gozdarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdarstvo

gojzdnarstvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u

▶ gozden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdna

Stelja in gnoj (1875):	toliko manj jim koristi navadna stelja in še najmanj navadna gozdna stelja, ki je naravnost škodljiva. §. 5. Gnojenje njiv. Za
Zoologija (1875):	musculus) temno siva z dolgim repom, zna jako spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava
Stelja in gnoj (1875):	tem se ne končuje le samo gozdno drevje, ampak tudi gozdna zemlja. Ta škoda pa je na prvi pogled veliko manj
Stelja in gnoj (1875):	odnese, in potlej zato, ker imaš prazno delo. Sicer se gozdna stelja šteje k najslabšim, zlasti za travnike. Vzrok že ni
Stelja in gnoj (1875):	ravná se za to, da bi se vam vzela potrebna gozdna stelja, ampak za to, da vas opomnim na silno škodo
Stelja in gnoj (1875):	se na travnikih le prav počasi gnojilna prične skazovati. Taka gozdna stelja je toraj le bolj za podoravanje primerna, ker potlej

gozdne

gojzdne
Zlata Vas (1848): premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski

gozdne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik bil, in morda da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zatorej smo po pravici lansko leto pri reklamacijah čez one gozdne dele zarad previsocega davka vse take in enake nezgode objavili

gozdnega

gojzdnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar

gozdni
- gojsdni
  Genovefa (1841): imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo
- gozdni
  Sveti večer (1866): je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu
gozdnih
- gojzdnih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši
gozdno
Sveti večer (1866): Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu

▶ gozdič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razveseljni gozdič = zabaviščni park; kontekst, splet

gozdičih
- gojzdičih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa

▶ gozdje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

gozdovi; Pleteršnik

gozdje
- gojzdje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih

▶ gozdnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozdnatemu
- gojzdnatimu
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja

▶ Gozdnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gozdnika
- Gojznika
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih

▶ goževka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

gožva; Pleteršnik

goževka
- goshovka
  Pozhétki gramatike (1811): moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la

▶ gožovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP

gožovje

goshovje

Kuharske Bukve (1799):	ſe nit vlęzhe, kader shlizo pomakaſh, permęſhaj ga pozhaſi med goshovje, katiro imaſh pretlazheno v' eni ſklędi, tudi permęſhaj sręsanga lemon
Kuharske Bukve (1799):	potle hrani v' glashih s' prebodenim papirjam savesanih. 188. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze

▶ graben samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jarek, grapa; [sskj]

graben

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko

grabne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti:

grabnje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno

grabni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti

grabnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna

grabnov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti:
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni

grabnu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor

▶ grabiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grabi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de
Deborah (1883):	poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice

grabijo
- grabio
  Biblia (1584): Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu

grabila

Deborah (1883):	v luč, ona mora, drugače ne more. Strast me je grabila tako bolestno, tako divje, kakor da mi je s kako
Gozdovnik (1898):	čigar roka nikdar več ne bo vihtela ne kija, ne grabila noža, ne pripravljala krvavih gosti.

grabiti

Stelja in gnoj (1875):	laže. Ne listje in ne igličevje se nikoli ne smé grabiti v mladem gozdu, in sicer dotlej ne, dokler se taisti
Stelja in gnoj (1875):	§. 35. Kdaj in kako se sme stelja grabiti? Videli smo, koliko nezmerno škodo po gozdih dela neprizanašljlvo grabljenje

▶ grabljišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grabljišče

grablišče

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zoblje na kviško. On stopuje rahlo na zobe, da je grablišče na kviško migalo, bolj ali manj kakor je na zobe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hasst dos? V tem stopi nekako premočno na zobe in grablišče mahne s táko močjo na kviško njemu črez usta, da

