- Filipa
- Philippa
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je
- Philippa
Filipa Filipek filipi Filipljan filozof filozofski firšt firštinja firtelc firteljc fizik fižol fläche flaša flaška fleten flinta flis Flis flisati flisen flisno Florentinerica Florijan flügel folk Fondi fopati forum fosforesciranje fosforjev fosforjevokisel fouš foušija fovšija frajntelh frajost frakelj Franc France Francek Francelj Francija Francoska francoski francosko Francosko Francoz francozich frančev Frančišek Frančiška frančiškan frančiškanski Frankfurt Frauheim frčati frdaman frdamenje frej Friderik Friedrichshall frihtati frikadela friš frišen frišno frk Frohnleiten fržmagovati fünfspitz funt für furija furlanski Fürler furnir futer fužina fužinar fužinarica
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je |
| Fabule ino pesmi (1836): | s’ njim grata. En pojb, kak on je, tam ſtojí: Filípek ſe mu naſmejí, No toti nasaj njemi. On vershe mu |
| Fabule ino pesmi (1836): | 55. ˛Shpégel ali gviſhno gverilo . Filípek, déte gnadlivza, ˛Se kmêtizi na amſtvo dá, No dobro ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | plazhat lon: Naſhtéje ſheſtkrat oſem kron, No déte je odjeto. Filípek s’ ózhoj gre nerad, Pa kak od dalezh vidi grad |
| Fabule ino pesmi (1836): | glash S’ rokámi? Sdaj kervave maſh: Tak jésa dá plazhílo. Filípek, s’ ſúsam’ veſ polit, Trepêzhe; méni, da bo bit, No |
| Fabule ino pesmi (1836): | bo: Lon bo prijéla gviſhno. Dovoli ona gnadlivzi. Tak dugo Fil’peka redí, Da ſtopi v’ ſedmo leto. Tê pride ozha |
| Fabule ino pesmi (1836): | Pa kak pri mali dézhizi Veſélje dugo ne terpí, Pri Fil’peki ſhe ménje. On séha, vuſta vlezhe tá Na krish |
| Biblia (1584): | pak Iesus bil priſhàl v'to ſtran tiga Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Koloſhanam, dva Teſalonizhanam, dva ſvojimu uzhenzu Timoteju, eniga Titu |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga sigamagozhniga sanu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti prositi ta vsamagozhniga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa- |
| Biblia (1584): | vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi supet |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pluzhah, inu jetrah bolne, inu ſe morejo odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru poſuſheni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku dalje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe |
| Fizika (1869): | potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi, na ozke podolgaste |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen fižol. Fižol skuhaj, kakor je bilo ravno rečeno, v srovim maslu ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z mesno župo zali. Tudi lahko, ko se je fižol skuhal, čisto belo prežganko napraviš in jo dobro premešano s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mozgovimi cmoki. Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race |
| Zlata Vas (1850): | ali žup urno narediti in meso mnogoverstno pripraviti, za zimo fižol, kislo zélje, repo, kumare in druge reči napraviti, in več |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prežganko napraviš in jo dobro premešano s fižolam skuhaš. Suh fižol. Suh fižol ali v slani vodi do mehkiga kuhaj, odcedi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi, na ozke podolgaste koščike zreži ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polji tako čisto pokončala, da so mogli vdrugič njive obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista laška koruza, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | suhim jezikam. Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kmečki krofi. 168. Cvetni ohrovt na župi. Meso z zelenim fižolam in kukmakovo polivko. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhal, čisto belo prežganko napraviš in jo dobro premešano s fižolam skuhaš. Suh fižol. Suh fižol ali v slani vodi do |
| Fizika (1869): | Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine |
| Kuharske Bukve (1799): | vsami limonade ven, jo prezędi ſkusi ruto; potle deni v' flaſhe ali ſtaklénize, dobro samaſhi, poſtavi v' kęlder. Se puſti zęle |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe v' ſodzi ſzhiſti, ga preſnámi v' ſtaklęnze ali v' flaſhe. |
| Kuharske Bukve (1799): | rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize ali flaſhe, inu na ſonze poſtavi. Kader ſe oſem dni greje, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven deni, vſe dobro premęſhaj. Prezędi ſkusi ruto, naii v' flaſhe, poſtavi hladít; je dobra piazha. 221. Silipup. Vsami en maſelz |
| Kuharske Bukve (1799): | vsami od ogna, inu jih odzędi; deni v' ſtaklęnze ali flaſhe, inu ſlane vode notri nalì. Slana voda ſe ſturí tako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu eno flaſho pod plajſh skrije ) Bi blo ſhkoda, kè bi ena kapelza |
| Kuharske Bukve (1799): | dva zhebula, inu diſhave, gori vlì en bokal meſne shupe, flaſho saſhravbaj, poſtavi v' vręli krop, kir v' enim kotli vrê |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſrovim maſli na sharjavzi. To deni v' eno zínaſto flaſho, inu sraven ſhęſt sélen, dva zhebula, inu diſhave, gori vlì |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzhniga s' v' edinjimu ga pervsamejo v' mnoshimu: jardin charmant, fleten vert, iardins charmans v' mnoshnimu. Jsjémaj kopez x v' edinjimu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kér toljko preproſto bres liſha zvetijo, ino ſo vender toljko fletne. Ravno kakor one v' ſvoji lepoti méro ljubijo, bi ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza v' ſredi je romena ko voſk, po kraji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pozhuti, ino kako ſe kaj vuzhi. Per koſili kraljevizh od flétnjga, gnésdiza, ino pa poſhténiga paſtirza perpoveduje. Kralj ga radi poſlùſhajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (na ſtrani. ) To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter na she s |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nikdar ne nęha! Naprejvsetje. Dokler ſim mlad, ſi ima moj fliſs Mozhnu persadevat' De bi mogl ku en ſtarz prav pokolnu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to vſe namenim jeſt ſkus fliſs. Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ku mladenzh, in' kdej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje. Dokler ſim mlad, ſi ima moj fliſs Mozhnu perſadevat' De bi mogl ked en ſtarz Brov pokojnu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtanú opravke, Ter k'pridu ſtur' ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtam ſe shesdat' Bogú : vęzhno ſręzho vupat' : To je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtanú opravke, Ter k' pridu ſtur ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pameti ni dal. Moje mladoſti pervi zhaſs Bodi v' veſęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pameti ni dal Moje mladoſti pervi zhaſs. Bodi v' veſsęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnen, Ne k' leni mekushnoſti Je |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Sama dobruta Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Prels naſhiga truda, jenu Fliſsa? Od. Ne. Buh ſhe lenim odterga. Pr. Kaj sa en |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogl, inu ſnal, kar je tvoje narvezhe oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se poprej v'mislah naprejpoſtave, kar potęm is barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z zelu lejtu |
| Sacrum promptuarium (1695): | njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite |
| Sacrum promptuarium (1695): | theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi bilo per naſ kadaj pogorélo. Bog, in ſveti Florijan me bo she tudi sanaprej obvaroval. ” — Prav je, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. |
| Fizika (1869): | Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der |
| Biblia (1584): | djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti |
| Biblia (1584): | ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk |
| Biblia (1584): | je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril |
| Biblia (1584): | enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt |
| Biblia (1584): | nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu |
| Biblia (1584): | Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere |
| Ta male katechismus (1768): | Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli |
| Biblia (1584): | je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu |
| Biblia (1584): | videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé |
| Biblia (1584): | Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate |
| Biblia (1584): | inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu |
| Biblia (1584): | je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil |
| Biblia (1584): | Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od |
| Biblia (1584): | Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili |
| Biblia (1584): | Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe |
| Biblia (1584): | hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali |
| Biblia (1584): | dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu |
| Biblia (1584): | cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi |
| Biblia (1584): | je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu |
| Biblia (1584): | rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | konja, sta po isti poti, kakor zadnjič Torkvat, odšla v Fundi. Ostala sta zunaj mesta v mali kočici in kmalo v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo pohišje Kromacijevo precéj v strani; tam pa, v Fundi dobil bi bil drugačnih pripomočkov za daljo pot. Kraji so |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku |
| Sacrum promptuarium (1695): | merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | besede in potlej zoper vsako ženskino čutilo tje sredi na forum se postavili, sodnika in tako tudi cesarja razkačili zoper me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storil. ” Zapeljani mladeneč je ubogal; pa komaj sta prišla na forum, ko jima že nasproti pride Korvin in jima reče: „Dobro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin z fora, je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi |
| Fizika (1869): | rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo |
| Kemija (1869): | 364. Vodenec antimonov, Antimonwasserstoff, 383. Vodenec arzenov, Arsenwasserstoff, 383. Vodenec fosforov, Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev |
| Kemija (1869): | Fosforov vodenec PH3 Amonijak NH3 x (OCSPNH) b) Pri pičlej vodi |
| Kemija (1869): | arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú |
| Kemija (1869): | topi in od njega dobi voda neprijeten grenklast prsten okus. Fosforovo kislo apno, 3CaO.PO5, je glavna sostavina vseh kosti. V žganih |
| Kemija (1869): | po kterih cenejšo in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno fosforovo kislino (Wasserfreie Phosphorsäure), PO5, dobimo liki beli sneg, ako košček |
| Kemija (1869): | gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici |
| Zoologija (1875): | Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice |
| Kemija (1869): | svetlobe. Ta ogelj pa nikakor ni čisti ogljenec, kajti razun fosforovokislih in žveplenokislih soli ima v sebi posebno mnogo dušca, in |
| Botanika (1875): | podzemljice (krompir), ker te dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih soli za svojo razvitev. Po kterem redu se morajo sejati |
| Botanika (1875): | seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično žetvijo. |
| Botanika (1875): | ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | serzhnu objeti. Le itdr. 11. Prezh o svejt! s’ tvojo fovshio, S’ vsem, karkol je tvojega! Prezh s’ vso tvojo hudobio |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Ke premislem hudobio T’ga golufnega svejta: Videm jeſt povsod fovshio, Greh na greh ſuper Boga: Nad tem se mozhnu preſtrashem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad grihtno gvovt: Bveg |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu |
| Kuharske Bukve (1799): | Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga |
| Kuharske Bukve (1799): | Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | radovoljno tudi vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Gradca vverstili. — Dôbro blago je bilo burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervič iz Amerike k nam v Evropo pripeljali. Neki Anglijan Franc Drake z imenam, ga je v Evropi vkoreninil. V spomin |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in kar so podelili cesar Ferdinand, so poterdili presvitli cesar Franc Jožef v vsim, de se ima zgoditi „z edinjeno močjó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | župan; Urban Rode, Jožef Štrombel, Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga poglavarstva iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | sv. Štefana dan leta 1861. Dr. Štefan Kočevar. Ivan Žuža. Franc Kapus. Andrej Pirnat. Dopisi. Iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | t. m. vsled predloga gospoda Gabrijela Jelovšek-a enoglasno imenovala gosp. Franc Kotnika, véliko-posestnika in tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in sicer z dobrim vspehom. O tem govori tudi že Franc Schams v svojej zanimivi knjigi »Ungarns-Weinbau« (v Pešti, 1832). Ali |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | do zavživanja alkohola. Ko govorimo o deželah na severu (cesar Franc Jožefova dežela), nikakor ne smemo pozabiti pogumnega mornarja Weyprehta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrani poterjena. Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na dalje. ) Od Franca Wertheima miajšiga, vlastnika fužin v Kremzu v gornim Estrajhu smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Žalovanje ob smerti Franca Hladnika *) dosluženiga vodja c. k. gimnazija v Ljubljani, praviga člena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | slavni Koseski zložil ob veselim prihodu presvitliga ce sarj a Franca Jožefa v Terst, ktero tudi bravcam Novic” podamo. Takole se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Večni naj Jim srečo da! Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa! 2. Sedež Njih naj bo pravica, Krona naj Jim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Njih desnica, Tovaršica učenost! Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 5. Avstrijanska narodska pesem. 1. Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa, Blagoslovi Gospodarja In Očeta našiga! Naj jim sveti lepa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | u. l. volitev novega občinskega zastopa; voljeni so bili: Posestnik Franca Podbregar iz Podbrega za župana, posestnika Jože Pistotnik iz Kostajna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mlajiga pa domá za svoje delo ima. Ko se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolen? Ali še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dà, dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar, 10 let ſtar is Gorize dertiſke, (on ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 25 kr. — Şrebre Joshefa 4 gold. in 24 kr.— Şamonik Franze 3 gold. in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa |
| Deborah (1883): | Ni nam treba čaralnic in morilk. Krčmarica (išče svojega otroka). Francek! kde je moj Francek? Jezus, Marija! Francek! Morebiti ga ima |
| Deborah (1883): | ima velik šopek na rami pripet. ) Prvi prizor. Krčmarica. Tako, Francek, zdaj pa le počasi hodi in pazi, da nove obleke |
| Deborah (1883): | in morilk. Krčmarica (išče svojega otroka). Francek! kde je moj Francek? Jezus, Marija! Francek! Morebiti ga ima uže judinja! Vsi. Iščite |
| Zeleni listi (1896): | sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem se Francek umiri. Zdaj nima nobenega vprašanja več. Očesci zatiskujeta se zmiraj |
| Zeleni listi (1896): | zatiskujeta se zmiraj bolj in bolj, dokler se celo zatisneta. Francek spi. |
| Zeleni listi (1896): | »Ne, Francek«, odgovori mati, »psička ni tu«. »Mama! mev, mev tu? « »Ne |
| Zeleni listi (1896): | Ne, Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu tu? « »Ne, Francek, kravice ni tu«. »Mama tu? Ate tu? Ana tu? Micika |
| Zeleni listi (1896): | Mati: »Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod menoj! « Mati: »Da dobro spim! « Francek: »Da doblo pim |
| Zeleni listi (1896): | odgovori mati, »psička ni tu«. »Mama! mev, mev tu? « »Ne, Francek, mucike ni tu«. »Mama! mu, mu tu? « »Ne, Francek, kravice |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní, za umetalne oródja. 13. Gosp. J. Frajberger |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Koróškim se je zopet sreberne svetinje vredna skazala. — Anton Francel iz Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel |
| Divica Orleanska (1848): | Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja! |
| Divica Orleanska (1848): | svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske |
| Gozdovnik (1898): | V Elančovskem pristanu. Kjer se med Francosko in med Pirenejskim polotokom ujeda biskajski zaliv, vsakemu mornarju znan |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvetiga Martina is domazhiga kraja pregnali; vernil ſe je v' Franzoſko semljo nasaj, ino je tam toljko ſveto shivel, de mu |
| Življenja srečen pot (1837): | ˛Starejſhi ſo ga v' shold dali, in moral je na Franzoſko h' konjikam jiti; alj tudi med vojſhakami je po kerſhanſko |
| Življenja srečen pot (1837): | de je ſklenil s' goſpodinjó, ino s' ſvetim Vinzenzam na Franzoſko pobégniti. ˛Srezhno ſo ſe v' Franzoſko prepeljali, kjér je bila |
| Življenja srečen pot (1837): | s' ſvetim Vinzenzam na Franzoſko pobégniti. ˛Srezhno ſo ſe v' Franzoſko prepeljali, kjér je bila turzhinja kerſhena, njeni mosh, Vinzenzov goſpodár |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod |
| Pozhétki gramatike (1811): | la Save, Sava. Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo. Franzoske imena ſo dvojiga spola, moshkiga, ino shenskiga: moshke ali moshaſhke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier. |
| Divica Orleanska (1848): | s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali |
| Divica Orleanska (1848): | spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez |
| Divica Orleanska (1848): | matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v |
| Divica Orleanska (1848): | britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez |
| Oče naš (1885): | nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v |
| Pozhétki gramatike (1811): | PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvojſtru franzoske sloshne mére in po piſmenimu beſediſhu, ter ne moder à |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pozhétki Franzoske Gramatike. Vvod. Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za |
| Oče naš (1885): | je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter |
| Divica Orleanska (1848): | Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni |
| Pozhétki gramatike (1811): | viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al |
| Pozhétki gramatike (1811): | slogi dolgi po beſedah goſpoda d' Olivet, ker je v' frazoskim jesiku mosh narvekſhi váshnoſti; tedaj rezi aille, dolgo v'; il |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera |
| Divica Orleanska (1848): | Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih |
| Oče naš (1854): | prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako |
| Oče naš (1885): | prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31 |
| Rudninoslovje (1867): | sl.32. Lep jeklénec se nahaja v Neudorfu na Harzu, v francoskih Pirenejah, v koroškem Hüttenbergu, v štajerskem Eisenerzu itd. Koder se |
| Kemija (1869): | 1 gold.; 30 pruskih ali zveznih tolarjev in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 |
| Pozhétki gramatike (1811): | Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e |
| Gozdovnik (1898): | v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | dne 4. septembra 1870. leta z mestne hiše pariške za francosko republiko in začasno vlado za narodno obrambo, v kateri je |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. |
| Kuharske Bukve (1799): | lij s' na maſli sarumenéno moko. 20. Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga meſa na bleke, ga potolzi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko visho. 21. Auſtrige is telęzhjiga narediti. 22. Piſheta s' rakmi |
| Pozhétki gramatike (1811): | povédano glogolove naklóne, zhaſe, ſhtévila ino liza ſe imenuje vprégati. Franzosko ima ſhtir vpréshenja ali vprêge, ktire êe med êeboj lozhio |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagola imena, vsame ſamo imé mnoshno podóbo: un entre sol, franzosko okno, lina, des entre-sols ; une garde-fou, dersháj, des garde-foux. Shtevilne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mati uzhila, némſhko inu latinſko, ſhole; laſtno veſelje pa laſhko, franzosko inu ſploh ſlovénſko. Kamenje posnati ſim ſe vadil 1793. S |
| Pozhétki gramatike (1811): | moder, manj moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste, prav péti; parler bas |
| Pozhétki gramatike (1811): | v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik |
| Pozhétki gramatike (1811): | du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | parens, vumniga otroka ſtarſhi lubio. Opomin. Ne sdrushi nikdar v' Franzoskimu predlog par s' imenam Diue, Bog, tórej rezi: Les méchant |
| Pozhétki gramatike (1811): | govorita: parlez je drugo lize mnoshno, ker vous je v' franzoskimu imenvaven drugiga liza v' mnoshnimu. |
| Pozhétki gramatike (1811): | fatigue, trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagol, j' aime je glagol. P. Kako posname glagol v' Franzoskimu. O. Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu, il, nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | godíla, kakor je lirai, bom bral. Preteklih zhaſov je v' Franzoskimu vezh: eden je nedoversshen ali nedopolnen, je lisois, ſim bil |
| Pozhétki gramatike (1811): | lire, bráti, je lis, berem, je galgol. Posná ſe v' Franzoskimu, de ta al una beſeda je glagol, kader ſe ji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Grozdičev sok po francosko. Natergaj en funt dobrih, zrelih grozdičevih jagod, postavi jih v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Sadje v žganji po francosko. Renklodiške slive v žganji. Sto in petdeset le na pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živo živo. Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Krajnzi, dam otrokam v'roke trojo abezédo, ſlovenſko, némſhko in franzosko, de bomo vſakiga v' ſvoji beſedi nar préd svúrili. Potlej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko in vſe druge navuke. Tudi vi Vuzheniki bi radi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | poslali časnikov, in tam je bilo večkrat kaj brati iz Francoskega. Nekega večera pride Karol vesel domov in poda materi časopise |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga in Francoskiga prikazala, od ktere se je pa kmalo po več druzih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse |
| Stric Tomaž (1853): | Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res |
| Čas je zlato (1864): | tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega |
| Fizika (1869): | po njem se še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi |
| Maria Stuart (1861): | Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. sa kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa |
| Stric Tomaž (1853): | volji. Po resnem prevdarku se res za nekaj let na Francosko preselé, da bi se Juri na Pariškem vseučilišču v vednostih |
| Genovefa (1841): | Vojſka! ” mu je odgovoril. „Samorzi ſo nanaglima is Shpanjſkiga na Franzósko udarili in shugajo vſe s ognjem in mezhem konzhati. Dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima parklje in kremplje. — „Kaj slodja je tó! ” savpije preſtraſhen. Franzos odgovori; „Jes ſim ſam hudnik is pekla ; nikar ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puſti proſiti; gre, mu zhevlje isuje in kar sagleda, de Franzós ima parklje in kremplje. — „Kaj slodja je tó! ” savpije preſtraſhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | varja, de ne ſmé, ker ni perpuſheno is piketa iti. Franzos ga lepo proſi, rekózh : „Pridi k meni, ſtori meni dobroto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ljudje zbudno govorili, namrezh : De je na piketu ſtojezh Franzos zeſarſkiga k ſebi klizal. Ta ſe sgo- varja, de ne |
| Oče naš (1854): | kakor če bi nas hotli prijeti. Naš general hoče tadaj Francoza iméti, kteri zna, če je mogoče, španiolsko. Ali imate kterega |
| Oče naš (1854): | steno, da so dalječ okrog kosčki leteli. „Sram bodi vsacega Francoza, kteri zamore na zdravje tacih pošast piti! “ |
| Kemija (1869): | svetlopise (Lichtbilder). Leta in leta sta se s tem trudila Francoza Niepce in Daguerre, in zadnjemu se je leta 1839 posrečilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | le domačih, temveč tudi vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil |
| Oče naš (1885): | steno, da so dalječ okrog kosčki leteli. „Sram bodi vsacega Francoza, kteri more na zdravje tacih pošast piti! “ „In smrt bodi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | se jih je vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov |
| Divica Orleanska (1848): | pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo |
| Divica Orleanska (1848): | jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč |
| Oče naš (1854): | tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete |
| Oče naš (1885): | suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v novič k napadu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zaceli. — Nemci govoré med seboj po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francusko, vsaki narod v svojem prirodnom jeziku: mi izobraženi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mi izobraženi Slovenci pa večjidel v jeziku tudjem. Nemci, Italijani, Francuzi i vsaki drugi narodi se pogovarjaju med seboj v svojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | po slovensko, kakor govore Nemci po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francuzko, i brez skerbi se moremo zanesti, da nas |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les |
| Pozhétki gramatike (1811): | lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih, v enim ſamim pravopiſu piſali, kakor poſtavim tudi Nemzi, Franzosje, Lahi i. t. d. med ſeboj enake zherke imajo. Sato |
| Pozhétki gramatike (1811): | succes, ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per Franzosih imenvan i greſhki, velja doſti krat sa dva i, poſtavimi |
| Oče naš (1854): | mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr. |
| Oče naš (1885): | mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | begu Franzosov v letu 1814. Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po 20 krajzerjev in mazhjiga rèpa (Thimothäusgras) funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na tiſtimu delu mahú (mozhirja) na Ilavzi opravljali, ki mu Franzovi dvor pravijo ; sato, ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Hrovaſhkim sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt) dokonzhan. „ 1 „ ſo goſp. Terpinz, Galle in Zheſhko v |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
| Slate jabelka (1844): | teshave in potrebe potoshim. — Ravno to je ſtoril tudi ſ. Franziſhk Seraſinſki, in tako je vzhaſi zelo nozh v’ molitvi prezhul |
| Slate jabelka (1844): | ali ne jeſt, ampak Kriſtuſ v’ meni shiví. « — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi. Leta ſvetnik je poſebno v’ sadnjih létih ſvojiga shivljenja |
| Slate jabelka (1844): | ta ſklep in to obljubo vezhkrat ponoviti. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi. V Rimu je neki ſvét pridgar ekserzizije(to je |
| Slate jabelka (1844): | in previdnoſti premiſliſh, ſo ljubesnive in prijetne. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi. S. Marija Magdalena de Pazzi je vezhkrat rekla, de |
| Slate jabelka (1844): | preſtati. — Nikar ſe ne zhudi, mu je po tem ſ. Franziſhk rekel, de me beſede tega goſpoda niſo nizh rasshalile, sakaj |
| Slate jabelka (1844): | ker ſo ſposnali, de je njih nar vezhi prijatel. S. Franziſhk Borgja ga je ſhel nar manj ſedemkrat vſak dan obiſkat |
| Slate jabelka (1844): | dobro ohranita, je vſe sidanje dobro ohranjeno. « — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi. Vſi ſvetniki boshji ſo ſi persadevali, te dve poglavitne |
| Slate jabelka (1844): | je snamnje boshje gnade v’ naſhim ſerzu. « — Tako govori ſ. Franziſhk ˛Salesi. Od boshje ſlushabnize ſe bere, ki je bila hudo |
| Slate jabelka (1844): | tako ljubesniviga in krotkiga zhloveka vidil, kakor je bil ſ. Franziſhk; in pravi, de kadar ga je v’ pervizh vidil, je |
| Življenja srečen pot (1837): | pa duſho sgubim, nobene vezh nimam. “ ˛Sv. Krisoſtom. 16. ˛Sv. Franziſhko Salesjan. Isglèd pohlévniga mladenzha. Bogabojezhi ſtarejſhi po navadi tud' bogabojezhe |
| Življenja srečen pot (1837): | jabelko dalezh od debla ne pade. Tako je imel ſv. Franziſhko, v' gradi Sales bliso Franzoſkiga rojen, ljubesniviga ozheta, pa ſhe |
| Življenja srečen pot (1837): | pa ponishen oſtane, ſrezhno is-haja. Pergodilo ſe je, de ſv. Franziſhko s' ſvetim Ignazjam pod enoj ſtrehoj prebiva, kjér ſe sisnanita |
| Življenja srečen pot (1837): | proſtora imeli, ino ſe tako dolgo krega, de je ſv. Franziſhko perſilen bil saoſtati. Njegovi ſlushavniki ſo bili slo hudi; on |
| Življenja srečen pot (1837): | navuzhi Bogu ſlushiti; gerdo snanje pa je duſhna morija. ˛Sv. Franziſhko je ſklenil s' nekoljko tovarſhami v' duhovſki ſtan ſtopiti. De |
| Življenja srečen pot (1837): | dobro vuzhiti, mora pridno moliti; bres Boga ne samoremo nizh. Franziſhko, zhe ravno mlad, nevarno sbolí, in sazhne premiſhlovati, kako minejozhe |
| Življenja srečen pot (1837): | sa poſhteno isrejenje ſvojih otrók. Takiga ozhéta je tudi ſv. Franziſhko imel, premóshniga kupzhovavza (barantavza alj tergovza) ſin, v' malim meſti |
| Življenja srečen pot (1837): | duſha isvelizhana, bo ſrezhno tud telo. “ ˛Sv. Krisoſtom. 15. ˛Sv. Franziſhko Kſaverjan. Isglèd, kaj dobri snanzi pomagajo. V' gradi Kſaveri na |
| Življenja srečen pot (1837): | poſhteniga dela. Ni mogozhe popiſati ne dopovédati, koljko je ſv. Franziſhko v' Indiji dobriga ſtoril, koljko mladenzhov poduzhil, greſhnikov poboljſhal ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred |
| Slate jabelka (1844): | svelizhanje ſlushilo. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Avguſhtin. V’ shivljenji ſvetiga Franziſhka Salesja ſe bere de je bil velikokrat grosno gerdo opravljan |
| Slate jabelka (1844): | ljidi prav ſposnan in ljubljen bil. S. Egidi, tovarſh ſ. Franziſhka Seraſinſkiga, je v’ premiſhljevanji boshjih popolnamoſt, njegovih del, in njegovih |
| Slate jabelka (1844): | Goſpodovi podvershe! Njega Bog smiram ſkerbno varuje. « — Tako govori ſveta Franziſhka Fremiot. Veliko saúpanje v’ Boga ſo she v’ ſtarih zhaſih |
| Slate jabelka (1844): | od Boga govoriti, kakor je ta dubovin govoril. Od ſ. Franziſhka Kſaverja ſe bere , de je enkrat v meſtu Makao v |
| Slate jabelka (1844): | popolnama poterditi? « — Tako piſhe sveſti ſlushabnik boshji Skupoli. Serze ſvetiga Franziſhka Salesja je bilo tako polno terdniga saúpanja do Boga, de |
| Slate jabelka (1844): | uzhenik Avguſhtin. Imenitin goſpod je bil priſhel proſit ſvetiga ſhkoſa Franziſhka Salesja, de naj da dobro fáro duhovnimu, ki ſe je |
| Slate jabelka (1844): | mu sveſtó ſlushiti, kolikor bomo le samogli? « — Tako pravi ſ. Franziſhka Fremiot. Bere ſe od kerſhanſke in poboshne shene nekiga ſoldata |
| Slate jabelka (1844): | reklo od njega: Goſpod Vinzenz je smiram Goſpod Vinzenz. ˛S. Franziſhka Fremiot je bila na ſvojih potih velikokrat v’ ozhitni nevarnoſti |
| Slate jabelka (1844): | preterpeti, in vſe ſvoje dolshnoſti sveſto dopolniti. Od ſvetiga miſijonarja Franziſhka Kſaverja ſe bere, de ga je bilo ſram in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pot hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od |
| Življenja srečen pot (1837): | je isgovoril ino veſelo vmerl. — Vſmilenje do vbogih je ſvetimu Franziſhku per Bogu vſmilenje najdlo, mu na pravi pot ſvetiga shivlenja |
| Življenja srečen pot (1837): | krotkim, oni bojo semljo poſedli. “ Imenitne ſlushbe ſo ſe ſvetimu Franziſhku ponujaie, on pa je hotel le ponishen ſlushavnik Kriſtuſov biti |
| Slate jabelka (1844): | govoril. Na sadnje ſe je vender ſpreobernila, in je ſ. Franziſhku rekla, de sdaj ſposná, de kaſolſhka vera je prava svelizhanſka |
| Slate jabelka (1844): | je to! Svetnild niſo tako ravnali. « — Pravi ſ. Teresija. Svetimu Franziſhku Kſaverju je bil Rimſki papesh zhaſtitljivo ime dal, namrezh: Apoſtoljſki |