▶ grad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grad

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale
Genovefa (1841):	uſmiljen, kakor ljudje, bi ne bilo pràv. ” Ko ſta v grad nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde
Blagomir puščavnik (1853):	VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil
Blagomir puščavnik (1853):	grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo
Blagomir puščavnik (1853):	prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v
Roza Jelodvorska (1855):	očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva
Ferdinand (1884):	Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil

grada

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tega, ker stojí cerkev na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in

gradi
Fizika (1869): več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče

gradom

gradam

Genovefa (1841):	sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se

gradom

Robinson mlajši (1849):	kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh
Blagomir puščavnik (1853):	pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kje

gradov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže

gradove

grade

Divica Orleanska (1848):	vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno
Zlatorog (1886):	Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In

gradovi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraji pride, je grosno velika. Nektére barke ſo velike kakor gradovi, tako de ſe je zhuditi. Drugazh bi ſe pa mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lozhijo s viſhnjevo ; s rudézho barvo pa vaſi in zerkvé, gradovi, podérte graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali

gradovih

Roza Jelodvorska (1855):	tukaj v ti ljubi dolini živeti! Zastonj se iše v gradovih taka tihota in mir. Kolikokrat so bili moj oče od
Roza Jelodvorska (1855):	Mi ne čislamo ravno te jedi tako, kakor jo po gradovih, ker pri nas je ta jed navadna. Mnogo sim jih

gradu

grada

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko
Blagomir puščavnik (1853):	glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko
Blagomir puščavnik (1853):	kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se
Roza Jelodvorska (1855):	»Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno

gradi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem

gradu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en
Genovefa (1841):	oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot
Blagomir puščavnik (1853):	in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so
Blagomir puščavnik (1853):	svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga
Ferdinand (1884):	me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo
Ferdinand (1884):	Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih
Ferdinand (1884):	Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti
Ferdinand (1884):	vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko
Ferdinand (1884):	njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in

▶ Gradaščica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Gradaščica
- Gradašica
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in

▶ Gradec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gradca

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nad Blakam, in od mnogoverstniga kovaškiga blaga Jan. Steigerja iz Gradca moramo reči, de so bili dobri izdelki. — Ljubljanski malar, vitez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zattlerja iz Gradca, od svilnih nogovic Žig. Geimajerja, nogovičarja iz Gradca, od svinčenikaste posode Janeza Rabiča fabrikanta od s. Ane nad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi pohvalne pisma kmalo razdelili, kakor hitro jih bomo iz Gradca sprejeli. Vganjka. v glavi pečem, Močne mečem, Slabe stavim Ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolji lovsko orodje so sodnji možje Kajetana Dašove puške iz Gradca vverstili. — Dôbro blago je bilo burno suknó (Loden) Franc Fürlerja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dve mizi, ki ju je F. Dettelbach mizar iz nemškiga Gradca na razstavo djal. Pri ti priložnosti se ne moremo zderžati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Obernberga v gornim Estrajhu, od tabačnic žlahtniga Frid. Zattlerja iz Gradca, od svilnih nogovic Žig. Geimajerja, nogovičarja iz Gradca, od svinčenikaste
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	suknó. 42. Gosp. A. Rihar, izdelovavec muzikalniga oródja iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp. J. Ricinger, lekar v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de imamo v Ljubljani zalogo mizarskih izdelkov iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če veliko mizarskih rečí iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko

Gradza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in s veſéljem Vam ga tukaj le podamo: „V
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je)! . . . „VojſKa? Kje? ” . . . Bliso naſ — v Gradzu! ali ſaj savoljo Gradza! Pa nekár ſe ne vſtraſhite , ljubi prijatli na ˛Shtajerſkim , ſhe

Gradcu

Gradci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog
Trtna uš (1881):	ustreza namenu društvenemu širiti med ljudstvom obče koristno znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v
Trtna uš (1881):	meseca januarja 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9.
Trtna uš (1881):	šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama barvanih podob. Pravica ponatisa in prelaganja v
Deborah (1883):	Ana. Ti! pri cesarji! Kako si opravil? Jožef. Gonili v Gradci po navadi starej Iz druge so v pisarnico me drugo

Gradcu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzdnarji
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	res; skušnje kažejo vse drugač. Sejavnica veljá pri Vonihr-u v Gradcu (Murvorstadt, Josefigasse) 66 fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u

Gradzu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo

Gradec

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Iména, postavim, Krajn, Krakovo, Ternovo, Šiška, Dobrova, Brezovica, Celje, Gorica, Gradec i.t.d. bi to pravile; ravno takó bi to govorile iména
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	ki ga je sklenil tudi Štajarski deželni zbor za mesto Gradec, ministerstvo noče dovoliti in sploh nobenega enacega ne več. Treba
Trtna uš (1881):	barvanih podob. Pravica ponatisa in prelaganja v druge jezike pridržana. Gradec, 1881. Zaloga društvena.
Deborah (1883):	zvon. Kde je pa zdaj? Tržinar. Šel je menda v Gradec pritoževat se. Krčmarica. Vse drugače je v vasi, kar je