| Slate jabelka (1844): | Toraj ſo sareſ naſhi prijatli. « — Tako uzhi ſ. Vinzenz. ˛Svetimu Franziſhku ˛Salesju ſe je edin njegovih prijatlov pertoshil, de nar teshi |
| Slate jabelka (1844): | To ſe vidi poterjeno v’ tem, kar ſe je ſ. Franziſhku Salesju in ſ. Ignazju pergodilo. S. Franziſhk, kadar je bil |
| Revček Andrejček (1891): | kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo 3 čevlje in dva palca. — Vošene sveče vdove Franciške Župeuc iz Ljubljane, so bile dôbro blagó. — Mestni tesarski mojster |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poslali, so sodnji možje prav zlo pohvalili. — Všiti (štikani) izdelki Frančiške in Salezije Brenčič iz Idrije so marsikteri ogledovavki dopadli. — Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo mogoče tega idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér nam jih je le premalo |
| Slate jabelka (1844): | Lepi sgledi ſvete krotkoſti ſe tudi najdejo v’ shivljenji ſvete Franziſhke Fremiot. Letá ſvetniza je bila vikſha Salesjanarſkiga ordna, kteriga je |
| Slate jabelka (1844): | jo mozhno obrajta. Na to ſo snanzi ln prijatli ſvete Franziſhke grosno sheleli, de naj kraljizi piſhe in naj ſe njeni |
| Slate jabelka (1844): | naſhe nagnjenje k’ dobrimu. « — Tako govori ſ. Teresija. Od ſvete Franziſhke Fremiot ſe bere, de njeno nar vezhi veſelje per molitvi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati umerla |
| Slate jabelka (1844): | mladenizh osheniti shelel. Letá mladenizh je tedaj priſhel s’ ſveto Franziſhko savolj tega govorit, in ji je veliko grosno rasshaljivih beſedí |
| Slate jabelka (1844): | ſe je kmalo po tem ſposnal, in je priſhel ſveto Franziſhko odpuſhenja proſit. Po tem je tudi on v’ kloſhter ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhil ſholmaſter Kolénez 1767, sa pervo ſholo ſtriz Marzel Vodnik, Franziſhkaner v Novim Meſtu 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 46 let menilo, kér ſo bile pri zhaſt. ozh. ozh. Franziſhkanerjih ſhtir pridige na en dan in drugih ſ. opravil vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija Zagorc, duhoven franciškanerskiga reda v Brežcah nam je te dni 400 raznih zeliš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej stojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velikim veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto Maurizio Franziſkanſkiga „ordna, kateri je lani v Rimi sa svelizhanga ſpos„nan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar lepšiga v mestu, je velki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | naj potuje, odbere si stan duhovni in stopi v red frančiškanski manjših bratov. Rod in red sta ga napravila, da gré |
| Gozdovnik (1898): | muli jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stropa, po kteri vroča sapa v mojo izbo skozi pod ferčí, veliko zraka ogréva in ogrétiga po družinski stanici razpošilja, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je pekl? Ena strashna gorezha jezha, kjer se ti ferdamani na vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so ſavle ſtvary na svojega Gospuda, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od Marije Biu rojen, tamkei je. 5. Kadir' od greha freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shegen dobiti, Kokar ga je Jacob dobiu Ta Patriarh, inu frei biti Pred hudim, kokar je on biu. Inu kir smo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od Tod, Dei v'myru se lozhiti, Bres vſiga greha frei, No tam per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' enemu kotizhèku is nebesame govoril, be ti toku po frej gasah okuli nalejtal. Kolku naunzneh beſſedy ti govorish? kolku rezhy |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe imenuje kapa od trebuha, katęra je od mreshize zelu frej. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kratkim to le povémo: Némzam gre zhaſt té snajdbe; natiſkovavez Friderik König is Eislebna na Şakſonſkim in vmetnik J. Bauer is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in streljali, je vender toča vse do koreníne pobila. Kralj Friderik II. je enkrat trideſet tavžent žolnirjev v orožju vadil, ki |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stoletja živela sta sicer na starinskem, a veličastnem gradu grof Friderik Hrastar in njegova žena, grofica Bogdana. Za gradom se je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | protestantski župnik v Strassburgu. 3. Prav primerno je čuvališča uredil Friderik Fröbel (1782 — 1852). Ta je takim zavodom postavil še daljnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kazalo, To, obljubim, spolnjeho ho kmalo/' Spolnil je leto Gospodu , Fridrik svitli Car tedaj; Na Ljubljance nizkim produ. Je skofljska cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | III. V srédo 17. Grudna. 1845. List 51. Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije *) Kot življenje |
| Kemija (1869): | Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov |
| Sacrum promptuarium (1695): | gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnsko stran? 9. Notri sim pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeči oklad djati: Vzemi 2 dela ilovce in 1 del frišnega kravjeka, jih z jesihom v kašo zmešaj, namaži nogo za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na oteklo peto pritiskaš: si napravi zmes iz ilovce in frišnega kravjeka, jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji je treba vezh naſtiljati, kakor per ſuhi. Ravno tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nanemshko sedei pa ta prvvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frishno pazhan. D.K. 10. R |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet tota zhier sta prei |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih |
| Fizika (1869): | Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika |
| Kemija (1869): | ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno |
| Zoologija (1875): | in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šest ur pusti, potem ga odcedi, deni ga s tremi funti cukra na dva poliča soka v pocinjeno kozo, de počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo |
| Kemija (1869): | roge, hrustanec, zdriz iz kosti (Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega, tedaj brezvodnega tacega oglja je po priliki: 55 funtov |
| Kemija (1869): | sebi že dosti bogata, to je: ako je v 100 funtih soline 15 do 22 funtov soli, takoj teče v kotle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler |
| Kemija (1869): | vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov |
| Fizika (1869): | t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji |
| Kemija (1869): | funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov |
| Botanika (1875): | tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov |
| Botanika (1875): | funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa |
| Zoologija (1875): | telesu 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne |
| Botanika (1875): | se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne takiga. Tehtvali smo jih in našli prav veliko po funti, dva pa tudi pét ja clo sedem funtov težke. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone na enim funtu cukra ostergaj, dva kozarca vina in en kozarc kropa perli |
| Oče naš (1854): | odgovor slišali, so rekli: „Zdaj ste siti, pa ob enim funtu kruha za tri dní si bote mogli želodec s sapo |
| Kemija (1869): | mu je pa cena že padla na 2 gld. po funtu in po nekterih fabrikah ga na dan pridelajo po 100 |
| Oče naš (1885): | odgovor slišali, so rekli: „Zdaj ste siti, pa ob enem funtu kruha za tri dni si bote mogli želodec s sapo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſie ſowohl Kenntniß der heiligen Schrift überhaupt, und beſonders der für Sonn- und Feyertage vorgeſscriebenen evangeliſchen Abſchnitte befördert; dabey aber auch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich Eiderdunen bette, Und dass für seine Müh' und Schweiss, Der Landmann etwas hätte. J. Schulz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | weiss” na nemških listih , ki se že razpošiljajo tako-le : „Passir-Schein für den Narren Nr. . . . zum Narrenabend auf der Schiessstätte am 30. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Wissenschaften, für öffentliches und gesellschaftliches Leben, für Länder- und Völkerkunde, für Geschichte und Belletristik der slavischen Völker. ” — Rodoljubnemu izdatelju in vredniku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | izdajatelj in vrednik „Glasonoše” pod naslovom: „Slavische Blatter”. Illustrirte Monatshefte für Literatur, Kunst, Wissenschaften, für öffentliches und gesellschaftliches Leben, für Länder |
| Občno vzgojeslovje (1887): | für Lehrer und Lehrerinnen öffentlichen Volksschulen in Österreich“, uvedenim z ukazom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. da. I. Jas N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued nadravesu ta sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. tabe sarotim noi s'bodram ti peklenſka fvrija zæerzerellus skues |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker je trikrat moko v Terſt peljal, dvakrat u Gorizi furlanſke zokle vidil, in enkrat v Blaku mavshane (garane) preſhizhke zenejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gradca vverstili. — Dôbro blago je bilo burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz Železnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetovavcu deželnih stanov in fužinarju v Gradcu. 5. Gosp. Fr. Fürlerju, suknarju v Gradcu. C. Gosp. Ig. baronu Herbertu, fabrikantu svinčene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridelujejo, je zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice ali furniri za mizarje, ki jih v Mlinšah blizo Moravč réže, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa Thurna, fužinarja na Koróškim, je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je na Krajnſkim ſèm ter tje doſti najti. Velikih kovazhniz (fushin), plavshev, ſteklarij (glasharij) pa she ſploh deshelſka goſpoſka ne puſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila železnina in jeklina, ki jo je baron Zilberngelnova fužina iz Borovlj iz Koroškiga na ogled postavila. — Zopet moramo dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bilo mogoče tega idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Zagorskafužina na Dolenskim. 2. Fužina v Ošpergu (Wolfsberg) na Koróškim. 3. Gospe Baron. Coizove fužine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero se v fužinah raztopleno železo vleče. F. vitez od Fridau, vlastnik rudarij v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bile hvale vredne. A. Švenner, pisar v grof Lodronovih fužinah iz zgornigaEstrajha je poslal umetno izdelano podobo mašine z ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popolnama zdrave njive dobili. Lahka pomoč zoper nevarnosti ognja v fužinah. V fužinah se včasih streha vname od isker, ki iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njive dobili. Lahka pomoč zoper nevarnosti ognja v fužinah. V fužinah se včasih streha vname od isker, ki iz ognjiša kviško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snaminja rude, in drugih ne navádnih kamnov in njih ſtaniſha : fushine, velike kladva in koſne kovázhnize; velike in male zeſté, kolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in viteza Eug. Dikmana — Seheranv Prevali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 7. Gosp. J. Justu, puškarju v Borovljah na Koróškim. 8. Fužini gosp. K. grofa Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu. 6. Gosp. E. Junkertu, košarju v Gradcu. 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini gosp. grofa F. E g er j a na Koróškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grofa F. E g er j a na Koróškim. 5. Fužini gosp. grofa Gust. Egerja na Koróškim. 6. Fabriki svinčene belobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Razun tega je pobeljeno poslopje tudi bolj svitlo. Za veliko fužino se potrebuje okoli 10 funtov galúna in nekaj škafov apna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa usnjate rokovice. 8. Gosp. Raim. Jabornigg žlahtnik od Altenfels, fužinar v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern, fužinar v Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeti. — Žeblji vsake sorte, ki nam jih je J. Globočnik, fužinar iz Železnikov poslal, so bili lepi. — Posébne hvale vredno blagó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti razstavi zaslužili in dobili: 1. Gosp. Ed. vitez Andrioli, fužinar v Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 25. Gosp. S. Kompoš, fužinar iz Černiga Potoka na Koróškim, za fužinarske podobe. 26. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ime svoje fabrike zopet poterdila; ravno tako tudi Leopold Aichholcer, fužinar na Koróškim z svojo železnino, posebno pa z mnogoverstnimi žeblji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerja na gornim Etrajhu, za škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vTeržiču, za kosé in žage. 38. Gosp. J. L. Potočnik, fužinar v Kropí, za žeblje. 39. Gosp. M. Primožič, lastnik žage |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | streha vname od isker, ki iz ognjiša kviško gredó. Neki fužinar, Baltazar Mosdorfer po imeni, svetuje dobro pomoč zoper tako nesrečo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvale vredno blagó so bili žeblji in čubežen Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | burno suknó (Loden) Franc Fürlerja, suknaria v Gradcu. — Od žebljev fužinarja Jožeſa Globočnika iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa Thurna, fužinarja na Koróškim, je bila posebne hvale vredna. — Fr. Charl, gravirar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo. Preden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | špeglov) pri s. Vincencu na Koróškim. II. Naslednjim fabrlkantam in fužinarjem so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gospe A. Rusheim v Celovcu. 11. Gosp. nasledníkam baron Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim. 12. Gosp. J. Sirola, bukvovezu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr. Ahačiču in njegovimu sinu, fužinarjama v Teržiču. 2. Gosp. J. Devu, usnarju v Teržiču. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim je vodstvo obertniskiga družtva za v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem tistim zahvali, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vidic v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim. 11. Gosp. J. Pergerju , puškarju v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Sirola, bukvovezu v Gradcu in 13. Gosp. Ignacu Ceme, fužinarju v Teržiču. Po sklepu vodstva obertniskega družtva za notrajno-gorenji Estrajh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 4. Gosp. Fr. vitezu od Fridau, svetovavcu deželnih stanov in fužinarju v Gradcu. 5. Gosp. Fr. Fürlerju, suknarju v Gradcu. C. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. Bronaste svetinje so pri ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Terstu, za zlat in srebern natis. 37. Gospa M. Pole, fužinarca vTeržiču, za kosé in žage. 38. Gosp. J. L. Potočnik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova |
| Robinson mlajši (1849): | sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hrupa bližniga splašèn, Iz loga v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vrejo v dir Iz hriba v hrib, iz gaja v gaj. Na desni, levi, konjka zmir Štric njega sledita tekaj. Zdaj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čudno so zavpili, ko so zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v gozd. Bilo je zjutraj na vse zgodaj, ko |