Gradez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je ſkos ogenj ſhkode sgodilo i. t. d. v Gradez ſporozhuje, denarje v kaſo poſhilja, jih pogorelzam is kaſe dobiva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogel hiſhni liſt predelati, prepiſati in ga vélikimu visharju s Gradez poſlati. V. Ktere dolshnoſti ima zela drushba? 31. Drushba je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni dokonzhano, de ſo ˛Slovenzi Gradzu od beſede grad imé Gradez dali, jim vunder nezhe zhaſti vseti, de ime glavniga ˛Shtajerſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	˛Slovenzi pa v edinoſti shivimo, ker vſi piſhemo in govorimo Gradez! Dr. Bleiweiſ. (˛Stekli pſi v Ljubljani. ) V meſzu Grudna pretezheniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje, V nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih

Gratz

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkosi vezh ko ſedem ſto let vezhdel Grez, Grecz, Gretz, Grätz piſali, in to rasſodbo ſkosi toliko ſprizhev v téh novizah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſe Ljubljana, Ibljana, Loblana . . . piſati mora ? Naj Nemzi piſhejo Gratz ali Grætz : nam je Grætz tako ljubo, kakor Gratz! Mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piſhejo Gratz ali Grætz : nam je Grætz tako ljubo, kakor Gratz! Mi ˛Slovenzi pa v edinoſti shivimo, ker vſi piſhemo in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemſhki pravopiſ poglavitniga meſta na ˛Shtajerſkim je Gratz, ne pa Grätz, kakor nekteri piſhejo in govorijo. Ta goſpod je ſvoje beſede
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolgo raslagal, de nemſhki pravopiſ poglavitniga meſta na ˛Shtajerſkim je Gratz, ne pa Grätz, kakor nekteri piſhejo in govorijo. Ta goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mosha ſe namrezh hudo preperata, kaj je bolj prav pitati, Gratz ali Grätz? Ta prepér ſe je sopet tako sazhél: Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktera je prava? Kakor poprej, bodo tudi v prihodno nekteri Gratz — nekteri Grætz piſali. Tudi v nemſhkih „obzhinſkih novizah”' ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v téh novizah ſe temu piſu soperſtavil in terdi, de Gratz ni prav, ampak Grætz. Ta uzhen mosh je pokasal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	namrezh hudo preperata, kaj je bolj prav pitati, Gratz ali Grätz? Ta prepér ſe je sopet tako sazhél: Ko je bil

▶ Gradišče samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Gradišču
- Gradišu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je

▶ grah samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima prasič ikre je to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil
Botanika (1875):	plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva

graha

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v

grahu

Robinson mlajši (1849):	naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla
Robinson mlajši (1849):	razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat

grahom

graham

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pulti, toku hitru na mleku posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni
Kuharske Bukve (1799):	vſe obarí; potlej perſtavi dinſtat s' ſrovim maſlam, inu selenim graham; potem salíj s' govejo zhiſto, ali rumeno shupo; gvirzaj, oſoli
Kuharske Bukve (1799):	otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri do mehkiga. Drugi to jęd naréjajo na to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mlinci. Govedina s polivko iz šalotne čebule. Solata z zelenim graham in kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa. Plameči angleški cmok. 11.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzemi vola, in vode ni treba. Grahova župa z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en maselc suhiga graha tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Brizgani krofi. 137. Krompirjeva župa. Jabelka oblečene. Polenovka z zelenim graham. Raki v smeteni. 138. Karpovo mleko. Ohrovtov štrukel. Jajca z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi in z zelenim cukrenim graham v srovim maslu z malo zelenim peteršiljem duši (dinstaj); kadar

grahu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba

▶ grahorjevo pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

grahorjev
- grahorjevo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do

▶ grajanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

meščanski; Pleteršnik

grajansko
- gradjansko
  Divica Orleanska (1848): glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila

▶ grajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grajska
- gradske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico
- grajska
  Ferdinand (1884): vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu.
- grajſke
  Genovefa (1841): tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu
grajske
Zlatorog (1886): o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more. O

grajskega

Blagomir puščavnik (1853):	večnost. Bilo je že pozno v noč — kar zadoni iz grajskega stolpa čuvajev rog, in veselje napoveduje. Bogomila zrê skoz okno
Blagomir puščavnik (1853):	kraja, pozabljivši Brica v temni luknji, gledajo nazaj na razvaline grajskega stolpa, ki s svitlim zubeljcem gori. Bolj ko Bric na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo zmuznil. Seže tedaj prav globoko

grajskem

Blagomir puščavnik (1853):	da sim vas od gosp spravil. ” Med tim bije v grajskem zvoniku ura enajst. Čuvaj je že na mizi zasmerčal. Sokolarček
Blagomir puščavnik (1853):	temni noči! Vse tako ogrozno; — nobenega sluha žive duše pri grajskem ozidji, le večanje ponočnih ticev, ktere je ogenj iz njih

grajski
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel

grajskih

grajskih
Blagomir puščavnik (1853): še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in

grajſkih

Genovefa (1841):	ſe je na vſim shivotu tréſel. Ko je Genovefa do grajſkih vratpriſhla, je pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga
Genovefa (1841):	unim ſvétu prejel, s njim deliti. ” Ko je grof do grajſkih vrát priſhel, je ukasal satrobiti v snaminje ſvójiga prihoda. Zhuváj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prodajo, ki vſe do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer borſhtnarji drevéſa odkasújejo, ki ſo poſekati

grajskim
- grajſhkim
  Genovefa (1841): kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in

▶ grajščakinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

grajščakinja

grajšakinja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic

▶ gramatičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gramatično
- gramatikalno
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na

▶ graščak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščak

grajšak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dano železnino imenitno ime svojih fužin zopet poterdik. — J. Rudež, grajšak v Ribníci, je v razstavo poslal nekaj rešet, perstenih loncov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pozlačenje in za pocinjenje razne posode. 44. Gosp. J. Rudeš, grajšak v Ribnici v imenu rešetarjev iz Ribnice, Soderšice in Dolenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena

graščaka
- grajšaka
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega
graščaki
- graſhinarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi

graščaku

grajſhaku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nadloga nesavarvanih pogorelzov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode. Kratkozhaſnize. (Nekimu grajſhaku), ki je bil slo sadolshen, pravi njegov prijatel : „Zhuditi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vred rajnkima goſpodu baronu Karolu Zoisu Edelſteinſkimu vredno isſlushenimu vojaku, grajſhaku in vlaſtniku mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836

▶ graščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščin
- grajšin
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa
graščina
- grajščina
  Oče naš (1885): žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku
- grašina
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala

graščinah

grajšinah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše

grajſhinah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka

graščinam
- grajšinam
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za njih pravice poverníla, to se bo na Dunaji

graščine

grajšine

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo le za dva, tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana

grajſhine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo to ſhtevilo nabralo, ker ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj dél odrajtali ? ˛Shkóda, ſilna ſhkóda. bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in sa daljne ſkuſhnje perporozhena. Goſp. M. Pregel oſkerbnik krishanſke grajſhine je bil sopet s enim glaſam sa kaſirja kmetijſke drushbe

graſhine

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir

graščini

grajšini

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka

grajſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal

graſhini

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' Baronu. ) Vaſha Gnada , zęla vaſs je s' godzi v' graſhini. Zhe jih bol vùn gonim , bol noter rijejo , — Jeſt ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de je moj moſh vſe verjęl ? — Zhe pak ſanta v' graſhini najde — Nęshka. Jeſt bom vshę ſkerbęIa, de ga ne bodo

graščino

grajščino

Spisi Krištofa Šmida (1883):	smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje
Spisi Krištofa Šmida (1883):	so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna

grajšino

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih

grajſhino

Fabule ino pesmi (1836):	ponisha. Sato je povikſhani Kak ferbóltar kres rezhí, Keri ma grajſhino. Vezh pa tudi ma ſkerbí, Vezh kak vſi ferbóltari, Kajti
Slate jabelka (1844):	kakorſhno je saſlushenje nekiga imenitniga goſpoda, ki je bliso puſhave grajſhino imel. ˛S. Paſnuzi je shelel viditi, kako leta goſpod shiví

graſhino

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali, je djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je