| Revček Andrejček (1891): | tek, ljubezni čiste srečni vek; Skoz zelen log, skoz pisan gaj hiti kot potok v kraj! Zbor. Kot potok, potok v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj ptizhjih gnesdiz? ” |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih pozhutkou, inu dopouneina nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne, inu krish. Lubesnive duſhe! katiru s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt, nikar krish |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi od tiſte sa gaishle, sa sheble, inu sa ſulzo nezh vezh na bilu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred njega ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri te sa jesik dershy, inu ſe tigaiſtiga kakor ene gajshle poſlushi, de tvoj myr, inu pokoj smęſha, inu vſih tęh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savershene, sa nas hudizhove podloshnike ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan, inu umorjen biti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſs kryvavi put putil. 2. Katiri je sa naſs gajshlan bil. 3. Katiri je sa naſs s' ternjam kronan bil |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa naſ kryvav Put potil. 2. Katir je sa naſ gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Biblia (1584): | Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nedelo po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na galatarje na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtu: imęnuvano Laetare. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Galatarje na 4. Poſtavi. Bratje! ſtoy piſſanu: de Abraham je dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhervi v galetah pomoré. Zhervi ſe v shidnih jajzhkih, v galetah ali kokonih, takole pomore: deni vrele vode v poſodo, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delo bi bilo ſkorej saſtonj. c. Kakó ſe zhervi v galetah pomoré. Zhervi ſe v shidnih jajzhkih, v galetah ali kokonih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | metulji islesli in ſéme sa prihodno leto naredili. V drujih galetah pa ſe morajo vſi zhervi bersh pomoriti, ali pa zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pomoril, bi zhes nekaj dni metulji is njih islesli, galeto poſhkodovali in vſe delo bi bilo ſkorej saſtonj. c. Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne snal, ali dolgo ne vtegnil odviti, je tréba tako galeto prodati, de je mol ne sazhne jeſti, in zhe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta |
| Rudninoslovje (1867): | pri mrtvem morji, v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i na Hrvatskem. Na Slovenskem se dobíva kaméno olje i |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | tamošnji deželni vladi, al pri njej je stvar zaspala! V Galiciji je deželni zbor sklenil, naj se napravi deželna zastavnica (Landes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bojo 12. t. m. spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſv. mati kat. zerkev na pervi Jesuſov zhudesh v' Kani Galileje, kedar je vodo v' vino preobernil, ino tak prizhati sazhél |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | oblazhili, ino jim rezheta: „Kaj zhakate, vi dobri moshje is Galileje, in tako operto v' oblake gledate! Jesuſ, ki ſe vam |
| Življenja srečen pot (1837): | prav zheſtí. Kar je Marija na shenitnini (ohzeti) v' Kani Galileje ſtreshetam djala: „Karkolj vam Jesuſ porezhe, ſtorite! “ to tudi tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei v' jeſtnishu. Jeſt sem moj jevek varnu derſhalla, de ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Letu je tu pervuzhudu , katiru je JEsus ſturil v' Kani Galilęi: inu je ſvojo zhaſt resodev , inu njegovi Jogri ſo v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de ſe mu ſerze ohladi. Vſi ga bote vidili, v' Galileji vaſ bo poſebno obiſkal, tam, kjér ſte tolikokrat s' njim |
| Življenja srečen pot (1837): | ſv. Jernej (Arni, Paternush) ſpervizh Natanael imenovan. Bil je v' Galileji rojen, vbogi, poſhten ribizh, kakor vezh del vſi drugi apoſtelni |
| Življenja srečen pot (1837): | mu je bilo tudi Levi ime. Sunaj meſta Kaparnaum v' Galileji je ſvojo ſtavo imel. Judam ſo bili taki ſlusheti, kakor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sazhnozh od Galilęe, noter da leſem. Kader je pak Pilatush Galilęo saſhliſhal, je upraſhal, aku bi on en Galilęjz bil. Inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſe po poſtavi tega Goſpuda daperneſli, ſo ſe supet v' Galilęo v' ſvoje mejſtu Nazareth vernili. Tu Dete pak je raſlu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhudijo eden drugimu; „vſi tí le, ki govoré, ſo terdi Galilejzhani, ino vſak po ſvojim laſtnim jesiku jih ſlíſhimo boshje velikòte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva angelja v' belih oblazhilih per njih, ino rezheta: „Moshjé Galilejzhani! kaj ſtojitè ino gledate v' nebó? Ta Jesuſ, ki ſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je priſhàl sravèn Galilæjſkiga morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je ondi |
| Biblia (1584): | je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | detetam vsdigneta, ino na Israelſki meji jima angelj ukashe na Galilejſko iti. Tako le ſta, she dolgo zhaſa is doma, ſpet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſkrunjamo. 22. Jesuſ isvoli ino poſhlje apoſteljne. Jesuſ pride na Galilejſko, ino kmal ſe ljudí bres ſhtevila is vſe deshele okrog |
| Kemija (1869): | Gährungsprodukt, vrvéžina. Gallerte, zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. |
| Kemija (1869): | zdriz. Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr |
| Kemija (1869): | kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč |
| Kemija (1869): | pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o galunih pravimo, da so med sebo ravnoliki. |
| Kemija (1869): | 24HO Kromov galun = KO.SO3 + Cr2O3.3SO3 + 24HO Posebno znamenito pri teh galunih je pa to, da iz zmešanih raztopin raznih galunov dobimo |
| Kemija (1869): | galunov. Iz tega se more posneti, da se pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kafrovcom itd. gnjili deli, divje meso itd. pokončavati z žganim galunom, z ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali |
| Kemija (1869): | se vse glede kristalnega lika in glede sostave ujemajo z galunom, samo da glinico zamenjuje železni ali manganov ali kromov okis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo |
| Kemija (1869): | raztopin raznih galunov dobimo kristale, ki so zmes teh različnih galunov. Iz tega se more posneti, da se pri vseh galunih |
| Kemija (1869): | ali manganov ali kromov okis. Na ta način dobimo skupino galunov, ki so vsi sostavljeni po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3 + 24HO |
| Kemija (1869): | teh galunih je pa to, da iz zmešanih raztopin raznih galunov dobimo kristale, ki so zmes teh različnih galunov. Iz tega |
| Kemija (1869): | kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak |
| Kemija (1869): | razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma |
| Botanika (1875): | govorimo o rasti kristalov, se mora to vse drugače razumeti. Galunov kristal n. pr. če ga položimo v galunovo raztopino, so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih |
| Robinson mlajši (1849): | da bi na tem le mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga |
| Zoologija (1875): | shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali |
| Zoologija (1875): | živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomaga, de je veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj |
| Divica Orleanska (1848): | ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona |
| Divica Orleanska (1848): | molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati |
| Divica Orleanska (1848): | de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam, ko u |
| Zlatorog (1886): | Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč |
| Gozdovnik (1898): | molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz |
| Blagomir puščavnik (1853): | še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kake četertinke ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden se ni ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | hirala je od dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | lavkati. Od davi je že na njivi, ino se ni ganila domu. “ Boc ji reče: „Slišiš, hči! le mojih dekel se |
| Gozdovnik (1898): | skoraj. « Tiburcio se obrne k jetnikoma. Od sinoči se nista ganila, ničesar užila, in razen vzklica »pes« niti besedice slišati dala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse to je zapopadeno v besedah, ktere so vas tako ganile. Vi ste pa tudi prav sklepali: kaj tacega je le |
| Oče naš (1885): | Duhovnikove besede so srca poslušalcev zelo ganile. Dobro seme je v njih srca padlo in je obilo |
| Roza Jelodvorska (1855): | tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta |
| Oče naš (1854): | pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel |
| Oče naš (1885): | pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pa tudi tako visoka in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon |
| Robinson mlajši (1849): | mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej |
| Genovefa (1841): | ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali |
| Valenštajn (1866): | ne vražiš, je-li, Tekla, je-li? (Prime jo za roko zelo ganjen. ) O Bog — Bog! jaz ne morem s tega mesta, Ne |
| Ferdinand (1884): | blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame |
| Valenštajn (1866): | Ne bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
| Divica Orleanska (1848): | (Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po |
| Divica Orleanska (1848): | in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano |
| Zeleni listi (1896): | Vsi so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kervi iz vratne žile izpustiti, na persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro zdrobi in skupej zmešaj. Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dergne, brez da bi se vredi ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez da bi konj hujšal ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | serbi in se dergne, brez da bi se vredi ali garjevi mehurčiki ali garjeve luskine na koži zapazile; brez da bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | loti medu, in daj vsaki dan eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, ako se leta četertinka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ločiti in samega v kakšen kraj postaviti, da ostali konji garij ne nalezejo. Bolnega konja je treba z ječmenovim drobom obilno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 lotov sala, 3 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in oblino kermo dobiva, in se za gotovo ve, da garij ni nalezlo, in vendar kak sumljiv izpustek dobi: se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lote terpentinovega olja, in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora mazilo v garje tri dni zaporedoma vribati, mazilo na garjeh 4 ali clo 6 dni pustiti, in potlej z gorko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 14 dni pustiti. Ko kako živinče izpustek dobi, kteri je garjem podoben, se mora koj od druge živine odločiti in samo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mučijo, jim izpadanje dlake ali clo neko bolezin, ki je garjem ali grintu podobna, napravijo. V kozjem hlevu mora biti lojtra |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smrekarza Bechlüſſerinn zu ”Schwammburg contra N. N. vulgo Mati”zhek, Gärtner, re — espective Hausmeiſtre? |
| Fabule ino pesmi (1836): | kak ſlajo, ma; Jas le sisam ſlajo. «« »»Véſh pa tudi, gartner’za! Da tud’ ſhpanje, kam boſh ſhla, Gift no ſlajo |
| Fabule ino pesmi (1836): | mlada pzheliza Obletáva ograda, Sísa ’s roshiz ſlajo. Ena mala gartner’za Pita : »Véſh ti, pzheliza! Da gift rosne majo? « »»Vém |
| Fabule ino pesmi (1836): | boſh ſhla, Gift no ſlajo majo? «« »»Gréh je gíft, o gartner’za! ˛Samo tugent ſlajo ma: Puſti gift, pij ſlajo! «« __________ |
| Sacrum promptuarium (1695): | uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli |
| Sacrum promptuarium (1695): | odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene |
| Biblia (1584): | nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre |
| Fizika (1869): | Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki |
| Zlata Vas (1848): | blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DRUGI NASTOP. Matizhek , v' kmęteſhki ſukni inu klobuku, Budalo , Gaſper , Godzi , inu drugi ſantini s' baklami , katęre ſhe niſo vshgane |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper. (pijen , perneſse eno vbito kahlo s' roshami. ) Kję ſo Matizhek |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| Sacrum promptuarium (1695): | vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj |
| Fizika (1869): | Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ihre Lehren dem Vilke ertheilten. Ihre Vorträge liefern Muſter der geiſtlichen Beredſamkeit, denen nachzukommen ſich jeder chriſtliche Lehrer nie genug beſtreben |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | diees Buch besonders bey der hochwürdigen Geiſtlichkeit, bey den eigentlichen geiſtlichen Vätern ihrer Gemeinden, eine liebreiche Aufnahme finden, und recht viele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi Galilej- |
| Biblia (1584): | ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily svejdili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi |
| Slate jabelka (1844): | s’ Bogam priſhli. « — Tako uzhi ſ. Vinzenz. ˛S. Katarina is Genue je dobro ſposnala hudobijo zhloveſhke volje, torej je tako rekla |
| Slate jabelka (1844): | kdo sopergovori. « — Tako pravi ſ. Vinzenz Fereri. ˛S. Katarina is Genue je v’ tem nar vezhi veſelje najdila, ſvoje miſli, ſvoje |
| Slate jabelka (1844): | ne samogle oſtraſhiti in odverniti. « — Toko piſhe ſ. Katarina is Genve. To ſo vſi ſretniki dobro sapopadli, sato ſo ſi sa |
| Slate jabelka (1844): | ſami ſebi ampak le Bogu shiveli. Poſtavim ſ. Katarina is Genve je is ſerza in po pravizi rekla: Zhe ſim shiva |
| Genovefa (1841): | omóten ſem ter tje mézhe in s ſtraſhnim tuljenjem sbeshí. Genevefa je sraven ovze pokleknila, ji nekoliko mléka v gobez vlíla |
| Genovefa (1841): | veſèlja ſpomniti in veſéla in bres ſkerbi biti kakor ti! ” Genevefa je iméla sdaj vſaki dan leſník drobníz, hruſhiz, shiru, leſhnikov |
| Genovefa (1841): | ſe bóde mar ſvét pogrésnil? ” —„Nak', ljubo déte! ” je rêkla Genevefa. „Zhe ſva pobóshna in dobra, naju imá Bóg védno rad |
| Genovefa (1841): | dober je, pazh Bóg! O pojdite le ſim in pogléjte! ” Genevefa je ſhlà tje. „Ali vidite? ” ji rêzhe. „In glejte! Ta |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko |
| Genovefa (1841): | priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila |
| Genovefa (1841): | dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje |
| Genovefa (1841): | pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé |
| Genovefa (1841): | O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v |
| Genovefa (1841): | ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki |
| Genovefa (1841): | s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav |
| Genovefa (1841): | nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno |
| Genovefa (1841): | Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú |
| Genovefa (1841): | s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno |
| Genovefa (1841): | na vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim |
| Genovefa (1841): | je vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo |
| Genovefa (1841): | vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor |
| Genovefa (1841): | je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote |
| Genovefa (1841): | bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej |
| Genovefa (1841): | obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel, je |
| Genovefa (1841): | na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih |
| Genovefa (1841): | ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo |
| Genovefa (1841): | in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko |
| Genovefa (1841): | Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe tudi, kakor je shé otrózhja |
| Genovefa (1841): | tém ſam pri ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de |
| Genovefa (1841): | daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je |
| Genovefa (1841): | zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj |
| Genovefa (1841): | v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in |
| Genovefa (1841): | luna poſvitila. Malo ſvitlôbe dnéva ſkosi majhno shelésno mrésho in Genovefina ſvitlobéla obléka je grôso, téga ſtraſhniga kraja lé ſhe bôlj |
| Genovefa (1841): | jo je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni |
| Genovefa (1841): | jemáli, in ſhe terdoſerzhni moshjé ſo vzhaſih kakor otrozi jokáli. Genovefina poboshnoſt, njeno terpljênje, njéna poterpeshljivoſt; njéne beſéde in njéni sglédi |
| Genovefa (1841): | po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo |
| Genovefa (1841): | to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil |
| Genovefa (1841): | tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo |
| Genovefa (1841): | jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa |
| Genovefa (1841): | sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Boštjan! Sveti Janez in Pavl! Sveti Kozma in Damjan! Sveti Gervazi in Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sebastjan, S. Janez in Pavel, S. Kozma in Damjan, S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. marterniki, za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Lehre in abwechſelnder Form eines Gebethes, einer darauf paſſenden kurzen Geſchichte, oder in Form eines heiligen Ergußes religiöſer Gefühle und Wünſche |
| Življenja srečen pot (1837): | 8. Broſch. 50 kr. Eichhorn (P. Ambr. ) Beiträge zur ältern Geſchichte und Topographie des Herzogthums Kärnten. 8. II. Bde. Broſch. 1 |
| Življenja srečen pot (1837): | den Plan von Klagenfurt. 8 Broſch. 1 fl. 48 kr. Geſchichte der ſeligen Hemma, Stifterinn von Gurk. Nebſt einer kurzen Beſschreibung |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhly na olsko goro, Et veniunt in prædium, cui nomen Gethſemani. inu ſo pershli v' en vert, katirimu je ime Gethsemani |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamu preſtraſhen, ampak tudi stoshen je biu v' timu vertu Gethsemani Chriſtus naſh Odreſhenik, koker govory ſveti Marcus cap. 14. cæpit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſuvaine, peheine, inu tepeine, kader ſo nega s' tega verta Gethsemani, inu po tem od ene ſodne hiſhe do druge svesaniga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je supet per timu naſha sanikernoſt, Chriſtus v' timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa ta Syn Boshji s' ſvoimi Jogri v' ta vert Gethsemani perſhu: Cæpit pavere, je on mozhnu preſtraſhen gratou. Ali kai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Isvelizher je s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani vezhkret sahajou, debi on od nepokoja tega meſta, inu od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus od tih Judov vlovlen, svesan, inu s' tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu je ſhou na ta olski hrib v' ta vert Gethsemani, ampak ſe je tudi tamkei sa en luzhai delezh od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Gethſemani. inu ſo pershli v' en vert, katirimu je ime Gethsemani. Et aſſumit Petrum, & Jacobum, & Joannem, & cœpit pavere. Inu je h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine sproſila. Ti vpyeſh s' tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim, de ti h' nam vpyeſh: ut ſpiritu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſſedah mormo mi dvei rezhy v' ſpomin vseti, ta vert Gethſemani, inu Chriſtuſovu preſtraſheine. Mi vemo, de ſo naſhi pervi ſtarshi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | semlo. Pogledeimo to shaloſtno podobo naſhiga Odreſhenika v' timu vertu Gethſemani, katira je pouna te nar sveſteiſhi, inu nar vezhi lubesni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhe bi bilú potreba, tudi s'naſho kryvjó pogmęrali. V Gethſemani saględamo my dvoje shaloſtnu pèrgodenje. 1. To ſvęto shaloſt Jęsuſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes potok Zedron v' ta kraj Gethſemani. Zhes potok Zedron, pravio Vuzheniki je hotèl naſh Isvelizhar sató |
| Divica Orleanska (1848): | spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se |
| Fizika (1869): | mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo |
| Fizika (1869): | izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi. |
| Fizika (1869): | za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo |
| Zoologija (1875): | animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu |
| Zoologija (1875): | vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo |
| Zoologija (1875): | ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in |
| Fizika (1869): | 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. |
| Fizika (1869): | s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te |
| Fizika (1869): | se vsi v ravno tisti čas spet nazaj vrnejo. Tako gibanje imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje |
| Fizika (1869): | del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego |
| Fizika (1869): | tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ |
| Fizika (1869): | držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako |
| Fizika (1869): | proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno |
| Zoologija (1875): | slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje |
| Zoologija (1875): | s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh |
| Fizika (1869): | Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju |
| Fizika (1869): | bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da |
| Botanika (1875): | in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dva preroška mladenča. ” Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijeci |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | od dobičkaželjnosti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, leti Gijeci za njim, ino mu reče: „Moj gospod me pošlje, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je ta imenitni gospod dobil zdravje ino vero v Boga. Gijeci, Elizejev služabnik, pa ni bil tako čist od dobičkaželjnosti, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li |
| Blagomir puščavnik (1853): | Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč |
| Oče naš (1885): | Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri |
| Lohengrin (1898): | prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá |
| Blagomir puščavnik (1853): | in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se |
| Oče naš (1854): | ljubih svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel pater Arkimbold z ginjenim sercom. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško |
| Oče naš (1854): | Gospodovo! “ „Rés je, od njega pridete,“ jé rekel Štefan z ginjenim sercom in njegove očí so se veselo razjasnile. „Ali poznate |
| Oče naš (1854): | pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim sercom svojo desnico na njegovo ramo položil, ter rekel: „Jutro |
| Najdenček (1860): | je mogel. K sebi sim pritisnil ubogo žival z globoko ginjenim sercom. Za Bogam je bil on, ki me je réšil |
| Sveti večer (1866): | so stali okrog s povzdignjenimi rokami in so pristavili z ginjenim glasom: „Amen! ” Logar vzdigne Toneta, objame ga ter mu reče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Na to je djal Remigij ginjenim glasom: „Zdi se mi, da je Bog tvojo molitev uslišal |
| Oče naš (1885): | pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim srcem svojo desnico na njegovo ramo položil, ter rekel: „Jutro |
| Oče naš (1885): | je prav moj sin! “ je rekel oče z dopadajenjem in ginjenim srcem. „Božja volja naj se zgodi. Saj je volja vse |
| Oče naš (1885): | ljubih svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel gospod Arkimbold z ginjenim sercem. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas |
| Roza Jelodvorska (1855): | trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim |
| Fabule ino pesmi (1836): | 9. Muha ali gisdav duh. Muha ſl ſede na rogle jeleni. Rezhe: »Prijatnik! na |
| Fabule ino pesmi (1836): | 15 8. Kokoſh ali norjena zhednoſt - - - 17 9. Muha ali gisdav duh - - - - - - - 18 10. Liſíza ali plazhan prilisavez - - 19 11. Junez |
| Fabule ino pesmi (1836): | 8 5. Savzhek ali nemogozha jesa - - - - 10 6. Metul ali gisdava vtraglivoſt- - - 11 7. Orel ali krivizhna praviza - - - - 15 8. Kokoſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | 6. Metul ali gisdava vtraglivoſt . Kak ſonze boshji ſtolez mala, Da nam vſe ſarbe |
| Fabule ino pesmi (1836): | vé na dvori, Da rèze ſo, ne piſhanzi. Tak ſhtimavez gisdavi ˛Sam ſebi pamet oſlepí: »˛Sem zheden bol, kak drugi vſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | No le od ludſkega shivi, Kres to ſhe vtragliv no gisdavi Poſhtenje drugim pozherní, Shivlenja ne je vreden meti; Je vreden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pogoſto ſtaroſt neſlano jeſti; ravno tiſti, ki ſe v' mladoſti gisdaſto noſijo, ſe nimajo s' zhem na ſtaroſt odéti. 3. Nesveſtoba |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naj od ſvojiga blaga vboshzam daruje. ˛Shtimanz naj saklene ſvojo gisdaſto noſho, naj gre, ino sapuſhenim bolnikam poſtreshe. Preſheſtnik naj sapuſti |
| Življenja srečen pot (1837): | lepi dari, ki ſe v' neſpodobnim snanji dajajo: sdaj kako gisdaſto (ofertno) oblazhilo, pa slati perſtani, alj uhane; sdaj kaka nova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na |
| Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale |
| Gozdovnik (1898): | pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled |
| Fabule ino pesmi (1836): | ravno sdaj, da jé, en ſhtèrzhek k’ njemi ſtopi, Od glada ſpiéhan omedlí, no komaj ſtôpi: On proti kralizha sa malo |
| Fabule ino pesmi (1836): | kralovſkega grada; Pred ſóboj ma sa shelo, ne sa ſilo glada, En korpez fig. O kak je totem’ ſadi rad! Vſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe bo flanza, zhi vſe pérje boſh po- sherla; Od glada préj, kak pride zhaſ ſpreménjenja, boſh vmerla. Ne vidiſh, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kuharza, s' enim ſamim koſam potize shivlenje ohranila, de ni gladu vmerl. „Dober Bog! na to ptuja shena savpije, ino roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſolse po lizah s zurkama vljile, ki jih je od gladu poginjene vidila. Menim, de ne bom krivize ſtoril naſhim deshélam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim |
| Astronomija (1869): | Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére |
| Kratkozhasne uganke (1788): | popyr bres use gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skupej prishli bli, tok ſnash vezhkrat ſturiti, doklej njeh use gladku pomerish. Na Duneju Per Chriſtian u Groſserju 1788. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravniſhi mladike, druge pa , zhe ſo jih naredile, per ſtebli glatko istrébi. Glej, de boſh is med nar lepſhih in ravnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na kakim deblu le ena mladika sraſtla, odréshi ſhe to glatko do dvéh ali treh ozhéſ; is téh bote perhodnizh gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo vſadike v |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila |
| Pozhétki gramatike (1811): | tioits lisons, beremo, les feux brulent, ognji pezhejo, shgejo, goré. Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ, ktir |
| Pozhétki gramatike (1811): | téden. III. V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba ſtaviti glagol, pred ktlrim je vés que? Vprava perva. Kader pervi glagol |
| Pozhétki gramatike (1811): | delanje kakſhine ſtvari: beſeda être, biti, je suis, ſim, je glagol: beſéda lire, bráti, je lis, berem, je galgol. Posná ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v' snanivnimu. Perloshivniga hozhejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | suis je glagol, j' aime je glagol. P. Kako posname glagol v' Franzoskimu. O. Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | na ru dezhe ſtrójen, in vſi zhaſi v' kritih ima glagol dvóji r. 4. Isvséti, ſo tudi vſi slogi s' polnim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | al ktira dela to, kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol poſtaviſh praſhanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj pernaſha, de imenvavni m s' tim ſkladni |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomíni sa glagole. I. Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva sad |
| Pozhétki gramatike (1811): | 1. Rés (,) ta prepóna ſe deva med iména perlóge in glagole, kadar gredo en sa drugim porédama la candeur, la docilité |
| Pozhétki gramatike (1811): | Tukaj mémo puſtimo glágolé is tih sloshene, sa to ker ſe ravnajo po vprégi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant tomber, bodózh padati, bodózh paſti. Po ti podóbi vpregamo glagole: aller, iti; arriver, priti; déchoir, odpádati, odpaſti; deceder, |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor apercevoir, posnávam, posnám; zhutim, sazhútim; saglédam |
| Pozhétki gramatike (1811): | par Dieu. Hudobne bode Bog karal. Srédni glagloli. Klizhemo ſredne glagole, to je, ne djavne ne terpivne, tiſte sa ktirmi ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati v' terpivne. To ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola |
| Pozhétki gramatike (1811): | Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti |
| Pozhétki gramatike (1811): | aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti ſkladi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Prihodno. Devant rendre, kdor bo vrazhal, vérnil Tako ſe vprégajo glagoli attendre, zhákati, entendre, vúmiti, repondre, odgovárjati, odgovóriti, vendre, prodájati, prodáti |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' slednimu zhaſu, vunder ſe ravno tako vpréga, kakor drugi glagoli. |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhi; omàgvati nékoga, ſpati nekſhino rezh. Vezhidél ſe vprégajo ſredni glagoli kakor djav- |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj |
| Pozhétki gramatike (1811): | to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih pervoobrásnih, kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo v' poterdivuim poménu, kakor tukaj. Kadar pa ti ſhtirje glagoli pridejo v' perloshivni naklon, ſo ti slogi dolgi po beſedah |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhenih vpravah. Vpréga terpivnih. Glagolov. Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot |
| Pozhétki gramatike (1811): | ce prince, tako vmerje ta ſamoblaſtnik. 4. Tudi ta nelizhnimi glagolmi: il eſt arrivé un grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha |
| Pozhétki gramatike (1811): | meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al med glagolmi s' iménam. Cet homme est utile et cheri de sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomin sa ſklade med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako |
| Pozhétki gramatike (1811): | Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva sad sa glagolam 'v' tih okolſhinah: 1. Kadar praſhajo. Que pensent de vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée |
| Pozhétki gramatike (1811): | odgovor: Dieu, Boga, ktir je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima |
| Pozhétki gramatike (1811): | je vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride, kader s' glagolam praſhamo, sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven |
| Pozhétki gramatike (1811): | kadar je predmèt nameſtimje, takrat v' ſvojima ſkládanju ſtojí pred glagolam, |
| Pozhétki gramatike (1811): | te, se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali jim. Ces |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe podajam, ampak: aux quelles j' m'applique. 3. Ce pred glagolam être hozhe glagol imeti v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s' praſhanjam. kaj? koga? poſtavim: qu'estce que |
| Pozhétki gramatike (1811): | rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé in maje in ſtojita sad sa njima. Al kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavleno, kashejo tretje lize ali zhloveka, od ktirga ſe govori. Glagolima v' Franzoskimu dvoje ſhtevilo: edinje, kader ſe govori od ene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako |
| Pozhétki gramatike (1811): | 3. Naj isjaſnio per glagoli, ſlize, ſhtevilo, zhaſ, naklon; naj dajo povſod piſmenki vsr, sakaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinje ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la souris |
| Pozhétki gramatike (1811): | bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa to de bol dolózhimo naſho miſel, ktiro |
| Pozhétki gramatike (1811): | devenir, prihájati, biti, survenir, nahájati, najti, itd. VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí pred imenam al pred nameſtiménam eden tih dveh zhlenov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te |
| Blagomir puščavnik (1853): | podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada |
| Maria Stuart (1861): | Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi |
| Gozdovnik (1898): | je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kerje toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Al ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de |
| Genovefa (1841): | vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna in |
| Genovefa (1841): | nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe |
| Genovefa (1841): | ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam |
| Sacrum promptuarium (1695): | je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia |
| Sacrum promptuarium (1695): | spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr |
| Valenštajn (1866): | z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa hočeš mene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram |
| Roza Jelodvorska (1855): | tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za vseslovanski književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in |
| Roza Jelodvorska (1855): | pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to |
| Roza Jelodvorska (1855): | Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en grad, ako bi bil kdo drugi to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj |
| Ferdinand (1884): | je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj |
| Ferdinand (1884): | več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof |
| Ferdinand (1884): | še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže dolgo |
| Zlatorog (1886): | In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ |
| Genovefa (1841): | sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe |
| Genovefa (1841): | roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi |
| Genovefa (1841): | taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo |
| Genovefa (1841): | ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako |
| Genovefa (1841): | pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil |
| Genovefa (1841): | de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri |
| Divica Orleanska (1848): | Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi |
| Zlatorog (1886): | otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj |
| Gozdovnik (1898): | Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila |
| Genovefa (1841): | uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobro serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne |
| Valenštajn (1866): | Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka |
| Pozhétki gramatike (1811): | nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi letas kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer |
| Zoologija (1875): | pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium). |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre |
| Gozdovnik (1898): | pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſmo ſe v' vezhno neſrezho vderli, ker niſmo hotli poſluſhati glaſa dobrih paſtirjev, kteri ſo ſi veliko persadevali, naſ na pravo |
| Fabule ino pesmi (1836): | Da v’ tebi nizh ſe ne glaſi, Tak nem’reſh glaſa meti. Pa zhuj, kak jas vem vure ſhtét, Zhuj: edna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po |
| Genovefa (1841): | ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh |
| Zlatorog (1886): | pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Zeleni listi (1896): | s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u, y. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i |
| Najdenček (1860): | in ženo tiho in milo zdihovati, ktero je nekdo tolažil. — Glasneje je bilo pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra |
| Revček Andrejček (1891): | vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim |
| Zeleni listi (1896): | frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V |
| Genovefa (1841): | môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde |
| Pozhétki gramatike (1811): | klizhejo ſogláſniki, ker ne ſturé glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba. be, bi, bo, bu, da, de, di, do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblaſtjo, s' velizhaſtvam ino ſlavo. Potlej bo poſlal ſvoangelje s' glaſnimi trobentami, de bodo njegove isvoljene od vſih krajev ſvetá sbrali |
| Roza Jelodvorska (1855): | hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga |
| Genovefa (1841): | ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga damo, vsim kmetovavcam na znanje. To oznanílo se takóle glasí: „Za svojo katónfabriko v Pragi jez vsako léto za 40,000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je |
| Gozdovnik (1898): | in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dati, de ſe ne le prijetno in glaſno vſak poſebej glaſi, ampak ſhe veliko prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri zherke c, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na pèrvi kámen vſéde, In v tèrdnim, ali vùnder mílim gláſi Mladénzhu vnét'mu rêzhe te beſéde: „Ne sdrúshenja, lozhítve sdàj ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta napiſ je bil tréh jesikov, in ſe tako le glaſi : „Zeſarju Joshefu II. preſlavimu Şinu Franzovimu in Marije Teresije, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh |
| Gozdovnik (1898): | krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pésmi mile, K' so prijetno po dobravah V leti se glasile? — Slišim, slišim vaš odgovor, Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od Vas smo prijaznost dobile, Se bómo v prihódnosti zopet glasile In zvésto deržale obljubljen namèn; Vam bomo dajale cvetlice in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vprava. V. De je treba hohnjáti, kasheal en ſam glaſnik pred m in n, in to hohnjanje imenújemo ſredno ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor: renommée, ſlovenje, vie, shivlenje, shivot, gaieté, dobra volja |
| Mešana gospôda (1881): | tankih ušes, Vogljanina sem pa uže na gimnaziji opominal, naj glasnike končnike bolj razločno izgovarja. Profesor Justin zamaknen v slovnico ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | franzoski; a, e, i, o, u, y. Ti ſe klizhejo glàſniki, ker ſami na ſebi imajo glaſ. E je trojni: e |
| Pozhétki gramatike (1811): | h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje |
| Pozhétki gramatike (1811): | parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo dalje mudimo, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſe enmalo bol opremo, ko per drugih. Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe enmalo manj mudimo ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dolg je vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le |
| Pozhétki gramatike (1811): | po naſhim ſtalo: mejljeur, orgejlj, famijlj, ſolelj. S med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance |
| Pozhétki gramatike (1811): | hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvetloba ſonzhna. Od pogòlta. Pogólt (') kashe pogòltnenje enigi tih tréh glaſnikov a, e, i. Kadar sa a al e pride beſéda |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel. Franzoski jesik ima deſet plemén beſedi ktire |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenuje h bresglaſen ali tenek; huka pa, to je predſtavla glaſniku en majhin puh sape v' beſedah: haine, ſovraſhtvo, homeau, váſizà |
| Revček Andrejček (1891): | za oba. (Ozira se. ) Kje imaš pa mater? (Kliče. ) Neža! — (Glasneje. ) Neža! — (prime Pavla za roko). Pavle, dobro vem, kaj si |
| Valenštajn (1866): | v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes |
| Stric Tomaž (1853): | moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi |
| Oče naš (1854): | vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To |
| Valenštajn (1866): | priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Revček Andrejček (1891): | v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se |
| Gozdovnik (1898): | gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli |
| Lohengrin (1898): | Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale |
| Genovefa (1841): | pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi |
| Genovefa (1841): | duh pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali |
| Genovefa (1841): | môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala, ſi shé od njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh |
| Genovefa (1841): | otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra |
| Genovefa (1841): | in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila |
| Genovefa (1841): | je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah glasovitnih narodih. Ne zameri mi, Rimski in Gerški duh, če sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo |
| Kemija (1869): | 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina |
| Kemija (1869): | 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli |
| Sacrum promptuarium (1695): | morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de ne gledajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ušes po redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je |
| Biblia (1584): | poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na |
| Stric Tomaž (1853): | še otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati |
| Gozdovnik (1898): | nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se |
| Gozdovnik (1898): | na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze elija te ozhi jsaka inv te vſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv |
| Zlata Vas (1848): | ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni |
| Divica Orleanska (1848): | golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče |
| Oče naš (1854): | mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne |
| Roza Jelodvorska (1855): | goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kdo je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela |
| Zoologija (1875): | postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor kakih 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno |
| Maria Stuart (1861): | zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil |
| Zoologija (1875): | ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je |
| Gozdovnik (1898): | zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam |
| Biblia (1584): | nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku |
| Sacrum promptuarium (1695): | en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher |
| Sacrum promptuarium (1695): | en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše |
| Stric Tomaž (1853): | brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno |
| Roza Jelodvorska (1855): | težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla. |
| Gozdovnik (1898): | se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega |
| Genovefa (1841): | rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri |
| Genovefa (1841): | mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu |
| Divica Orleanska (1848): | Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči |
| Ferdinand (1884): | maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil. |
| Gozdovnik (1898): | bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drugo visho kei dobiti Usemi ano kuro inu od sekei guavo bek noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam Iashati belpa boda te Duh teba sashribano puſtov podtuojo guavo patu boda daiteh inu klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu Boga † syna noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim vfo pra |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo noi serze moiga fain- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | napoli ſhkodi. Len, inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle, simske Flanze ſaditi, toku bode ob S. Jakobu glavatu, kir pa ſhe smersúje, s'hojovemi vejami pokri. Zhe Dręvje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne |
| Rudninoslovje (1867): | je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski |
| Rudninoslovje (1867): | drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si |
| Rudninoslovje (1867): | drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji |
| Rudninoslovje (1867): | stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k |
| Kemija (1869): | razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina |
| Fizika (1869): | in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. |
| Zoologija (1875): | napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in |
| Robinson mlajši (1849): | pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh |
| Fizika (1869): | več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih |
| Zoologija (1875): | razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti |
| Zoologija (1875): | pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda. |
| Zoologija (1875): | zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled |
| Čas je zlato (1864): | »Ali je paglavec terčen? « vpraša kralj glavnega lovca, ki je zaupljivo se bližej prihlinil. »Kaj kvasi tukaj |
| Botanika (1875): | Najbolj pogostoma se dobé liho-pernati listi, pri kterih stoji konci glavnega peclja en posamen listek, ki nima para (pod. 98., akacija |
| Zeleni listi (1896): | je imela tik vodnjaka, kateri je stal v nekem kotu glavnega trga. Za stol jej je služil narobe postavljeni jerbas. Ime |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od glavnega tokovoda, preden stopijo v dotične motorje in skupine svetilnic —, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih |
| Tiun - Lin (1891): | ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta |
| Fizika (1869): | mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih |
| Zoologija (1875): | zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder |
| Gozdovnik (1898): | lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje |
| Botanika (1875): | Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega |
| Robinson mlajši (1849): | umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka |
| Zoologija (1875): | števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za |
| Botanika (1875): | lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami |
| Ferdinand (1884): | da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze kužne bolezni; v gradu pa |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem |
| Botanika (1875): | večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in |
| Botanika (1875): | s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Botanika (1875): | je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv |
| Roza Jelodvorska (1855): | meč. Rumenkasti laski, kinč zale deve, zdaj zmešano okoli njene glavice letajo. Zdi se ji, da le njegovo podobo v sanjah |
| Botanika (1875): | za zdravilo se rabijo tudi pod imenom ,,Kardamoni” znane semenske glavice več vrsti iz rodu Aniomum. Rumeno barvilo se dobiva iz |
| Genovefa (1841): | je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke ſhiroko odperali, in pitala jih je. Boleſlav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | resati, al glej, ſtraſhen pogled! — zhbele ſo mertve, in njih glavize tezhijo ſhe po luknizah, kjer ſo shivesha iſkavſhi, ſtraſhno ſmert |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ampak mirno se pase naprej, neka druga pa je vzdignila glavico in oči, in pazljivo poslušala; dežek pada na-njo: to je |
| Zlatorog (1886): | njé se klánjajo«. Slovesno veterníce Nató pozvánjajo. A mrázova sestríca Glavíco klanja zád; Gorkó jej bleda lica Poljúblja dih krilat. |
| Pripovedke za mladino (1887): | igra. Ko je sestrica zvečer trudna ter odmoli, položi svojo glavico na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam. |
| Kuharske Bukve (1799): | tri jajza, inu tri rumenake; sgnedi teſtó, ręshi ga s' glasham, ali s' obodzam sa krofe, naredi hlębzhike, puſti jih na |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi ohladilo, okol kupzov pomashi s' bęlakam; vręshi s' pitnim glasham vſaki kupez ven, inu savij vkup, kakor ſe naloshene paſhtętize |
| Kuharske Bukve (1799): | notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje, kader ſe ohladí, savęshi. Ako s' |
| Kuharske Bukve (1799): | sagoſtí, na shlizi vlęzhe, inu sholzhnaſto kashe. Potlę ohladi, napolni glashe, puſti en dan odperte ſtati; na verh snaſh v' ſtaklęnize |
| Kuharske Bukve (1799): | hladít; drugi dan ſpęt kuhaj pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes |
| Kuharske Bukve (1799): | prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ta malana ſhaba raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami eno kupezo, ali pyvne glash |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnamene, de vinu ni samu na sebi: zhe pak v' glaſhu oſtane, tok je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imate to nar lępſhi ſhito, per vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač |
| Gozdovnik (1898): | Diaz hitita vunkaj. Vsi navzočni možje so prijeli za orožje, gledajoči na dólenji breg jezera, od koder je prijahaval do glave |
| Gozdovnik (1898): | Naj-li ti ljudje res odnesejo vse zlato, sennor Fabij? « »Nikakor. Gledajoči ga, naj se upijanijo, da se bodo potem tem treznejši |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Gozdovnik (1898): | toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga |
| Gozdovnik (1898): | Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka |
| Fabule ino pesmi (1836): | Tote miſli, véri mi, Ne ſo tebi k’ zhaſti. Nék’, gledézh na ſóſeda, Rezhe k’ ſvoji sheni: »Totemi Bog doſti dá |
| Fabule ino pesmi (1836): | Dushnoſt ſtoriti htel? Franzos, kres tri ſhiroke grabe Na te gledézh, je ſtal:. Preſtraſhen, kak pred savzom shabe, ˛Si krizhal: Marſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de mu tedaj ni lahko v sled priti |
| Stric Tomaž (1853): | bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da mora tako delati, če |
| Gozdovnik (1898): | na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi |
| Stric Tomaž (1853): | poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali |
| Zlatorog (1886): | pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani |
| Tiun - Lin (1891): | v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zidanja; sosebno cesarji so sezidali na nji krasnih tempeljnov, velikanskih gledišč, toplic itd. Ko se naša povest začne, bila je planjava |
| Ljubljanske slike (1879): | za omiko in poduk. Nemci pošiljajo sèm ves izmeček drugih gledišč, zato predstave ne vlečejo ljudi zavoljo igranja, nego bolj zavoljo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in potem plačevanje delnic ali akcij pričelo. Odbor deležnikov slov. glediša. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | t. m. ob 10. dopoldne je zbor deležnikov (akcionarjev) slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | akcionarjev) slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi gosp. deležniki so tedaj povabljeni na stréliše (Schiessstadt |
| Stric Tomaž (1853): | hoče zanaprej povsod biti in kolikor mogoče se razveseljevati. Gostovanje, glediša, plesiša so se zaporedoma verstile in mu veliko prijatlov privabile |
| Odesa (1854): | šele razširjajo izobraženje na vse strani. To se ve, da gledišča in opere ne manjka in tako se tudi v te |
| Jerica (1859): | Jerica, po zimi po Ljubljani in Gradcu, bi hodil v gledišča in na plesišča, bi poslušal, kako med prijatli zamaški pokajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | i) samo 40 v gledišči, vsi drugi da so bili gledišča ne vajeni tujci, to je, ljudje s kmetov. In res |
| Valovi življenja (1877): | vedela tedaj, ko sem se skrivala v najbolj temnem kotu gledišča in gledala na vas, na oder, kjer ste, v zlato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in |
| Vetrogončič (1860): | gledišče, to slovenstvo, kteremu bi on raji pot pokazal za glediščem doli proti zeleni Ljubljanci, ki se ji pravi po nemški |
| Jerica (1859): | vas pa ne bilo sram zarobljene kmetice po plesiščih in glediščih okoli mestnih gospodov in gospá voziti? Kako bi me pogledovali |
| Bolna ljubezen (1874): | hotel zvedeti; še več pa mi je povedal o »siperbnih« glediščih, primadonah, konjih in psih. Zatisnil sem oko; da bi ga |
| V krvi (1896): | hodila v svili, z vlečko po salonih — po plesiščih — po glediščih — ob roki moža, katerega se boji vse ... Oh, Bog, kolika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | nobenega) in drugič, da je bila prva „Slavčeva” produkcija v — gledišči Goriškem. Kdor tukajšnje predsodke pozna, ve, kaj to pomeni. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | mestu rojeni ljudje, če prav „ič”-i) samo 40 v gledišči, vsi drugi da so bili gledišča ne vajeni tujci, to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | pot, da so se slišali slovenski glasovi v našem gledišči, in prvikrat, da se je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je čitalnica zopet oživela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ali kamor si bodi. Ako se bo čitalnici poljubilo dajati gledišne predstave, si bode napravila lastni oder, da bo saj enkrat |
| Fizika (1869): | 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar |
| Pozhétki gramatike (1811): | regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe. |
| Genovefa (1841): | ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike |
| Roza Jelodvorska (1855): | sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en grad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej |
| Viljem Tell (1862): | Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te |
| Fizika (1869): | povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v |
| Revček Andrejček (1891): | in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake |
| Divica Orleanska (1848): | rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere |
| Botanika (1875): | zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor |
| Revček Andrejček (1891): | blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči |
| Zeleni listi (1896): | njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to |
| Divica Orleanska (1848): | Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim |
| Robinson mlajši (1849): | je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal |
| Sveti večer (1866): | lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da |
| Sveti večer (1866): | je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se |
| Ferdinand (1884): | dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred |
| Zeleni listi (1896): | šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa |
| Robinson mlajši (1849): | iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj |
| Zlata Vas (1850): | razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev |
| Stric Tomaž (1853): | dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti v ta |
| Oče naš (1885): | prvo vprašanje, „ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel |
| Zeleni listi (1896): | Kaj je bilo? Zorica je cepetala z nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nebu ſgubiti. 5. Srezhne bodo ozhy troje, Vſhivalle veselle svoje, Gledale bodo bres konza, Karkol ſveselly te serza. 6. Tukej so |
| Štiri poslednje reči (1831): | sloshil. »Moje ozhi ſo oſlabele pravi on, ki ſo kviſhko gledale. « Isaia. 38. Kakor de bi rekel: Ker ſim v' miſlih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſerze. Rasodeval bo ſpet vſim bogoljubnim duſham ſvoje velizhaſtvo, alj gledale ne bodo isvelizharja ſvojga od polſvetnih rezhi oſleplene ozhi. Govoril |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Ravno jes ga bom vidil, ino moje ozhi ga bodo gledale: to saupauje v' mojim ſerzi leshi. “ (Job 19, 2—28 |
| Življenja srečen pot (1837): | dershati; mladim, pametnim fantam ſo molitvine bukvize is shepa (arsheta) glédale, sdaj noroglavzam le tobaſhki mehúr alj pa rorzh is devsheka |
| Življenja srečen pot (1837): | ſi prisadévajo bokale prasniti. — Tvoje ozhi bojo po ptujih shenah gledale, in tvoje ſerze bo govorilo hudobne rezhí. Podoben boſh enimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet |
| Zlata Vas (1848): | trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki |
| Oče naš (1885): | pripravljali v novič k napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in |
| Tiun - Lin (1891): | v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem |
| Genovefa (1841): | ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bi bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora |
| Maria Stuart (1861): | hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa |
| Fizika (1869): | kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu |
| Ferdinand (1884): | pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri |
| Ferdinand (1884): | denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tosiſh, kjer zhutiſh teshâve Tvoj'ga ſtanú, kjer ręvn shiviſh; Ti gledaſh ſrezhnejſhi poſtati, In' vidiſh, de je vſe sabſtojn. Ja ! jęzhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhnoberz. ) Tonzhek. Kok ſi ti ſrezhna, de jo zel dan ględaſh, zel dan s'njo govoriſh, sutrej jo oblazhiſh, na vęzher |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugi odvódeni od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mero boſte mérili, ſ' tako ſe vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v' ozheſu ſvojiga brata, bruna v' ſvojim ozbeſu pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje, V nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi mnósh'za jih obſúje, In svéſte ſtrashe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly |
| Sacrum promptuarium (1695): | en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh kakòr eniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v |
| Stric Tomaž (1853): | semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi |
| Gozdovnik (1898): | izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo |
| Divica Orleanska (1848): | ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je |
| Sacrum promptuarium (1695): | doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga |
| Biblia (1584): | ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i |
| Astronomija (1869): | pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta svit, hočem pa omeniti |
| Stelja in gnoj (1875): | prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč. |
| Oče naš (1885): | zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in |
| Sacrum promptuarium (1695): | vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rekli: Quid ad nos? tu videris. Kai mi maramo? ti gledei sa tu gor. Projectis argenteis in templo receſſit, & abiens laqueo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi maramo, ti gledei sa tu gor. Sdei pa med ſaboi govorijo, koker ima |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po |
| Zlata Vas (1848): | v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož |
| Zlatorog (1886): | Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda |
| Zlatorog (1886): | da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi |
| Blagomir puščavnik (1853): | pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim ga na |
| Roza Jelodvorska (1855): | Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Lej, lej, ta ima tudi usta in jezik; mislil sem vedno, da |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tud' nam odlóčeno. Obetavno zèrno séjmo, In v odpèrte grobe gléjmo , De se delo nam pràv vdá. Kar je vs'jano, zabranájmoj |
| Genovefa (1841): | ne sapuſtila in nikoli vezh med ljudi ne priſhla! O glejta, jes vajna goſpá in grôfinja, pred vama klezhím in proſèzh |
| Genovefa (1841): | pogléjta ſaj na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta, sa hvoje ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne |
| Genovefa (1841): | pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat! Lé môje drago déte puſtita shivo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to dolino solz? ” Mladenča osramotena pobesita glave in jokati začneta. „Glejta,” nadaljuje tribun, „že mojega pogleda, moje besede ne moreta sterpeti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusovo ime, ki za njega terpita, zavoljo njega železje nosita — glejta, jaz bi moral pred vama na kolena pasti in prositi |
| Biblia (1584): | posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je rekuv: Jeſt ſim nadovshen na kryvi letega pravizhniga : gledejte vi satu. Tedej je odgovoruv veſs folk kmalu, inu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 3. inu 4. Poſt. Bratje! hodite sa mano, inu gledejte na te, katiri toku hodijo, koker imate naſs sa en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog poſhlje. |
| Genovefa (1841): | kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu |
| Sveti večer (1866): | logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi lahko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje reče: „Glejte, da sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in |
| Pripovedke za mladino (1887): | jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to le zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand |
| Blagomir puščavnik (1853): | serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva |
| Roza Jelodvorska (1855): | dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi |
| Zlata Vas (1848): | ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ta pa je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta |
| Življenja srečen pot (1837): | Vſe, kar mi shugaſh (protíſh) mene ne vſtraſhi. Kdor ne gleſhta vézh, kakor bukuv nekoljko, pa lôsniga ponoſheniga oblazhila, kar ga |
| Življenja srečen pot (1837): | sapravi, vos ino konje sakvartá, in kedar she vezh ne gleſhta, ſhe ſvojo duſho verh poſtavi, ter ſe v' goljſijo alj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri noi voda hkonzi tvoje S. smerti is vsih tvojeh glidov venka tekva skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj |
| Ta male katechismus (1768): | andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu |
| Ta male katechismus (1768): | tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is ust |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in sveſto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA † PLÆM † ACCEPTABLLE. An glieh svet Shegen prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker siti shalov tega shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh antavarhar ma ure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti viesh antavarhar ma ure kader jeſt noi maushenat gre glieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt perſti pa kar s' govo roko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram |
| Botanika (1875): | contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten |
| Zoologija (1875): | z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od teh ni vedel kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih |
| Lohengrin (1898): | slavíti Primerno slavni čin, Oj, vedno te hvalíti Iz srca globočin! Jaz v tebi skoprnévam, Pred tabo drgetám! Ah, vzemi, kar |
| Lohengrin (1898): | bi slaviti Vredno slavni čin! Ga vredno hvaliti iz srca globočin! Prišel si tod Vè bran narodu! Blažen tvoj pot! Slava |
| Zoologija (1875): | borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine svojega srca, kako noč in dan na nič druzega ne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh |
| Genovefa (1841): | nébu pogledal, s drugo roko je Genovefo objél in is globozhine ſvôje duſhe rékel: „O Bog, te ſrézhe je prevezh môjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſenza , ktero viſoke gore v luni naredijo ; v velike globozhine med gorami ne pride ſolnzhna ſvitloba, sato ſe nam luna |
| Blagomir puščavnik (1853): | divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hudo sapleta, de ſe préd ne savé, dokler ſe v'globozhini hude navade savésjeniga ne najde. Tudi mornár mora per naglim |
| Življenja srečen pot (1837): | na vdol satozhi, ni ga mogozhe vſtanoviti vezh, dokler v' globozhini ne obleshí. Ravno tako ſe mladenzhu godí, ki ſe v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad |
| Mineralogija in geognozija (1871): | počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz |
| Gozdovnik (1898): | bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bil, ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam je A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati izdelki iz njegove fabrike v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fabrika že na Dunaju in Celovcu sreberne svetinje dobila. — Razun Globočnikove in Lokerjeve fabrike tudi J. Benedig v Stražišu in K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti |
| Valenštajn (1866): | Pretesen tud ljubečemu je srcu Život vsakdanji, i pomen je globokejši V pravljicah mojih let detinskih, nego V resnici, učiteljici životnej |
| Zoologija (1875): | mirnem dihanji vzdigne živo srebro samo 1 do 3 milimetre, globokejši izdihi pa 5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na |