▶ graščinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščinska
- graſhinſka
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav

graščinskem

grajšinskim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.

graščinskemu
- grašinskomu
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje, ki

graščinski

grajšinski

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Bog! pomagaj jim, kakor so tudi oni nam pomagali. “ Vsi Grajšinski po dvóri sklenejo roké, in svojo molitev z njeno združijo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	se z hitéčima perutama na ravnost proti Sokólovimu požene. Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba
Blagomir puščavnik (1853):	so bili povabljeni, stari in mladi so se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja

graſhinſki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	PERSHONE. BARON NALÉTEL. ROSALA, njegova Goſpa. MATIZHEK , Gartnar graſhinſki. NĘSHKA, hiſhna dękelza. TONZHEK , en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en

graščinskih

graſhinſkih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih

graščinsko

grajšinsko

Roza Jelodvorska (1855):	je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen
Roza Jelodvorska (1855):	so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo

▶ graščinstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ozemlje, na katerem ima graščak oblast; [sskj]

graščinstva

grajſhinſtva

Genovefa (1841):	de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in
Genovefa (1841):	dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi

graščinstvom
- graſhinſtvam
  Genovefa (1841): in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj
graščinstvu
- grajſhinſtvu
  Genovefa (1841): Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo

▶ grašica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grašica
- graſhiza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati
grašice
- grašice
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo
- graſheze
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je

▶ grašičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

grašično
- graſzhno
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-

▶ graški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

graškega
- graškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana

graški

gradcarski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr.

graški

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	srdci národu celého. Novičar iz slovanskih krajev. V Gradcu — piše Graški časnik — je bila na vseučelišu 21. t. m. očitna preskušnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	na Dunaj v zadevah mestnega loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil

graško
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je

▶ gratati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

postati; Pleteršnik

gratal
- gratou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene

▶ gratati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

postati; Pleteršnik

gratajo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj

gratal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de be poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash
Fabule ino pesmi (1836):	mozhnih nóg; No moje ózhi bodo tvoje, Ti virt boſh gratal ſvétlih ók. « Sdaj ſlépez krulavza poſádi Na ſvoje rame, no
Fabule ino pesmi (1836):	vrazhila dajo, Olje, shajſo, kaj pazh majo, Zhejo, da bi gratal sdrav. Puzhka rata: V’ mersli vodi, Kopajte ga; Mojzhka hodi
Fabule ino pesmi (1836):	boſh nigdar. Tak tvoje noge bodo moje, Jas virt bom gratal mozhnih nóg; No moje ózhi bodo tvoje, Ti virt boſh
Fabule ino pesmi (1836):	No zhednéjſhi gratali. Pravozh je: Obéſi tata! Sakaj nej’ golúfar gratal: Vujſhel bil ba ſhtrikezi. __________
Fabule ino pesmi (1836):	zhloveki je tobak; Mótli bi ſe mu moshjani, Ja ſhe gratal bi nemák: Pa s’ tobakom ſi popravi, Kaj pogubleno je

gratov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir gratov tv pomai mene Bveg Ozha † Bveg sin † Bveg S. Dvh

gratali

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveti! kai sa ene mehke, mu skerbne veſti ſo tukei gratali ti Judje! pogledeite le: tih dinarju, katire ſo sa ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko daso te dnarje sapasli k' kniso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram

▶ gratuliere neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

gratuliere
- gratulire
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie

▶ grätzer neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

grätzer

gratzer

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koj drugi dan ſo Grazhanſke novize povelje dobile, ne vezh „Grätzer Zeitung. ”ampak „Gratzer Zeitung” piſati. 7. Grudna pretezheniga leta pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo Grazhanſke novize povelje dobile, ne vezh „Grätzer Zeitung. ”ampak „Gratzer Zeitung” piſati. 7. Grudna pretezheniga leta pa ſe je vojſka

▶ grb samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grb

gerb

Blagomir puščavnik (1853):	krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je zmiram varno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	bila Genofefa ſhe od neumne sverí objokana, je grof pod gerb grofinje koſhuto isſekati ukasal, de bi poſlednji ljudje te pergodbe

grbom
Valenštajn (1866): strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu
grbu
- gerbi
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.
- gerbu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času

▶ grba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosenica malega zmrzlikarja; nemško-slovenski slovar

grba

gerba

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ta ſe perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). ) I. Gerba*. Ta goſenza je ſilno majhna, komaj toliko debela, kakor shima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings). S njo ravno v tiſtim zhaſu

▶ grbast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grbasta

gerbasta

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de

▶ grča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grča
- gerzha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada
grče
- gerzhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez
grči
- gerzhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako

grčo

gerzho

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije

▶ grčast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grčasto
- gerčasto
  Blagomir puščavnik (1853): romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše

▶ grd pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdpridevnik, splošni, nedoločeno

gerd

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn, ſi ſvoje dnarze bobru obernil

grdapridevnik, splošni, nedoločeno

garda
Sacrum promptuarium (1695): pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo

gerda

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je že na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli

grda

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal. «
Izidor, pobožni kmet (1887):	pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz

grdepridevnik, splošni, nedoločeno

gerde

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje
Zlata Vas (1848):	so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rajši na delo šli in z veseljem delali, kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene
Sveta grofinja Genofefa (1857):	britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo

grde

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se
Mlinar in njegova hči (1867):	koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu
Deborah (1883):	šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe

grdegapridevnik, splošni, nedoločeno

gerdiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti

grdempridevnik, splošni, nedoločeno
- gerdim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi

grdipridevnik, splošni, nedoločeno

gerdi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dajo perſtan. — Shternf. Tukej je , Lubka, ( sa ſe ) o sapelivz gerdi! — (ſe joka. ) Miz. Sakaj ſe jokajo ? kaj jim je? Shternf.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi pęſem, kè ſim jo ſhe le
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa tozhaj ſe v' ſvoji ſrézbi ne ſpomni Joshefa. Nehvaleshni, gerdi tozhaj! — 20. Joshef poviſhan. Dve léti potlej je pa kralj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki ga is praviga pota sapelja. Lehko bi bil v' gerdi goſhi, dalezh od doma, obnemogel, ino veverze vender niſi vjel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo

grdi

Ferdinand (1884):	razsrdil, da je kar z nogama ob tla tolkel. »Oj , grdi sitneži,« vskliknil je, »znam, kaj hočejo. « Ko pa zagleda list
Revček Andrejček (1891):	zastrupiti. Grešnik. Kar sem sam videl, mora res biti. Jeklen. Grdi opravljivec! Grešnik Bode se že dokazalo!

grdihpridevnik, splošni, nedoločeno

gerdih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ob réki po travi paſejo. Sa njimi pride pa ſedem gerdih ſ-hujſhanih krav is nje. ˛S-hujſhane krave pa ſo unih debélih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to množico so bile nektére bolj, manj lepo zložene— — pa gerdih, nesramnih nisim našel, zvunaj jedne same, v kteri se jedan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſtopáje v pretepanju shivine, v preklinjevanju, in v mnogih drusih gerdih navadah vadijo,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhervizham sopern in ſhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe

grdimpridevnik, splošni, nedoločeno

gerdim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na

grdim
Mlinar in njegova hči (1867): mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite

grdimipridevnik, splošni, nedoločeno
- gerdimi
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam

grdopridevnik, splošni, nedoločeno

gerdo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje.

gerdu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga
grdo
Izidor, pobožni kmet (1887): iti, klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni

gršapridevnik, splošni, primernik

gerši
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Gobe so še veliko gerši bolezen kakor koze. Per njem je Izraelsko dekle služilo. Ta

gerſhi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne

gršipridevnik, splošni, primernik

gerši
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): jeza gerda? Ako se je ne odvadiš, boš imela čedalje gerši obraz in nazadnje boš vso lepoto zgubila. “

gorſhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	katęra ſhe vſe ſvoje dnarje imata, niſta ſkus to nizh gorſhi ratala; dokler lih to bi blu , aku bi nebila dnarjov
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo vèrſi, kmętiſhka je gorſhi; nemorem te vidit takiga: Ansh. Kaj ręſs, Mizka ? ne

najgršapridevnik, splošni, presežnik
- nargershe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſhelly, de se imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe rezh je skaſanje: te dobrutlivoſte naspoſnati, v' spoſoblivoſt ſakopati, inu