| Sacrum promptuarium (1695): | de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma |
| Divica Orleanska (1848): | jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier je resano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ne bodo zamogle svinje blizo. Zadej se naredí precej globoka jama, de se cló nič gnojá ne razgubí, in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več ga ni živiga vidila. Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravil, je bila blizo 9 palcov dolga in 3 palce globoka. Ozdravljal sim jo, kakor pri pervem volu. Zdaj smo vola |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | palica kožo predreti, se zaznamova. Na tem mestu se tako globoka zareza napravi, da se do dna rane pride. Potem se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je najboljša, vsem ljudem je prava: šest komolcev dolga, šest globoka. Pa nisem prišel samo zavoljo pijače. Prinesel sem vašim dekletom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je prekucoval po vodi. Ni bila sicer voda tam zeló globoka pa strani so bile visoke in blatnate, mokre in spolzke |
| Gozdovnik (1898): | v kteri sta prišla. Dan je minul. Noč je nastopila. Globoka tema je vladala po jezeru in po okolici. Stražni ognji |
| Gozdovnik (1898): | zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu. Kanadčan potegne vrbovo |
| Gozdovnik (1898): | pravite sennorita? « »A, vidite, da vendar ne veste, Rozalita. »Je globoka skrivnost, pa vam jo že smem povedati: don Estevan se |
| Biblia (1584): | imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bila vsa pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gvobozhe rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo |
| Roza Jelodvorska (1855): | je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nebesa čednosti zmago, hudobii pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v ograjo jezdi. |
| Robinson mlajši (1849): | sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic |
| Gozdovnik (1898): | moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od |
| Robinson mlajši (1849): | Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze |
| Robinson mlajši (1849): | Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ne veste, kako je meni hudo, gospod učenik," prične z globokim vzdihom. "Namenjena sem k gospodu župniku, pa vam to tudi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender z globokim vzdihom prične: "Moj poslednji up sem uničil nocojšno noč, nocojšna |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sem svoj namen, ha, ha! " "Izverstna misel! " pride učenik z globokim vzdihom in če bi ga bil logar bolj srpo opazoval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega |
| Kemija (1869): | kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med |
| Slate jabelka (1844): | Nar vikſhi molitev. Duh pokore.Neſpremenljiva krotkoſt. Nepremagana poterpeshljivoſt. Angeljſka zhiſtoſt. Nar globokejſhi ponishnoſt. Otroſhko saupanje. Neutrudena pridnoſt. Nar vezhi podvershenje. — Kadar |
| Slate jabelka (1844): | majhna, ni popolnama, ker ſhe ſlabo od ſvojiga blishnjiga govorim. Nar globokejſhi ponishnoſt. Té jeſt nimam; bi bil veſél, ko bi |
| Genovefa (1841): | O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodnjaka. 3) Ne tam, kjer se začne kopati in tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor je priteče. |
| Zoologija (1875): | da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili in rekli, da zdaj je že vse drugač na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne |
| Ferdinand (1884): | naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Vzemi ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se |
| Gozdovnik (1898): | me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svitle, nisem jeſt dalej naprejshla, de be njeh viſſokuſt, ali globokuſt gruntala, ampak sem uſſe perproſtu bres serblivoſte virjella. Ti na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | saena shrokuſt, inu dolguſt, inu viſſokuſt, inu globokuſt: inu de vam tudi da ſposnati to zhes uſſe snanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje |
| Fizika (1869): | da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh |
| Divica Orleanska (1848): | na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip |
| Štiri poslednje reči (1831): | na ſvetu gluhi boshjimu vabljenju in klizanju, tako je Bog gluh njih upitju in njim daje ſkos selo vezhnoſt vſo obilnoſt |
| Štiri poslednje reči (1831): | Bogam ſposnan. Greſhnik je bil v' shivljenji radovoljno ſlep in gluh, in ni hotel viditi ſvojih hudobij kako velike ſo, ni |
| Fabule ino pesmi (1836): | le kol’zhkaj ga koſhtava, Je pri ſméhi ſlép no gluh: Pun od njega zhém sazheti, Kaj naménil ſem sapéti: Naj |
| Fabule ino pesmi (1836): | Denog me od ſe ſpodí. «« »»˛Star, donuzan no drevéni, Krulav, gluh, ſlep, veſ potrêni, Môrem sdaj is ſlushbe it’! Rezi, rezi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kam ta pot derží? ” Odgovor: „En mernik rèží,” — „Ali si gluha? ” „Pred je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in klizal ſvoje sgublene ovzhize, alj od poſvetnih rasbot (truſha) gluhe greſhne uſhesa ſliſhale njega ne bojo. ˛Spali bodo greſhniki ſpanje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | saſujte naſ! “ proſili hribe: „Pokrijte naſ! “ Alj gore bodo tiſtokrat gluhe, hribi nevſmileni, ino vſi narodi omolknili, kedar bo ojſter ſodník |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hodijo. „O de bi ſposnali, tako ſhe on smiram klizhe gluhim uſheſam, de bi hotli ſaj ſposnati ſedaj, o dnéh mojiga |
| Življenja srečen pot (1837): | on na nebeſhke vrate tud enkrat terkal bo, alj vſim gluhim uſheſam one saperte ſo, Jesuſ njemu porezhe: „Jes tebe ne |
| Stric Tomaž (1853): | stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo |
| Kemija (1869): | 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469, 485. Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica |
| Biblia (1584): | inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka |
| Ta male katechismus (1768): | videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh ſpishah zheſen kuhat, katęri giſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is ſerza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiſh, vkup ſpravi in kjè v ſamotnim kraju ali na gmajni ſoshgí: potem boſh vidil, de bo shivina v ravno tiſtim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsrok, de imaſh premalo gnojá, ker ga tvoja shivina po gmajni raſtreſe, in zlo malo prav ſlabiga v hlevu puſti. (Konez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | gels ku Zhe ſhen je, 1) Zhe ſhe na, MARIA! gna da, pól na, Go ſpod, je s'ta bo 2 |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | hzhyr isvoleno, Svet’ga Duha neveſta Is med isbrana! S’ gnadam’ te je obdalla Muzh Duha svetega, De se vredna poſtalla |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke ſtan * is gnadam’ dar’van! * noben’mu gnade vezhe * na da Gospud Bug |
| Slate jabelka (1844): | ſlushabnika boshjiga ſe bere, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan bil, in de je v’ velikim miru, troſhtu in |
| Slate jabelka (1844): | je tako ſveto shivel, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan, in vzhaſi samaknjen bil. — Kadar je bogabojezhi papesh Evgen |
| Slate jabelka (1844): | od Krisha. ˛S. Franziſhk ˛Seraſinſki je rekel, de med velikimi gnadami, ki jih je od Goſpoda prejel, je tudi ta, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr. Sakaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | od. ſlega. A men. Zhe ſhe na. ſi. Ma ria. gna de. pol na. Goſ pud. je. s'ta bo. shegna |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi |
| Ta male katechismus (1768): | S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku |
| Ta male katechismus (1768): | poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh |
| Ta male katechismus (1768): | pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi |
| Ta male katechismus (1768): | per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne |
| Ta male katechismus (1768): | novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter al ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mene? kaj mene vidit? je na meni vèrſta ? — Si ſe gnadlive Goſpę vshę navelizhal ? Tonzhek. Oh , Neshka ! nikar me ne ſpomni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nikar mi doli nevdari. — Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi pęſem, kè |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta nahvaleshnoſt naſhe navrednoſti pruti naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu, inu taku uſmilenimu Odreſheniku! inu aku je v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Na pravdo jeſt ne smiſlim , per moji duſhi! — Nęshka, ti gnadlivimu Goſpodu puſti vędit, de boſh dones na vęzher v' borſhtki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse straní veliko dobička |
| Pripovedke za mladino (1887): | 6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vesélje pristavo. Proti nji je šel, zakaj lakota ga je gnala. Kmalo pride do hiše in ko Peter va-njo stopi, je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bilo pomoči od nikogar. Voda pa jo je zmiraj dalje gnala in vanjo pluskala. Ona je po koncu sedela in se |
| Fizika (1869): | sekunde tako sunili, da bi ga sila 30 čevljev dalječ gnala. Popolnoma neodvisno od tega dela pa tudi na to telo |
| Gozdovnik (1898): | vojni čoln, napolnjen z apaškimi vojščaki, ki so ga vesla gnala naprej med njimi in med otokom. Za tem je prihajal |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tukaj preživil, pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | osrečí. Tù se je treba dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in |
| Fizika (1869): | méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz |
| Tiun - Lin (1891): | premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo |
| Blagomir puščavnik (1853): | na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne dostikrat tudi |
| Zlata Vas (1848): | vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per |
| Tiun - Lin (1891): | ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da |
| Divica Orleanska (1848): | mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami |
| Kemija (1869): | se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | živega hudiča spreobrne; me zgrabi, se na me vsede, me gnjete in tlači, — ima dolge kremplje, me grize in češe (zaušnice |
| Rudninoslovje (1867): | neprozôren je ; suh kaolin je pust, a moker se lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji |
| Zlatorog (1886): | brstij cvête, Odpira cvet se vsak, In vse borí se, gnjête Za žitje, žar in zrak. A koder v srci čutéčem |
| Kuharske Bukve (1799): | en oreh ſroviga maſla, inu ſolio, kar jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle naj pozhiva. 64. Paſteta s' |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko teſtó s' mlazhno vodo, de ſe bo vlęzhi puſtilo; gnedi ga, de bo mehurje dęlal, pokri potle s' gorko ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | perſta, je snamine, de ſi doſti moke v' teſto djal, Gnedi teſtó en zhas s' kuhalnizo v' ſklędi; Potle ga deni |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, nareshi eno libro ſroviga maſla v' moko, smeſhaj inu gnedi ſkup enmalo, potle vbì notri dva jajza s' rumenakam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in |
| Viljem Tell (1862): | srce vsako Trinoštvo gleda žalostjo, le tebe Ne gane občni gnjev, ki ga trpimo. Ti si odpadnik, ker stojiš na strani |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nevolja, jad), sram, kes, srčnost, objest (preširnost), malosrčnost, tesnosrčnost, zadrega, gnjev, zloba, razjarjenost, jeza i.t.d. 16. Poželenje. S čustvi v najožji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj ptizhjih gnesdiz? ” |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni |
| Zoologija (1875): | šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec |
| Zoologija (1875): | merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah |
| Zoologija (1875): | orehe in želod, časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo |
| Trtna uš (1881): | vrednosti, zlasti tam ne, kder je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker |
| Trtna uš (1881): | let trs pustoši in se nahaja uže več novih ušnih gnjezd. V 1. slučaji je še mogoče trtno uš zatreti, zlasti |
| Sacrum promptuarium (1695): | njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat |
| Sacrum promptuarium (1695): | miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh |
| Fabule ino pesmi (1836): | klizhe, k’ njoj beshijo. O kak to mater veſelí! Is gnesde ſe gorvsdigne, Gré s’ njimi v’ hrami ſem no tá |
| Fabule ino pesmi (1836): | Popréjme hraſta s’ tazami, ˛Se gor na véjo ſuzhe: Do gnesde pride, no smermrá, Da vidi vrane gole; No vsdigne tazo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pod ſteno je legel, ino saſpí. Gorek laſtovjek is laſtoviga gnjesda mu je v' ozhi perletel, in oſlepí. Tudi to je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na njegove miſli odgovori: „Leſize imajo ſvoje luknje, ptize ſvoje gnjesda; ſin zhlovekov pa ſhe glave nima nikamor na ſvoje naſloniti |
| Genovefa (1841): | ſternadovo gnjesdo je. Kakor imáva midva votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le gléj, ptizhiza v njem ſedí. Kako prijasno naju glédal |
| Genovefa (1841): | rêkla, je ſtara ptíza priletela, in ſe je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke |
| Genovefa (1841): | tukaj. Hudi krokarji bi mladízhke posherli. Ternje jim pa do gnjésda brani in jih sbôde, zhe mladízham kaj shaliga ſtoriti hozhejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi med plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi |
| Zoologija (1875): | gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Zoologija (1875): | Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda |
| Zoologija (1875): | odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tako gnesdo pokashi, ſhterkovez, alj bom vſekal! ” ſtrelz satruſhi. Fantizh ſe s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Le proſi poprej ſvojiga maliga prijatela, in po tem pridi gnesdo pokasat. Slat dnar pa med ſeboj lehko rasdelita. ” „Prav ! prav |
| Tiun - Lin (1891): | po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sonze dolishlu, enu perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu dim njeh bo ſa dushil; zhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu se laglej sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki ene pol ure potęm, ke je sonze |
| Genovefa (1841): | jajzhka dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm |
| Genovefa (1841): | déte” rêzhe Genovefa. „Sej je Bóg shé pred sa-nje ſkerbel. Gnjésdizhe je snotraj mêhko in goſto s mehkimi laſmí vloshêno, de |
| Genovefa (1841): | nikamor ne sadénejo in de jih ne boli. To zhédno gnjésdizhe je ſtara ptíza ſama naredíla. Jeli, to je umétno? Midva |
| Genovefa (1841): | ſedí. Kako prijasno naju glédal! Sdaj ſtran letí. Le dôbro gnjésdizhe ogléj, pa ne obódi ſe ob ternje! Gléj, svunaj je |
| Genovefa (1841): | te,” je rêkla Genovefa, „ſternadovo gnjesdo je. Kakor imáva midva votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le |
| Genovefa (1841): | pogléjte v tamno ternje! Ali kaj vidite? — „To je ptizhje gnjésdo, ljubo dé- |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ven in noter letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve |
| Zoologija (1875): | črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu |
| Botanika (1875): | človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija |
| Sacrum promptuarium (1695): | mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej |
| Zoologija (1875): | in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z |
| Zeleni listi (1896): | muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako |
| Zlata Vas (1850): | nemorem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga, sramota, in ta merčes popiva kri, sok |
| Trtna uš (1881): | hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali gnjide izleže, kako dalje raste in živi. V pojasnilo nam bodo |
| Trtna uš (1881): | strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri |
| Trtna uš (1881): | drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je precej |