▶ grdenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grdenjem
- gerdenjem
  Tine in Jerica (1852): je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala

▶ grdo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdoprislov, splošni, nedoločeno

gerdo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti in v Ljubljani
Zlata Vas (1848):	pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem
Zlata Vas (1848):	ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo.
Sveti večer (1866):	svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil

grdo

Izidor, pobožni kmet (1887):	pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako
Izidor, pobožni kmet (1887):	videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše

najgršeprislov, splošni, presežnik
- nargershe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): valla. Lepu, inu fletnu je ime enega dobrutneka, katiru napogine; Nargershe, inu narſrahtlivshe je

▶ grdoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdoba

gerdoba
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na poti

grdoba

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	ne repe; Kar ti nisi snedel, naslednik bo tvoj ; Izpraznil grdôba si klet mi in žepe, In zdaj se sladkaš — in
Revček Andrejček (1891):	si bil mislil, ker moj gospodar doma joka, bode ta grdoba tukajle ukal! ? Andrejček. Anže le domu pojdi, Franica se je

grdobe

gerdobe

Življenja srečen pot (1837):	ſvoje rezhi poſpraviti ino v' lepim redi imeti! Lenobe ino gerdobe naj te bo ſram, ne pa poſhteniga dela. Ni mogozhe
Življenja srečen pot (1837):	vidi ſlabo sadershanje krivoverzov, ki ſo ga môtili, in ſvoje gerdobe ſposnava. ˛Sliſhati, kako lepo Milanſki ſhkof ſv. Ambrosh pridigje, ga

grdobo

gerdobo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	preklinjat neſpokorjeniga greſhnika vſe ſvoje ude, ki ſo mu toliko gerdobo krivi; ſliſhali pa tudi hvaliti brumno duſho ſvoje po nebeſhko
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tajenje ino oponaſhanje bi ſhe le ſovrashnike ſvoje rasdrashil, ino gerdobo ſvoje krivize bolj rasſhiral. Kakor sa hudim vetram sazhnejo roshe
Življenja srečen pot (1837):	ſmrad ſtrela napravi; tudi ſveto zhiſtoſt neſramno oko satemní, ino gerdobo nezhiſtoſti med moshkim' ino shenſkami vnema. — Ne rekaj, de ſi

▶ grdun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malopriden človek; [sskj]

grdun

gerdun

Čas je zlato (1864):	denar bi svojega gospoda ne izdal. « »In vender si ga gerdún izdal! « se Lenče pred njega stopivši oglasi, »Menim, de me
Čas je zlato (1864):	jest z vašim dovoljenjem v drugo izbo in če bo gerdún tajil, zagromim potem jest nad-nj. Upam pa, de potem več

grduna
- gerduna
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves
grduni
- gerduni
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani
grdunov
- gerdunov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za

▶ Grebinj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k

Grebinjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba
Grebinju
- Grebinji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu

▶ grebinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

grebinjskega
- grebinskega
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah

▶ gredelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredelj

gredel

Kuharske Bukve (1799):	med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal, ga s' nosham is vilz isbì
Kuharske Bukve (1799):	visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke
Kuharske Bukve (1799):	rajſhi vilze narpervizh saſadę v' herbet, de doſęshejo notri v' grędel med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni

gredelj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je prav narejen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eno ſtran mezhejo, to je, na ploh orjó, tode de grédelj per tém mora biti raven, ne ſkrivljen , kakor je pri

gredlja

gredeljna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zugmajerjevo drevo imenovano) is Dunaja dobili. Per tem je rasun gredeljna druga naprava vſa shelesna. Rasun drugih kmetov na Nemſhkim tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novine tergal, ampak ſe bo v terdini s prizho sakrivljeniga gredeljna koj po ſtrani vergel, nizh ſe s njim ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo vſe po dvoje imeti, ker s njim v hribih

gredljem

gredelnam

Kuharske Bukve (1799):	7. Rebra na obęh krajih ſrędi med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal
Kuharske Bukve (1799):	nadęvka ali filla narpręd ven pobere, inu kosha med perſnim gredelnam inu med ſpodnemi rebrami enmalo gori preręshe, to je

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 11 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 11 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —