- zagaten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne
zagaten zaglaven zagledaje zagledati zagledavši zagnan zagnati Zagodin zagolten zagor zagorel Zagorica zagorski Zagorski zagosti zagotavljati zagotovilo zagotoviti zagotovljati zagotovljen zagotovljenje zagotovo zagovarjanje zagovarjati zagovornik zagozda zagozdast zagrabiti zagraditi Zagreb zagrebški zagrenjevati zagreti zagrezniti zagrinjalo zagrinjati zagristi zagrmeti zagrniti zagrnjen zagroziti zagvišati zagvišen zagvišno zahajajoč zahajati Zaharija zahl zahlen zahlensystem zahler zahnrad zahod zahoden zahodišče zahodno-indijski zahodnjak Zahomce zahreščanje zahrumeti zahtevan zahtevati zahvala zahvalen zahvaliti zahvalivši zahvaljen zahvaljenje zahvaljevati zahvalti zaigrati zaisto zaiti zajahati za_jaz Zajc zajček zajčji zajec Zajec zaječati Zaječica zajedalka zajedanje zajedati zajedavec zajedno zajem zajemalka zajemati zajemavši zajesti zajeti zajezen zajeziti zajokati zajtrk zakaditi zakaj za_kaj za_kar zakasniti zaklad zakladanje zakladati zakladen zakladnica zakladovalec zaklan Zaklanec zaklati zakleniti zaklenjen zaklet zakleti zaklicati zaklinjalec zaklinjati zaključek zaklopnica zakon zakonec zakonik zakonitost zakonodaja zakonski zakonsko zakopan zakopati zakopavati zakoten zakovan Zakrajec zakrament zakreniti zakričati zakrit zakriti zakrivati zakriviti zakrivljen zakrivljenje zakrkniti zakrohotaje zakrohotati zakup zakupnik zakuriti zakurjen zal zalajati zalazovati zalebati zaleči zalega zalepiti zalesketati zalesti zaleza zalezovanje zalezovati zaležan zalika Zalika zalit zaliti zaliv zalivanje zalivati zaljšati zaljubiti zaljubljen zaljubljenost Zalka zalo zaloditi zalog zaloga zalogar zaloputniti založiti založnica založnik zalučiti zamahnivši zamakniti zamaknjen zamaknjenost zamaknjenje zaman zamašek zamašen zamašiti zamazan zamazati zamazovati zambonijev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo |
Divica Orleanska (1848): | oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
Divica Orleanska (1848): | pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma |
Sacrum promptuarium (1695): | gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi |
Sacrum promptuarium (1695): | pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata |
Genovefa (1841): | ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú |
Stric Tomaž (1853): | mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah |
Blagomir puščavnik (1853): | gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí |
Zlatorog (1886): | Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in |
Gozdovnik (1898): | najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó |
Roza Jelodvorska (1855): | mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje |
Genovefa (1841): | kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti pa |
Robinson mlajši (1849): | ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še |
Robinson mlajši (1849): | je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil |
Tine in Jerica (1852): | je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z |
Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do |
Robinson mlajši (1849): | korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov |
Genovefa (1841): | dolgo jokala in jo objemala. Po tém ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim ſta veſélo savpila: „Ti ſi tedaj |
Genovefa (1841): | pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga ſoſéſkiga viteshſtva saglédala. Bres de bi bile êna sa drugo védile, ſo vſe |
Genovefa (1841): | nékiga majhniga gôjsda, ſkósi ktériga ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem ſo ſe ſhe |
Genovefa (1841): | Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe je sopet tiſte ſtraſhne nozhí v jézhi ſpomnila. „Oh |
Genovefa (1841): | néki ſkali, ki je bila s goſtimi hvójami obráſhena, je saglédala pod zhes-njo viſézhimi vejami majhno luknizo, kakor vraliza. Skósi té |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kanalu. Luna je malo posijala izpod oblakov, in zdaj sta zagledala v mlaki Korvina, ki se je prekucoval po vodi. Ni |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutra, ko je še nekaj tednov manjkalo do velike noči, zagledala je bolna nekaj mladenčev, ki so šli v bližnji potok |
Genovefa (1841): | dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno |
Genovefa (1841): | sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil, so bili nam pri poti, in na zadnje smo zagledali samo mesto Jeruzalem. Kak mnogopomenljivi pogled! Vsakiga je le eno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raširili, so bili verjetno pervi, kteri so svetlobo prave vere zagledali. Veruje se, de je bil Cesar Justinian njih rodú. Primorce |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perdelik od njega perčakovalo ; kar smo kmalo po sv. Marjeti zagledali, kakó mu je jelo spodnje perje, kakor od slane percverknjeno |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | poletje ne zima, ne noč ne dan. Kedar koli boste zagledali mavrico, ki sim jo na oblake djal, se spomnite obljube |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z imenitno družbo skoz ljudstvo rije. Kmalo so ga vsi zagledali, samo Hirlanda ne. Na blišečo belim konju dostojno prijezdi, oklep |
Oče naš (1854): | jezero priti. Drugi dan — bilo je 3. Septembra 1798 — so zagledali tri barke s francozkimi vojaki, ki so se od terga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami |
Tine in Jerica (1852): | sim poslušala, zdaj šla, ko pridem iz gojzda vun, tu zagledam pod češnjo dečka vsiga kervaviga na obrazu ležati. Mart. Vender |
Najdenček (1860): | v germovje, pa kako se vstrašim, ko zagledam dvoje svitlih očí! Volk je bil. Žugaje sim vzdignil proti |
Najdenček (1860): | Slišati jih, je Kastor še bolj tekel. — Pa kar naenkrat zagledam širok graben pred sabo, ki je bil silno globok. Naj |
Najdenček (1860): | studenca. Napil sim se in iti sim že hotel. Kar zagledam dalječ meglo prahú. Kmalo sim spoznal majhno turške tovornike, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | zapredke. Nekega dné stopim v „Caffé antico Tomasso”, ter ga zagledam v družbi z nekim Nemcem, sam ne znam, kde je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſlepih judou, kyr v' drugih ludy ozheſsu to troho lehku sagledamo, v' naſhimu pa bruna na vidime? aku ſami na ſebe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi bilú potreba, tudi s'naſho kryvjó pogmęrali. V Gethſemani saględamo my dvoje shaloſtnu pèrgodenje. 1. To ſvęto shaloſt Jęsuſa Chriſtuſa |
Mineralogija in geognozija (1871): | ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot |
Pozhétki gramatike (1811): | miſhi: poſtavim govorézh od kakſhniga orodja ſizer dobriga, per ktirmu sagledaſh, de je v'nezhim po- |
Genovefa (1841): | njiga kraſniga ſtanovanja poſtavili! Smiſli ſe, kadar koli ga saglédaſh, na-nj, kſ je s Ijubésni do têbe na krishu umerl |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterokoli po savitim ſuhim perji, po mladikah ali po deblu sagledaſh, odreshi, in na ognji ſoshgi salego , preden ſe goſenze po |
Tine in Jerica (1852): | liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa |
Divica Orleanska (1848): | Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto |
Blagomir puščavnik (1853): | da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu |
Gozdovnik (1898): | jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati |
Robinson mlajši (1849): | osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh Sathan, ſo ti Angeli h' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'ſvojo Boshjo mogozhnoſtjo tulkain rib tebi v tvoje mreshe sagnau. Ta je, katiri je tebe na murju gredeozhiga, kader ſi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razodéti: Neki prajsovski zvezdogled je namreč ni davnej grozni hrup zagnal, de so se pratikarji za en cel teden zmotili, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko ſo ſe she mozhneji sakoreninile, bojo mozhnó vejnata mladike sagnále. Ko bi ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odbral, ktere niſo na ſtran, ampak na ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale; sakaj na tem obſtoji lepóta in terdnoſt plotá , de ſo |
Valenštajn (1866): | obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in se je 5 |
Zoologija (1875): | dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese |
Valenštajn (1866): | v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni |
Zlata Vas (1848): | in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe |
Jela (1859): | zapirate berač? " reče jezno mož pred vratini. „Ste li vi Zagodin? " praša merzlo s potegnjenim glasom berač. Vaša čepina je razbita |
Jela (1859): | skrivnost, ki tiče nevesto vašo. " „Sem s skrivnostjo, sem," sili Zagodin. „Se ve da vun le mora," merinra berač. „Zakaj? Ker |
Jela (1859): | odhod, v pol uri sva lahko zunaj vasi. " „Jutri," reče Zagodin in gleda tje v en dan skoz umazano okno. „Ne |
Jela (1859): | peklu povedal, kdo te je tje poslal! " „Poslušajte! Poslušajte! " vpije Zagodin. „Nocoj ne več in nikdar več! " kriči berač in z |
Jela (1859): | je Lazar, in kar hoče tukaj, dobro vem", si reče Zagodin in žnable grize. — Starec ga ima rad in mene sovraži |
Jela (1859): | zopet s še bolj zamolklim glasom praša: „Ste li vi Zagodin? " „Oče Marka, vaše obnašanje proti meni je čudno, zaverne Zagodin |
Jela (1859): | cel pekel zaklel, da me podi po celem svetu"! zaupije Zagodin in hoče za beračem, pa berača ni bilo več viditi |
Jela (1859): | vzame kopuljo, ki je v omrežji okna tičala in gré. Zagodin še enkrat milo pogleda proti oknu, ki se slabo sveti |
Jela (1859): | s pelinom serce napojil. Ali morde razumite to, moj lepi Zagodin, kako bóde brata nesreča sestre, uzrokovana po človeku, ki je |
Jela (1859): | pa jest pomogel! " zakriči berač, in s strašno silo rukne Zagodina od drevesa. „Zdaj veš povest, da boš v peklu povedal |
Jela (1859): | kervavo stezo do beračeve bajte. S silo so Jelo od Zagodina nazaj deržali, ko so ga tje prinesli, nihče je ni |
Jela (1859): | samokres napel. Beraču gre glas ostudno skozi ušesa, pazljivo gleda Zagodina, ki pleza za njim, z levo se prijemaje ob razpokano |
Jela (1859): | te pripeljal zopet k pravemu spoznanju. " Pri teh besedah prime Zagodina za obé roké in ga milo pogleda. In ko bi |
Jela (1859): | že močila trato, in zbrihtala počasi z večernim hladom vred Zagodina počasi iz čudno zmotanih sanj, in uredila misli, ki so |
Jela (1859): | potiska Jelo od sebe. „Pojdi Jela, ti ga ne poznaš Zagodina, jest ga sam nisem poznal, ko sem uno rekel. " Jela |
Jela (1859): | že vsako stezo zakril, in bo vsako še bolj zametel. Zagodina čaka ravno taka pot in še toliko slabeja, kolikor bolj |
Jela (1859): | zapovedala, beg iz domovine. Srečno hodita in spomnita se včasih Zagodina. " Hoče obema roke podati, pa Ivan mu odtegne svojo desno |
Jela (1859): | župan nekoliko sosedov pod Skalovec. Tam najdejo po dolgem iskanji Zagodina mertvega v breznu, in zraven njega samokres. Kmalo previdijo, da |
Kemija (1869): | po pravici, kar naravnost čreslovina (Gerbstoff) imenuje. Rabi se kakor zagoltno zdravilo (zusammenziehendes Heilmittel) v notranjih in zunanjih boleznih, zlasti pri |
Botanika (1875): | rabijo za zdravila, ker ima v sebi sluz in nekako zagoltno tvar. Burazo (Borrago) jedó sem ter tje za salato, ker |
Blagomir puščavnik (1853): | gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva |
Genovefa (1841): | goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata |
Razne dela (1870): | nabere krasnih. Domú, domú, iz teh sedmin, Vas pazi tam zagorski sin! Tak pojejo. Sedé na bregu Derečih vod pretehta Rus |
Zvezdana (1883): | kolikor je bilo mogoče. Več ni zahteval. Bil je priprost zagorski sin, razvajenosti ni poznal in posebnostij ni želel niti zahteval |
Zádruga (1890): | je Pavličeva Mara iz turške krčme. « »Iz turške krčme? « ponavlja Zagorski in se čudi. »Prnjavorec sem, ali tega imena še nisem |
Zádruga (1890): | so se razgreli, torej niso mislili na počitek. Naposled zakliče Zagorski: »Ciprijan, šampanjca! « Ubogi točaj je bil v strašni zadregi; kakor |
Zádruga (1890): | lepem Prnjavoru. « »Nikar me ne moti, kadar govorim,« huduje se Zagorski. »To še ni dovolj; mi se moramo tudi zmeniti, kako |
Zádruga (1890): | vsi stanovi. »V nedeljo je prvi meščanski ples«, rekel je Zagorski in videl si mu na obrazu, da namerava nekaj imenitnega |
Zádruga (1890): | zadovoljno z glavo kimal in kadil viržinko. Zdaj se vzdvigne Zagorski, pogladi si dolge lase in igraje se z dolgo zlato |
Zádruga (1890): | tudi Veselko in vsi so jo jednoglasno izvolili »kraljico plesa«. Zagorski se je prvi poklonil izvoljenki, prosil jo za »četvorko« ter |
Zádruga (1890): | sem privedel novega uda naše zadruge, gospoda poročnika Velimira Filipoviča. « Zagorski in Radinič vstaneta in stopita pred novega gosta. Ko se |
Zádruga (1890): | rokavice in se ozirajo okolo po deklicah. Danes je tudi Zagorski del naočnike na nos, kakor da bi bolje mogel iztekniti |
Zádruga (1890): | Milivoj, kdo pa je uprav ta naša ,kraljica'? « »Kdo? « ponavlja Zagorski z zategnjenim glasom in se nasmeje, »prijatelj, tega ti jaz |
Revček Andrejček (1891): | Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh tisti, ki jej zdaj-le zagotavlja |
Ferdinand (1884): | gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca |
Tine in Jerica (1852): | mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v |
Stric Tomaž (1853): | Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej ko bo mogoče odkupiti, ter mu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo |
Blagomir puščavnik (1853): | Poslovi se prijazno od sivčeka, mu roko poda in ga zagotovi, da hoče v prihodnjič vedno zanj skerbeti. — Vitez Bric ni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ker je za to odgovoren, da se družbino premoženje dobro zagotovi. Zatega voljo je odbor, ker je mislil, da tistih 4000 |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Mati tega niso hoteli verjeti, ali tergovec je zagotoví, da je resnico govoril. Nazadnje privolijo mati v njegovo ponudbo |
Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojiteljeva osebnost. Njegova blagohotnost rodi mu ljubezen, njegov nravstveni značaj zagotovi mu spoštovanje in s tem tudi voljnost in brezpogojno pokorščino |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel pred oči. Vernimo |
Stric Tomaž (1853): | nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri |
Stric Tomaž (1853): | odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker sim |
Oče naš (1885): | pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | letu. je Bog njeno prošnjo uslišal, de je mogla Artu zagotoviti, de so njegove želje spolnjene. Oba sta bila tega neizrečeno |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mislil nisem. Ali misliš, da res ni mogoče drugače si zagotoviti Nežino premoženje, kakor po Fabioli? ” „Ni ne. To je gotovo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | konečno reši ta zadeva. — Državnemu zboru se mora popolno neodvisnost zagotoviti s tem, da se samostojno voli državni zastop. Moja vlada |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina, in posebno márun, še le v |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa |
Robinson mlajši (1849): | se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes, ali pa le |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je že |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol) povedati. — Za gotovo se zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji |
Fizika (1869): | ni bilo ur s kolesjem, in da se ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno |
Zeleni listi (1896): | Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi živalimi, kar jih je |
Ta male katechismus (1768): | Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravil. Moj dober namen, v kterem sim leto knjigo spisal, zagovarja pogreške, ki se tu ali tam nahajajo. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ako bomo sami neskrbni, pa še tako neumni, da sosed zagovarja krivega soseda, ki po skrivnih potih goni živino čez prepovedano |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi in grof Thurn |
Deborah (1883): | Gospod župnik na véliki petek zagovarja judovsko ljudstvo! (Boke vije nad glavo. ) Kmetje (prišedši). Kde je |
Lohengrin (1898): | v takih moč ima živalih, Čistósti mu ne pripoznam. Naj zagovarja tu se zdaj: Če more, pokorim se jaz; Če ne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se je godila pozneje slavnemu zvezdoznancu Galileju, kije Kopernikov nauk zagovarjal. In glejte ! dan današnji ga ni več omikanega človeka na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | listu „Slov. Učitelja”, našim trditvam nasproti, „narodni učitelj iz Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | imel samo jezik še gibčen, in ki je Répošteva verlo zagovarjal. To kar se je meni sami primerilo, rekla je, očitno |
Sacrum promptuarium (1695): | prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala, |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni treba po tvoji hiſhi ſpravljali; temuzh le puſti ogenj sagovarjati. Tudi ti ni treba gaſiti, temuzh puſti ſi ogenj sagovarjati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sagovarjati. Tudi ti ni treba gaſiti, temuzh puſti ſi ogenj sagovarjati. Kugel sa ogenj ſi kupi od ziganov. Şo tudi dobre |
Stric Tomaž (1853): | moriti. Vender ki tako govore in s tem sužnost nekako zagovarjati hočejo, celó nič okolišin in zadev ne poznajo, v kterih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imel preteklo leto pri deželni sodniji zarad nekega odstopnega pisma zagovarjati, katero je bilo 16. dne julija pisano, a za 5. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | preveriti, ker s pogreškom, če tudi književnim, se ne dá zagovarjati pogrešek, in „bližanje Slavjanov”” v napakah ne veljá. Naši najbližji |
Pripovedke za mladino (1887): | lastno dete umorila. Vse to sliši, pa ne more se zagovarjati. Kralj pa tega ne verjame, ker jo ima preveč rad |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit |
Tiun - Lin (1891): | zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči |
Gozdovnik (1898): | kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po |
Gozdovnik (1898): | misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to |
Robinson mlajši (1849): | mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje, ki imajo dosti živine |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Novičar iz slovanskih krajev. Iz Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je naprava telegrafa iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo |
Mineralogija in geognozija (1871): | kakor n. pr. 26. maja 1751.1. sta v Hraščini v zagrebški županiji padla na tla dva meteorita, eden 71, drugi pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | da ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še |
Roza Jelodvorska (1855): | sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte |
Gozdovnik (1898): | da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo |
Valenštajn (1866): | pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
Maria Stuart (1861): | zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to |
Viljem Tell (1862): | gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi |
Blagomir puščavnik (1853): | je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž njo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa mislijo, de je storiti, dobro srovo maslo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da je pesmica pohujšljiva, zagrmí občinstvo; pevci naprej! in toliko časa ponavlja, da je moral |
Gozdovnik (1898): | splavati. Tri zaveslave so ga mogle k otoku prignati. »Ogenj! « zagrmi glas. Lovci se vzravnajo, ob počijo trije streli in trije |
Gozdovnik (1898): | takoj ena dobi svojo odprtino,« pristavi Fabij. Tudi njegova puška zagrmi in druga tulitev se oglasi, v pričo, da je bil |
Gozdovnik (1898): | ju! « upije ta. »Puščajte ju! Naj gresta! « kriči drugi. »Stojte! « zagrmi gospodar. »Venta (prodajalnica, gostilna) je moja. Tu nima nihče zapovedovati |
Gozdovnik (1898): | ko vsaki drugi. Saj sem bil jaz oni, ki… »Molčite! « zagrmi don Estevan, ki je šele zdaj izprevidel, kako neprevidno je |
Blagomir puščavnik (1853): | ga s tim zbudi. Skalodvorčan stoji pred njim. ”Končali smo! zagromi nad njim, z mečem po zraku žvižgaje, končali smo mi |
Blagomir puščavnik (1853): | divjak si jih zaperl u temno ječo. ” ”Kaj čakate tukaj? ” zagromi čuvaj za njim, ”vun ali noter! ne vidite, da moram |
Roza Jelodvorska (1855): | stoka in miliga glasa še sliši ne. Pridši na planjavo zagromi Strašimir: »Urno naprej! « Konjiki spodbodejo, vozači z bičem poknejo, in |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »Kako si upaš, hudobnež«, zagromi sodnik, » tajiti, da ga nisi oropal? « » Milost, žlahtni gospod !« prosil |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da. |
Divica Orleanska (1848): | Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne. |
Mlinar in njegova hči (1867): | trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo |
Sacrum promptuarium (1695): | v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium |
Sacrum promptuarium (1695): | na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſſer vezh ne oſtane, kakor naſs tvoj Apoſtel S. Pavl sagviſha, ampak enu ſtraſhnu zhakanje tę ſodbe, inu enu ognęnu maſhuvanje |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je tó ena beſeda od vezh. Ş. Pavl naſh sagviſha, de ſmo prejęli Duhá tih sa ſyne gori vsętih otrók |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſh nebeſhki Ozhe taku lubi, kakôr naſs ſam Jęsus Chriſtus sagviſha, kaj sa enu savupanje móremo my na njega vſelej poſtaviti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je dnarje sakopov: noi bo tabe podou kadai |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier |
Sacrum promptuarium (1695): | poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo |
Roza Jelodvorska (1855): | stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in |
Pozhétki gramatike (1811): | gane ino ne ſklada, sa to ker padesh sa njim sahaja. |
Pozhétki gramatike (1811): | se, je, la, les, nous, vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi |
Pozhétki gramatike (1811): | de vſak moshki slog, ktir je dolg, deſlih sa njim sahaja ſpét en moshki slog, je ſhe bol dolg, zhe sa |
Genovefa (1841): | bi najniga naménjenja ne môgla glédati! Pogléjta ſaj, kako kervava sahaja. O kolikorkrat jo bóta v prihódnje sahajati vidila, bo vaju |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo |
Divica Orleanska (1848): | Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pa vendar le preveč pogostoma po sadje v sosedov vert zahajajo, jim stariši le zastran jeze in sovraživa s sosedom to |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je njegovo obnašanje! Kar nič ni podoben drugim mladenčem, ki zahajajo v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako |
Astronomija (1869): | stojé in dan za dnevom ob tistem času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tamkej biu, ali s' velikim reslozhkam teh miſii, inu diaina. Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani vezhkret sahajou, debi on od nepokoja tega meſta, inu od nagmaha teh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi |
Zlata Vas (1848): | nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné |
Zlata Vas (1850): | In kjer ni bilo nobene kerčme, kakor kamor so popotniki zahajali, tam se je premoženje pri hižah vidilo. Kerčmarji ne devajo |
Blagomir puščavnik (1853): | pri malih žarkih, ki so skoz dolgo luknjo pičlo noter zahajali. ”Predraga Bogomila! ” je večkrat zdihnil in solze ga zalijejo, ”gotovo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brez strahu zahajali med nje. nosili jim tečnih jedi, gorkeje obleke pa denarjev |
Genovefa (1841): | ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki |
Robinson mlajši (1849): | Tu sta potle k brégu priplula, ravno ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta |
Oče naš (1854): | je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves |
Povodni mož (1855): | pridružil mlad, zal, ki je tudi redno jel k študenčevim zahajati. Bil je velike postave, širocih pers vogelno-černih las, bolj bledega |
Nemški valpet (1867): | da bo okoli njenega doma lazil. Bolj poredko sem jel zahajati k sosedu. Dostikrat bi bil rad šel, pa neka trma |
Žalost in veselje (1870): | zadovoljen. Ker so bile vasí daleč v strani, ni mogel zahajati med drugo deco in se ž njo igrati, zatoraj si |
Ljubljanske slike (1879): | pa se dajo gotovo v nemško. Ker ona ne mara zahajati v slovenske družbe, ktere so jej prenizke, prekmetiške, boš tudi |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ime "nepoštenjaka" in je nosil to ime ter ni smel zahajati med pomočnike in se udeleževati njihovih shodov, dokler se ni |
Križ na poti (1891): | bolj ugajal ženáma. Umeje se, da prijatelja nista zamudila prilike zahajati k rodbini Vladičevi, in sicer tembolj ne, ker je Evdoksijin |
Lisjakova hči (1892): | lepo, mlado ženo, pa bode že zaradi nje moral večkrat zahajati med nas. Dobro je časih tudi ženo slušati. « »Gotovo da |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | je in ko je spet okrevala, bilo ji je najljubše zahajati doli v samostan. Nekega dne pa se je poslovila od |
Kotanjska elita (1898): | da mu je svetovala, naj se večkrat razvedri, naj začne zahajati tudi v mesto med znance, naj gre včasih celo v |
Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhli tu déte obreſuvati, ſo njega po njegoviga Ozheta imęnu Zaharias imęnuvalli. Njegova Mati pak je odgovorila, inu je rekla: kratkunikar |
Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj tudi roka tega Goſpuda je s'nym bila. Inu Zaharias njegov Ozha je bil od ſvetiga Duha napovnen, inu je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | izraz, kateri kaže, kolikokrat ima množina jednoto v sebi, število (Zahl). Oni del matematike, kateri se peča s števili, zavemo aritmetiko |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz celega števila in pravega ulomka, zovemo mešano število (gemischte Zahl); n. pr § 89. Ako pomnožimo ulomek z njegovim imenovalcem |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | število, katero smo dobili, dodajajoč jednoto, zovemo celo število (ganze Zahl). Ako hočemo povedati, da še jednote ni, rabi nam izraz |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Sedaj nam rabi v obče dekadni (desetni) številni sistem (dekadisches Zahlensystem); njega osnovno število je deset (grški deka). V tem sistemu |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | načelo opirajoče se izraževanje vseh posebnih števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tudi reven. Steklar, Glaser. Pešice, zu Fuss. Prekupec, Ueberkäufer. Plačnik, Zahler. Plašnik, ein Furchtsamer, Hasenfuss. Prečnik, tram v kmetiskih izbah. Draga |
Fizika (1869): | vrtinec. Wolke, oblak. Wunderscheibe, čarodelni krožnik. Z Zagozda, Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica |
Fizika (1869): | oblak. Wunderscheibe, čarodelni krožnik. Z Zagozda, Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92. |
Fizika (1869): | Kolo, úrno, Stundenrad, 75. Kolo zobato, Zahnrad. Kolobar, Kreisring. Kolobar okrog solnca, 151, 198. Kolobar okrog meseca |
Fizika (1869): | se sicer dogodi, da skoči veter nazaj, n. pr. od zahoda na jugozahod in na jug, ali precej redko kedaj se |
Astronomija (1869): | ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj ugoden in |
Astronomija (1869): | vsak dan za celih 13° na nebu naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro |
Zlata Vas (1848): | so pozneje na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala Bogú, de se nam ni treba preveč |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sakodam shene, pride rada ſuſha. Kader na vezher po ſonzhnim sahodam veliku majhinih miſhiz vkupej lęta. |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na vodi letajo, kader peteleu prezej na vezher po Sonzhnim sahodam poje, kader pes travo ję, inu prezej koslá, kader ſtare |
Divica Orleanska (1848): | Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve |
Astronomija (1869): | t. j. za 180" od vzhodišča oddaljeno, pa, večer ali zahodišče. Če obrnemo oko od jutra proti večeru, se zove na |
Astronomija (1869): | terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. A. Abend, večer, zahodišče, 255. Abendstern, večernica, (hesperus), 304. Aequator, polutnik. Aequatorhöhe, polutnikova visokost |
Astronomija (1869): | Uranija, 302. Utrinki, Sternschnuppen, 311, 327. V. Večer, Abend, Westen, zahodišče, 255. Vega, 271. Veliki pes, grosser Hund, 272. Velika noč |
Zoologija (1875): | kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z |
Fizika (1869): | Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92. |
Fizika (1869): | kolo na vratilu. Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška |
Fizika (1869): | zakon: Za vetrom vzhodnjakom pride jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak, sever in severovzhodnjak, na zadnje spet vzhodnjak. Časih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka |
Robinson mlajši (1849): | pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo |
Maria Stuart (1861): | Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil se |
Valenštajn (1866): | na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi |
Valenštajn (1866): | pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo |
Mineralogija in geognozija (1871): | vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo |
Ferdinand (1884): | Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil |
Ferdinand (1884): | je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku |
Občno vzgojeslovje (1887): | od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v |
Zlatorog (1886): | Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! – |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto |
Zoologija (1875): | kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem |
Deborah (1883): | rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho |
Revček Andrejček (1891): | I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila nič zahtevala, pa sem si. mislila, da imate le mojo sestro radi |
Mineralogija in geognozija (1871): | Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se |
Šaljivi Slovenec (1884): | odgovori: »I no, cunja je cunja, vsaj vendar ne boste zahtevali, da vam morebiti za vaših borih deset krajcarjev celo suknjo |
Arabela (1885): | srebernino ––.« »Za Boga, Fabijan, po tem potu vendar ne bomo zahtevali svojega denarja nazaj? « pretrga mu žena besedo, neprijetno ginena. »Ne |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pomočnikom, darila; s početka so napravljali obede, toda pozneje so zahtevali pomočniki dragocena daríla in obsojali mojstre v visoke kazni, ako |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pri nekaterih rokodelstvih tudi s polovico leta. A najstrože so zahtevali mojstri, da je pomočnik, goden za mojstra, delal pri "poštenih |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | meščane. Plemenitaži so se vedno znova upirali, kadar so meščanje zahtevali od njih, naj jim pripomorejo pri mestnih bremenih, pri davkih |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | zádrugo. Tekom časa so postali pomočniki tako predrzni, da so zahtevali od mojstrov in celó od gospôsk, naj jim vpiše v |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | cerkev. Vrhu tega pak so ga pri magistratu zatožili in zahtevali, naj se mu rokodelstvo prepove, zlasti, ker so imeli še |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | to je jeden dan hodá od Jajca. Drugi pa so zahtevali, da se vsi pomaknejo nazaj do Travnika, tam se ukrepé |
Cigani (1890): | Kasneje so se klatili v večjih četah po Francoskem ter zahtevali miloščine opiraje se na sprevodne liste cesarske. Ali to vse |
Tiun - Lin (1891): | uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske |
Viljem Tell (1862): | hišo? Kakó ste smeli svoj obraz odkriti Poštenemu človeku, gostoljubja Zahtevati? Paricida. Od vas sem nadjal se Usmiljenja; tud vi ste |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | hranilnic (šparkas) , ki so v nekaterih deželah, se ne more zahtevati, da bi nadomestovale državo, ki ima v prvi vrsti dolžnost |
Občno vzgojeslovje (1887): | je treba ubogati, pa tudi, kako je treba zapovedovati in zahtevati. Pri vsem tem blagodejnem delovanji obiteljskega kroga je treba najprej |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so |
Divica Orleanska (1848): | žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jes ſhe vezh hvaleshna ne bila? To le snamenje moje sahvale, sa toljko vaſho persadevo; naj vam dopade !” Mater je to |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni od veſelja védel, kamo bi ſe djal. Poln perſerzhne sahvale kralju roko poljubi, ino ſolse veſelja ſe mu pa lizi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jigrale, od veſelja ſta ſe jokala, ino niſta mogla ſvoje sahvale s' beſedo povédati, — Tud goſpod Poſhtenovizha ſo ſolse polile; vmolknili |
Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za |
Ta male katechismus (1768): | te molitve. II. Te proshne. III. Te sprave. IV. Te ſahvalle. Koku je S. Masha en vofer te molitve? Ke mi |
Ta male katechismus (1768): | inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar dobrega imamo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hvalleshnem serzam na dobrute spominujesh, inu ſa taiſte zhemsh te ſahvalle dajesh. Akulih is dobrutame namoresh glih pridti, de be njeh |
Ta male katechismus (1768): | Bogu na zhast ta vofer vofruje; svetnikam pak le k' ſahvalli ſa taiste gnade, katire je njim Buh dal. Koku je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Ne zamerite mi, da sem se tako zakasnil s svojo zahvalo. Starost velika (Grim je že 74 let star) in opravil |
Valenštajn (1866): | Izvlekel sem ga še le včeraj iz Zadrege. Idi! Na zahvalo nejsem Nikoli mislil. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan — blágo je bilo, velikodušno, seglo je nad vsako človeško zahvalo; saj ne vem, kaj bi mogel človek veličastnejega storiti in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | princ Windischgrätz, ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti volilci |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo, da me ta volitev tem več |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in ti me nisi zavergel! O sprejmi milostno tudi mojo zahvalo, katero z besedami izreči ne morem! ” Serčno je objela malega |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sklep izvršiti in zato mu izrekamo tu zasluženo pohvalo in zahvalo. Ta podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. |
Gozdovnik (1898): | je čuditi. « »Ljubim tega Tiburcija Areljana, dolžan sem mu veliko zahvalo, kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo |
Blagomir puščavnik (1853): | bote slišali, laglje prenesete. Molite pa med tim in pojte zahvalno pesem Večnemu, ki tako obilno svoj blagoslov nad nas razliva |
Roza Jelodvorska (1855): | Jakob gleda zahajajoče solnce in poje s krepkim glasom večerno zahvalno pesem, da se je dalječ okoli po gojzdu razlegalo. Roza |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani so poslali zahvalno pismo ministru Schmerlingu. Horvaško. Iz Zagreba. Po cesarskem sklepu od |
Genovefa (1841): | shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi |
Blagomir puščavnik (1853): | vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo |
Čas je zlato (1864): | preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi |
Ferdinand (1884): | briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej |
Ferdinand (1884): | na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno |
Pripovedke za mladino (1887): | pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | puſtil taiſto nuzh prefhiveti. Kolkerkrat se ti v poſtelo doliuleſhesh, ſahvalli se, de se taiſte dan dobru dakonzhal. Kolkerkrat se ti |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobru dakonzhal. Kolkerkrat se ti is ptujega kraja damu pershl, ſahvalli se, de je Buh tebe pred navarnoſtjo obvaruval. Kolkerkrat se |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe puſtil taiſto nuzh prefhiveti. Kolkerkrat |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh tebe pred navarnoſtjo obvaruval. Kolkerkrat se odjędl, ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de se tvoje dellu oppravel, ſlaſti pak, kader se |
Stric Tomaž (1853): | jih je spet skupej spravil, priserčno zahvalijo. O Bog! prečudni so tvoji sklepi, in neizvedljive tvoje pota |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vam bo potem dalje iti”. Slepci se mu priklonejo, lepo zahvalijo, ker je vsak mislil, ta je denarje prejel, in drugi |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hlebček. Naposled leté domú in se dobrotniku prav nič ne zahvalijo. Samo Francika, revno pa čedno oblečena deklica, ki je še |
Biblia (1584): | inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu |
Biblia (1584): | te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona |
Branja, inu evangeliumi (1777): | v'temu, kader ſo onyjędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , po-ſvetuv (alisheęnov) inu reslomuv , inu ęa je dav ſvojim Jogram |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi je on ta kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv: pyte is tega |
Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo doliſedli. Inu on je teh ſedem kruhov usel, je sahvaluv, ter njeh je reslomuv, inu ſvojem Jogram dal, de bi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi je on ta kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv: pyte is teęaulli |
Branja, inu evangeliumi (1777): | temu, kader ſo ony jędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in |
Zlata Vas (1848): | Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi |
Oče naš (1854): | kar je Nace storil, je bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O |
Genovefa (1841): | ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila |
Genovefa (1841): | trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji |
Genovefa (1841): | in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel |
Oče naš (1885): | Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je Bogu zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavle katire lubèſne se je nje Mate Boſhja perkaſalla, inu ſahvallila, ter na ſnanje dalla, de je nje prov Iubu, de |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Matere Boſhje per Bogu temu narvezhemu Gospudu is poniſhnem serzam ſahvallila, katire je mene s'to narvezhe susebnoſtjo obdaruval, ter sem |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar |
Tine in Jerica (1852): | Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo |
Tine in Jerica (1852): | njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj |
Oče naš (1885): | sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tavarharja inu tu skues Jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda jas se sahvalem zkues boga ozhetha inu sina noi svetiga Duha sedei pomai |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | donkeiga dovi. Jas tabei razham hualo noi sakvalo inu te sahvalem o Sveta Troiza Bueg |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Molil je pa tako le: »Dobrotljivi Bog! serčno se ti zahvalim za mnogo dobro, kar si mi danas skazal. Tebi se |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | si mi dal ta dan doživéti, za tó se ti zahvalim. Daj mi tudi danes prav pobóžno živéti in obvaruj me |
Blagomir puščavnik (1853): | vajki rekoč: ”Zahvalim se vam za postrežbo in prenočilišče. Bog naj vam stokrat |
Blagomir puščavnik (1853): | zemljo in zdihne: ”Neskončno vsmiljeni Bog! brez konca se ti zahvalim! ” Na to se oberne proti sokolarju rekoč: ”Ste le vi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še-le iz našega pepela vname iskrica prave luči. ” „Zahvalim, lepo zahvalim, Cecilija, da si me tako lepo podučila in zavernila. Kam |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da spolnim pervo svojo dolžnost do tebe, da se ti zahvalim — ne za življenje, ktero si mi rešila, ampak za velikodušno |
Oče naš (1885): | „Kako zahvalim Boga, da ste tù“, je začel možki s prijetnim glasom |
Oče naš (1885): | v švicarskih polkih našega kralja dobro službo“. „Lepo se vam zahvalim“, je odgovoril Ménart; „dvajset let sem vžival vojaški kruh in |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | z usti: »Verujem vse, kar nam katoliška cerkev verovati zapoveduje. Zahvalim Boga, da me je poklical k tej pravi veri. Hočem |
Genovefa (1841): | je dan priſhel, de ſe mu vſi s ſolsami radoſti sahválimo in nobêniga s med viih ne pogréſhamo; naſhe ſhtevilo. ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sa naſhe novize piſali, ſe pri tej priloshnoſti poſébno sahvalimo in priporozhimo, jih tudi sanaprej tako prijasno podpérati. Vſaka poveſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak |
Tine in Jerica (1852): | treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro |
Blagomir puščavnik (1853): | živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno |
Genovefa (1841): | rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal, kar mi je storil |
Blagomir puščavnik (1853): | Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje |
Ta male katechismus (1768): | skus J. Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti, kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj dobrega prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh, de be on tebi studenz teh gnad ſamashil |
Blagomir puščavnik (1853): | nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas je |
Genovefa (1841): | jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf |
Najdenček (1860): | poljubi. Nisim si dal dvakrat velévati in veselo se mu zahvalivši sim šel v gostivnico, kjer sim dal klobaso in vina |
Najdenček (1860): | zaspal. Ko sim se zbudil, je bilo sonce že visoko. Zahvalivši se kmetu sim poklical psa. Tega pa ni bilo ne |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen? |
Genovefa (1841): | v nebo pogledala s ſolsamí hvaléshnoſti, rekózh: „Bódi tedaj sahvalen, o Bog! Ti ſi môjo molitev vſliſhal in naj ſkrivniſhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | umejo. Po vsim tem se je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje |
Mlinar in njegova hči (1867): | hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho poidash Jas tabei sahvalim oh moi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furm je svo velko barti skushanobu. SAHVALENJE. Jas tabei sahvalim o ti dobri Duh skues Boga ozhta |
Zeleni listi (1896): | kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih |
Mlinar in njegova hči (1867): | se mu zahvali molčé). Matija. Bog vas obvaruj, mati županja; zahvaljujem se vam za vse dobro. Županja. Ej, ljubi Matija, ne |
Zeleni listi (1896): | mu je oče rekel, naj dolgo ne izostane. »Lepó vas zahvaljujem, da ste mi pokazali škorca«, reče gospodu baronu ter se |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je rekel: Zahvaljujem te, Te-Vaturu, da me spominjaš krščanske dolžnosti. ,,Ljubite svoje sovražnike |
Abecedika ali Plateltof (1789): | grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti mene vbo- |
Abecedika ali Plateltof (1789): | imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Bog! sa tvoje dary, katire ſem ſdej prejęl: daj |
Abecedika ali Plateltof (1789): | levnu sahvalem, de ſi ti mene uwogiga greſhnika is velike tvoje miloſte |
Abecedika ali Plateltof (1789): | imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Buh! sa tvoje dary, katire ſem sdej pręjel: daj |
Abecedika ali Plateltof (1789): | imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Buh! sa tvoje dary, katire ſem sdej pręjel: daj |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi |
Zlata Vas (1848): | sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
Robinson mlajši (1849): | bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nájno v glavi, Me mósh, ki je ta úk uzhíl, saíde, Prijásno v ſvôji ſhêgi me posdrávi, Pové, de préd je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | novo mózh. Ja, o vſrmleni Jesus! Kadar gręſhnik sajde, takrat ga ti ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh, kadar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razločenje Kaj , kakó na svéti bo. Gor prot nebu serčno zajde Pa molitev od zemljé; Skoz oblake gre in najde , Kar |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oſlepila, de ſi bomo od tiga pota tvojih sapovedi delezh saſhli. Mi Adamovi otrozi, kader greh ſturimo, ſe ozhmo pred oblyzhiam |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nas, inu na perpuſti, de bi ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tvoje smo prišli Kakor zgubljeni sin: In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al Oče vsiga usmiljenja! Na serca polne |
Roza Jelodvorska (1855): | gospodična, da semkej pridete tako pozno na večer. Gotovo ste zašli. Nič ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite |
Fizika (1869): | preveč drzno edino z duhom hoteli razumeti prirodo, najbolj dalječ zašli. 2. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej! Boj se rajshe teh pravizhneh; ſakaj ony |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | otroke pershteti, inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce |
Gozdovnik (1898): | Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te nai svateishi besiede |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krisha, kier je on martro inv smert riasnaminje S. krisha sanas sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. |
Kuharske Bukve (1799): | inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne |
Kuharske Bukve (1799): | ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd odręshi noge per koIęnih, katire ſo na konzi |
Genovefa (1841): | natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj hasnjiva, kakor gosja mast, alj kakor poslednje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Česko. — Zraven goveje kuge pa razsaja v okolici habriški tudi zajčja kuga, za ktero je že dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek |
Botanika (1875): | hortenzija (Hydrangea hortensis), krčno zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki |
Botanika (1875): | zokrogljen, odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor gosja mast, alj kakor poslednje mazilo, in kdor ima zajčje masti, naj se lete posluži. Pri smoliki je treba konje |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba nič bati, ako ravnaš, kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer |
Zoologija (1875): | Noga mačja 139. Nopal 150. Norica 126. Nostoc 110. Nožice zajčje 136. Nunke 126. Nuphar luteum 146. Nymphaea alba 146. O. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal |
Botanika (1875): | maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem |
Kuharske Bukve (1799): | daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso, v' |
Kuharske Bukve (1799): | pezhi pękel. V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu druge perutne shivali. To |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom kratek |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi se pa prav veselili |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je |
Genovefa (1841): | je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de |
Pripovedke za mladino (1887): | opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi |
Tiun - Lin (1891): | steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek |
Kuharske Bukve (1799): | polivki, in der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' |
Kuharske Bukve (1799): | na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu ſe pa lę herbet v' zęle koſze |
Pozhétki gramatike (1811): | est, je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava |
Pozhétki gramatike (1811): | glej ta je imenváven glagola est, je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognju djati. Pečeno sernovo stegno. Se ravno tako perpravi kakor zajic s smeteno, samo, de se vsaj dve uri peče, ker |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se vsaj dve uri peče, ker je pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki se v pečno ponev nateče, poli. Pečeni jagnjičev herbet (zajic). Oba stegna dobro operi, razstegni, na raženj natakni in s |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni zajic s smeteno. Odrašeniga, pa, de je mehak, ne prestariga zajca |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Janez Zadregar, župan; Urban Rode, Jožef Štrombel, Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos |
Kemija (1869): | vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v |
Botanika (1875): | steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin |
Botanika (1875): | staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v |
Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne |
Zoologija (1875): | misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem |
Zoologija (1875): | se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni |
Zoologija (1875): | znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival. |
Tiun - Lin (1891): | in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z loterijo od leta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128 z loterijo od leta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859 Deržavni zajemi ali posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zajemi ali posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi z lotrijami v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Denarji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | do hudega sprè. Kursi na Dunaji 31. decembra 1860 Deržavni zajemi ali posojila. 5% obligacije od leta 1859 v novem dnar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | horvaškein slavonske „ 60.50 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . „ 90.— Deržavni zajemi z lotrijami Zajem od leta 1860 . . . „ 82.25 „ „ „ 1860 petink. „ 83. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva |
Kuharske Bukve (1799): | unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga peterſhila, na vſe to eno sajęmnizo vręle goveje shupe gorivlì, dobro premęſhaj, hitro sakrì, de ſe |
Kuharske Bukve (1799): | pólivavko, vsami en koſez ſroviga maſla, dva lotha moke, eno sajęmnizo goveje shupe, enmalo bęliga vina, ſok od ene lemone |
Divica Orleanska (1848): | kakor ti, zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta |
Valenštajn (1866): | dneva pred večerom. Upa Iz dolge sreče jaz bi ne zajemal. Poslan je up nesreči. Srečnemu Bojazen naj krog glave fofotá |
Gozdovnik (1898): | platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal. Oblečen je bil v sukno, sivo in modro črtano ter |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé |
Sacrum promptuarium (1695): | bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih je jesti, dokler je mislil, de so 12 goldinarjev zajedli. Potem jim pa reče: „Ljubi prijatli, zdaj bomo pa enkrat |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je mislil, de je že čas prišel, de so denarje zajedli. Zavoljo tega se preobleče in jezdi v mesto k imenovanemu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji |
Valenštajn (1866): | vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu |
Genovefa (1841): | pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim |
Maria Stuart (1861): | meč kraljevi Po edimborskih ulicah pred vami; Z orožjem ste zajeli parlament, In tu, v svetišču pravde in zakona, Sodnikom ukazali |
Valenštajn (1866): | skupaj je osodna Trojica; srečni zvezdi, Jupiter I Venera zvijaškega zajeli Mej sé sti Marta, starega kvarilca, I morati ga, naj |
Tiun - Lin (1891): | Hinko spolnil moj nasvet in ni čakal, dok bi ga zajeli morski razbojniki. »Ovadúh! « zakriči Tiun-Lin besno name. »Oni bežé! « Pogledal |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v gozdu. Urno napravite ogenj! Tukaj hočemo pričakovati Te-Vatura |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | varstvu svetih angelov. Ko so zažgali Maori praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti živi zgoreli, so bili že |
Pozhétki gramatike (1811): | li priſhla? a-t-on fait? ſo li ſturili? prenez-en, vsami, ſési, sajmi, nuj! Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema beſédama, ktiri ſta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boz Ruto, ino rezhe: „˛Sem le pojdi, ino s' nami sàjmi! “ Ruta perſede k' shenjzam. Bóz ji naloshí. Jedla, ino ſhe |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa |
Valenštajn (1866): | Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora |
Genovefa (1841): | grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha |
Roza Jelodvorska (1855): | tečniga kruha, in serčno povabi Rozo, de bi prisedla k zajterku. Dobro so ji dišále jedí, in jo jako okrepčale. Po |
Roza Jelodvorska (1855): | so ji dišále jedí, in jo jako okrepčale. Po zveršenim zajterku pravi dobrotljivi Jakob: »Zdaj pa ljuba gospodična, sledite mojo hčer |
Robinson mlajši (1849): | se je drugega dne zgodilo. „No Petek,“ je Robinson pri zauterku pital |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oberne, ali pa v'te roke tih bogih gor hrani. Sakai, koker S. Auguſtin govory: Avans eſi, cui Deus non ſufficit |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | aku Bog, katiri te rane tih duſh osdraula, na pomaga. Sakai Bog je tu goſpodarſtvu, inu oblaſt zhes naſhe duſhe, inu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | illuc. Vedeu je pa Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi maramo, ti gledei |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheina, inu vunder, kader to reſsnizo govory, ga nozhjo ſliſhet. Sakai ti hudobni beſhijo pred luzhjo, inu na perpuſtijo, de |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu pomozh vſih ludy nezh na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Prerok Habacuc cap. 2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar tih Judov, sakai tiſti ſo na teſame dve beſlede, kader je onpraſhou: quem |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' katirih ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta hudoba tiga zhloveka zhes negovo |
Biblia (1584): | vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio |
Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj |
Sacrum promptuarium (1695): | kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory |
Branja, inu evangeliumi (1777): | moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' |
Genovefa (1841): | prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan |
Zlata Vas (1848): | Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil |
Zlata Vas (1848): | ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta |
Zlata Vas (1848): | Čudili so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne |
Zlata Vas (1848): | se mu je skoraj po sreči izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni |
Zlata Vas (1848): | več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo |
Zlata Vas (1848): | V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje množilo. Vas |
Blagomir puščavnik (1853): | ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo |
Roza Jelodvorska (1855): | licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga |
Ta male katechismus (1768): | inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta |
Ta male katechismus (1768): | on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu |
Ta male katechismus (1768): | prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo, de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe nezh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum his, qui adverſus Deum loquuntur? Sakai ſi ti na timu ſtolu tih poſmihvauzu s'tiſtimi, katiri |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | damo. Saturei lubesnive duſhe! kai miſlimo? kai ſe gor dershimo? sakai ſe s' zeliga ſerza v' to volo Boshio na isrozhimo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu, debi ti timu naſhimu nafletnimu, inu ſmerdlivimu shivotu, katiru |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke, je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti |
Biblia (1584): | ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je |
Sacrum promptuarium (1695): | Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. |
Sacrum promptuarium (1695): | pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila |
Sacrum promptuarium (1695): | krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de |
Genovefa (1841): | njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te |
Genovefa (1841): | je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je |
Genovefa (1841): | moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo |
Robinson mlajši (1849): | iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki |
Viljem Tell (1862): | stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov |
Čas je zlato (1864): | mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s |
Sveti večer (1866): | k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste |
Valenštajn (1866): | Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh |
Gozdovnik (1898): | razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v glavo? « »Človek je ter ga ne smemo |
Ta male katechismus (1768): | katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to ſe ne povę ! Matizh. Toku je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba prosim o moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | že terdno podlago. Ne zamerite mi, da sem se tako zakasnil s svojo zahvalo. Starost velika (Grim je že 74 let |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se kongres ne bo razderl, ampak Ie za nektere dní zakasnil, — da kardinal Antonelli pride v zbor, in da angležka, ruska |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in premisliti, predno jo podpišejo. Zato se je podpis nezaupnice zakasnil, da je še le v začetku meseca novembra nazaj prišla |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo. Kjer je vaſh saklad, ondi je vaſhe ſerze. Zhe tedaj ſvoje ſerze na zhaſno |
Genovefa (1841): | grôſu ubernela ter rezhêta: „O ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je vrédna. Obdershi jo ljubo in bódi ji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza je bil saklad pa le dva krajzerja v kotlovini, in vſih uzhenzov pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati, in takó sa ſvoj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. Kimovza je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da |
Blagomir puščavnik (1853): | svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena |
Čas je zlato (1864): | Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti |
Čas je zlato (1864): | težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes |
Ferdinand (1884): | si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so |
Gozdovnik (1898): | težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 |
Oče naš (1854): | veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem |
Ferdinand (1884): | najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | samo ne gré, se pospeši od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča |
Valenštajn (1866): | Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le |
Zlatorog (1886): | Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč |
Zlatorog (1886): | Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda |
Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne |
Zlatorog (1886): | pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne |
Zlatorog (1886): | Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o |
Zlatorog (1886): | Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
Divica Orleanska (1848): | ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zato, da je človeka odrešil in ga deležnega storil svojih zakladov in svojega kraljestva . . . vse to je zapopadeno v besedah, ktere |
Zlatorog (1886): | svoje dní še! »Zláta hočeš, ne pa gôrskih rož, »Prav, zakládov dosti zrla boš »In strméla, ko pri hramu vašem »Jaz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se |
Mineralogija in geognozija (1871): | velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem |
Mineralogija in geognozija (1871): | Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec |
Mineralogija in geognozija (1871): | sledeči Naumannov sistem. *) Pregled kristalnih sistemov. A. Sistemi s horizontalno zakladno ploskvijo (gl. §. 8). a. Tri osi stojé druga na |
Mineralogija in geognozija (1871): | pa tudi lahko skrajša do 0, potem dobimo tako zvano zakladno ali končno ploskev 0P, pod. 22; le-tá se ne nahaja |
Mineralogija in geognozija (1871): | manjši od prvih. 4. Heksagonalni sistem. B. Sistemi z nagnjeno zakladno ploskvijo. Vse osi so različne; ena ali obé podružni osi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boljši takó le na dimu sušiti: Kakor hitro je živina zaklana, se mesó z enim delam solitarja in z tremi deli |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Včasi je goljufija clo tako deleč šla, de so terdili, zaklana živina serca nima, kar je bilo strašno znaminje. Pa ne |
Gozdovnik (1898): | je zaklana! « prisili se beseda s trebetajočih ustnic starega moža. »Zaklana? Virgen santa! Je-li ste videli to natanko? « »Prav natanko, tako |
Gozdovnik (1898): | tvoja mati je bila umorjena. « »Ah! umorjena? « vzklikne Tiburcij. »Da; zaklana od tega don Estevana de Arečiza, ali pa grofa Antonio |
Gozdovnik (1898): | pa donna tako strašna in pošastna dama? « »Od kar je zaklana! « prisili se beseda s trebetajočih ustnic starega moža. »Zaklana? Virgen |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je mogel umreti, pa zakaj? zató — kér so mravlje kri zaklane živine na njegovo nogo nosile. V vojski in sovražtvu so |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za srečno znaminje, posébno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | del s' vlazhugami pognal; mu pa ſhe pitano tele rezhete saklati! “ Ozhe mu je djal: „˛Sin! tí ſi vedno per meni |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mora, kakor je Bog po ſvoji ozhetovi ſkerbi ukasal, jagnje sakláti, ino ga ſpèzhi, de ſe na pót pokrepzhajo. Vſaka goſpodinja |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker ſo ga ſpet sdraviga dobili, ſo rekli pitano tele saklati. “ To je ſtarimu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervi dan velikonozhniga prasnika, ko ſe je imelo velikonozhno jagnje saklati. Jesuſ poſhlje dva ſvojih uzhenzov, Petra ino Janesa, v' meſto |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin huda in živinče parklje zgubi, je nar koristnejše ga zaklati, ker parklji dolgo ne zrasejo. Bolna živina mora na suhi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ciple spozna. Zdaj je treba živinče alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin ni znana, se mora živinče, ki to bolezin ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Ni prazen, pa prav imaš, zjutraj hočem svojo debelo svinjo zaklati, in za nocoj jo hočeva v kuhinjo spraviti, medveda pa |
Valenštajn (1866): | kaj više od njé ceniti, Ali pa dam se kar zakláti, Kakor Hrvàt — i moram se zaničeváti. Oba lovca. Da, prvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pride med druge in da se tudi berž ne zakolje; ampak na odločeno mesto samo postavi, da se zve, kaj |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svetovati, kakor da se živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je prav, to! “ Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Uni bratje ſi pa is tega nizh ne ſtoré; kòsla sakóljejo, Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu |
Kuharske Bukve (1799): | 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi |
Valenštajn (1866): | okó. Prvi lovec. Trepét, skrbi odvrže na strán, Bojáznim prsi zakléne; Osodi jezdi naproti drzán, Če denes ne, jutri zadéne; Če |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | to dva nadležneža zdajci zbežita; vratar za njima vrata brž zaklene; tretji potepuh je ostal notri. Ko zunanja dva zapazita, da |
Krivica za krivico (1859): | ga od daleč ne zagledal, in mu zopet vrát ne zaklenil. Vedil je iz mnogih govorov, da hodi Paratikin, da bi |
In vendar —! (1878): | sem bolan. Med dnevom so večkrat povpraševali po meni. Ali zaklenil sem se bil, da nihče ni mogel do mene. Danes |
Testament (1887): | tujec? « Miklavž res še ni bil prečital onega uplenjenega pisma. Zaklenil ga je bil v omaro, ali doteknil se ga ni |
Od pluga do krone (1891): | kadar vstaja. Takoj nató je slišati kakor da je kdo zaklenil vrata in potegnil ključ iz ključavnice. «No, ali se nihče |
Senanus (1892): | po stráni pogledal na gospoda Gregorija, nató pa jih je zaklenil v miznico. To je védel, da si bode naslajal dušo |
Prve hiše (1896): | da mu je pomagal dejati skrinjo na voz. Potem je zaklenil sobo stare Grebenke, odprl nasprotne duri, kjer je prebival Greben |
Vinjete (1899): | hodil od okna do vrat, raztresen in vznemirjen. Ko je zaklenil duri za seboj, da bi se odpravil kósit, prišla je |
Gojko Knafeljc (1899): | sreče moje! … Pozno zvečer sem se bil vrnil domov, se zaklenil v svojo sobo ter legel k počitku brez večerje. In |
Gojko Knafeljc (1899): | v njeno sobo, kjer jo je položil na posteljo ter zaklenil vrata za njo … Stopil je nato za Ano ter dejal |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir |
Zlatorog (1886): | dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more |
Pripovedke za mladino (1887): | Sedaj se razjoče sestrica nad zakletim bratcem, pa tudi srnica se joče in čipi tako otožno |
Pripovedke za mladino (1887): | to pove, kralj vzame svoj meč ter ga trikrat nad zakletim duhom zavihti. V tem trenutku stoji pred njim prava kraljica |
Jela (1859): | najde, zgine za voglom hiše. „Ali se je cel pekel zaklel, da me podi po celem svetu"! zaupije Zagodin in hoče |
Izza mladih let (1882): | je že Bog ve kolikokrat ob mizo ter po navadi zaklel, gostilničar in »s'Micel« sta tudi pri nas posedla in |
Zvezdana (1883): | meni glavno stvar prepiustite! Poravnati moram še, nekaj starih dolgov, zaklel sem se o tem in ravno zdaj mi prav pride |
Zvezdana (1883): | proti Pasjaku. Več potov je postal, pogledal v oblačno nebo, zaklel, dvignol pest in govoril sam s seboj: »Dan se nagiblje |
Grajski pisár (1889): | mogel. V veži pa je za lavretanskega romarja silno grdo zaklel: »Da satan ni privlekel te skute zelene k hiši, bi |
Vesela vožnja (1889): | sabo. « Rekel sicer ni ničesar, ali na tihem je robato zaklel, češ: »Vsak škrijc že hoče imeti svojega konja. Še svoj |
Iz arhiva (1890): | družba ni hotela poslušati, sédel je na voz in tiho zaklel. In kaj bi ne? Saj mu je splavala »Domovina« po |
Pegam in Lambergar (1891): | pogoja, če bode kneginja pri volji. Oj ti nesrečni pogoj! Zaklel je Vitovec po vojaški in pridružil se neštetim tisočem moških |
Materino srce (1896): | da sem pameten in soliden ! Moj stari se je namreč zaklel, da ne plača nobenega počenega groša dolga več za menoj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v Babilonu pred levnjakam ga na tla spusti. Habakuk je zaklical Daniela, ino reče: „Služabnik božji! na južino ki ti jo |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de je sploh precej pokojin bil, le malokrat potožil in zaklical: „O veliki Bog, usmili se me! “ in de je kar |
Oče naš (1854): | Zoper svojo voljo je stegnil svoje roke in večkrat je zaklical: „Oče! Mati! “ |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravil se je po koncu, da ga pozdravi. „Maksimijan! ” je zaklical zamolklo pa razločno. „Kdo si, prederznež, da tako meni nič |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je spoznal Boštjana. Vendar kmalo se je zavedel in strastno zaklical: „Alo! urno! Nekaj naj jih tje gre in ga pred |
Oče naš (1885): | Zoper svojo voljo je stegnil svoje roke in večkrat je zaklical: „Oče! Mati! “ „Kmalo bova pri njih, ljubi Nace! “ je rekel |
Tiun - Lin (1891): | bili že zapazili in ker se končno nisem ničesar bal, zaklical sem čolnu, ki je precej krenil proti obali. »Razumete angleški |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ki so dospeli med tem na kraj kratkega boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojo mržnjo do Maorcev. „Tedaj tudi ta, morivec, požigavec! “ je zaklical star vojak; drugi je koj pristavil: „Kar na jadrenik ga |
Tine in Jerica (1852): | z njenim gospodarjem v izbi našel. Jerica mu je naproti zaklicala: Vender enkrat? Že dolgo te pričakujeva. Mart. Ne utegnem vselej |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | In zató pa tudi niso več junaška dela. ” „Nikakor ne! ” zaklicala je navdušeno Fabíola. „Le nikar me ne pregovarjaj, za kaj |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šinila gospej O'Nielovi miselna nesrečnega gospoda Flinta. ,,Stoj! stoj! “je zaklicala. Kako sem zamogla nanj pozabiti! Jaz ne morem, ne smem |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe nad njim rasjoka. Pa kaj, de ptujiga sdravnika nasáj saklizati je shé preposno bilo! Neko drugokrat ſi Mina vmiſli goſpéj |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | oknu vſtopita, ino nekoljko zhaſa ménita. Na to vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino |
Ferdinand (1884): | očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba več bati |
Blagomir puščavnik (1853): | Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne |
Blagomir puščavnik (1853): | je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili |
Stric Tomaž (1853): | „z Bogom“ zakliče. Potem ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi |
Čas je zlato (1864): | imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj |
Valenštajn (1866): | so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan |
Pripovedke za mladino (1887): | so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa |
Pripovedke za mladino (1887): | Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo |
Revček Andrejček (1891): | dvignemo na lov, želim vsem gospodom strelcem dobro srečo! ter zakličem vsem častitim gospodom lovcem krepak »živio! « |
Robinson mlajši (1849): | Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je kri noi voda |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora gorei diati. Oh moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena deneš, in potem ta zakljiček na 2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc ne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | če si napraviš poltretjo péd dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake 4 pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena |
Fizika (1869): | Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92. |
Mineralogija in geognozija (1871): | gorovje, 99. Utvar, Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre |
Mineralogija in geognozija (1871): | Zaklopnica, Ventil, 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen |
Zoologija (1875): | in lp, a pred vsacim prekatom je pridvor in lpr. Zaklopnica zk loči pridvor od dotičnega prekata, a vendar tako, da |
Fizika (1869): | z eno ali z dvema škornjama, s pipami ali z zaklopnicami, z mednimi ali sè steklenimi valji. V Pod. 108. naslikana |
Fizika (1869): | valji. V Pod. 108. naslikana mašina je zračna sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka prav natanko |
Mineralogija in geognozija (1871): | tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad |
Sacrum promptuarium (1695): | fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga |
Branja, inu evangeliumi (1777): | uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh |
Branja, inu evangeliumi (1777): | usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti |
Branja, inu evangeliumi (1777): | 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon. |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe v' tebi o Jęsus mosh inu shena |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate |
Fizika (1869): | in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim |
Fizika (1869): | Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9. |
Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih |
Zoologija (1875): | torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav |
Zoologija (1875): | živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne |
Ta male katechismus (1768): | V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika |
Maria Stuart (1861): | je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili |
Astronomija (1869): | premičnic. Kajti kakor hitro se ktere prikazni niso skladale z zakoni, učilo je novo marljivo opazovanje, da je bilo prejšnje nepopolno |
Astronomija (1869): | Keplerjevi zakoni so ti-le: 82 1. Drage premičnic so pakrogi„ ki imajo |
Astronomija (1869): | ali Saturna. 83 Ko so bili na tak način enkrat zakoni postavljeni, se je kmalu vspešilo, da so odstranili nekaj nepopolnosti |
Fizika (1869): | vojskah in drugih nadlogah, bilo je najsilnije, pečati se sè zakoni, ki so pravici in imetku podstava, in potrebi pobožnega čutja |
Občno vzgojeslovje (1887): | vsi olikani narodi že od najstarejših časov. Cerkveni in državni zakoni se skladajo v tem, da je roditeljem dolžnost, svoje otroke |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | korenijo v ljudskih šegah, katere se ne dajo odpraviti z zakoni, ovirajo le z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel |
Občno vzgojeslovje (1887): | državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove |
Občno vzgojeslovje (1887): | se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na |
Branja, inu evangeliumi (1777): | materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo porozheni, ker je vſak par she 50 lét v sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter |
Divica Orleanska (1848): | Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga |
Fizika (1869): | od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne |
Zoologija (1875): | Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | z novim letom razglasovanje postav in ukazov nekoliko spremeniti; deržavni zakonik na Dunaji bo za naprej samo v nemškem jeziku izhajal |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | morajo deželne vladne liste v svojem jeziku omišljevati. Na deržavni zakonik in dežeIno-vladne liste se je moč naročevati pri poštnijah, kakor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dal nove postave, ki jih v 95 razdelkih zapopada černogorski zakonik. Radoveden sem prebiral Danilove postave, in ker sem si večkrat |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Slovenskem v obeh jezikih ? *) (Konec sl.) Ozir po svetu. Černogorski zakonik. Omenile so „Novice” že ob svojem času, da je knez |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | v enega zedinilo, in ker se bojo prestave iz deržavnega zakonika v deželne vladne jezike iz Dunaja pošiljale, bojo nek Dunajski |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | nemškem jeziku rešiti; s početkom 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride, zapade draživec kazni, ktera je v §. 392 kazenskega zakonika postavljena. 11. Po leti posebno potrebujejo psi čiste in zdrave |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zercala, v kterih se ogleduje življenje narodov. Nate čertice iz zakonika černogorskega, jugoslavenskega naroda, v kterern je marsikaka prav praktična, narodu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | križema roke drží, ako brez ozira na §. 302. kaz. zakonika bere take pamflete! Potem pa kličejo judovski časnikarji policijo na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo |
Kemija (1869): | v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem |
Občno vzgojeslovje (1887): | zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid. Na |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka |
Branja, inu evangeliumi (1777): | na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader |
Genovefa (1841): | védno selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke nedolshnoſti in sakonſke sveſtôbe, odlózhene biti. Shêga ta ſe je do danaſhniga dné |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kratki je puſt! Rozhno pobaſhte shené, Kratki je pleſ ! Kvatre sakonſke dolgé. NOVICE svojim bravcam ob novim letu 1845. Veselo Vam |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na |
Viljem Tell (1862): | zvijača vlada, Na carski dvor me dati hočejo! Tam čakajo zakonske me verige, Ki jih črtím. Oteti more le Ljubezen — vaša |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 39. Povést. Kako se je Pavliha enkrat v zakonske reči mešal in prepiru kmalo konec storil? V neki vasi |
Jerica (1859): | in je tako pohleven, da bo ona malo občutila peze zakonskega jarma. Jerica je pa tako mila in krotka, da jo |
Dragotin (1864): | nesreča zadene pravično družino, nagla smrt ji je vzela najboljšega zakonskega tovarša in najskrbljivšega očeta. Nastopili so zdaj temni, težki dnevi |
In vendar —! (1878): | razodenem občutke primernega usmiljenja, katerega sem poln do tebe, izgubljenega zakonskega kandidata. Drugo leto tedaj! — — |
Ljubljanske slike (1879): | v zakonski voz. Marsiktera pa se odpove vsi nadi do zakonskega prstana in jemlje druge prstane ter raznovrstno srebrnino in zlatnino |
Milko Vogrin (1883): | še Olga kot mlada deklica življenja ne pozna, najmanj pa zakonskega, zatorej naj tako strogo ne sodi. „Res je sicer,“ odgovori |
Milko Vogrin (1883): | je sicer,“ odgovori zdaj v zadregi deklica, „da ne poznam zakonskega življenja, ali kakor povsod vlada tudi v njem pregovor: „Enako |
Beatin dnevnik (1887): | Vi tó trdite, dohtar, ki ste se od nekdaj bali zakonskega jarma? « smijala se je grofíca. »Baš jaz, grofíca milostiva,« odgovoril |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | za poboljšek drugega dné. «« Vsi se zavzamejo nad ljubeznjivostjo tega zakonskega moža. Krčmarica se hoče potegniti za njegovo ženo očitaje Prekûcu |
Slučaji usode (1897): | ene obitelji, namreč one iz sosednega gradiča, obstoječe iz priletnega zakonskega para, ker njiju zarod: sinovi v službah, hčerke omožene, se |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju |
Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah |
Genovefa (1841): | in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Metliški okolici. „Skutnik” pravijo takimu dečku (fantu), ki ga kaki zakonski (ljudje) starši, kteri svojih otrók nimajo, za svojiga sína vzamejo |
Tine in Jerica (1852): | de bosta tudi z Bogam napredovati, z Bogam končati zamogla. Zakonski stan nastopita, to je svet stan. Imejta Boga, ter cilj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bil umorjen kdo iz med sorodnikov navgorne ali navdolne verste, zakonski druže kacega pripomagovavca, ko so jim te razmere znane bile |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she 50 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega |
Sacrum promptuarium (1695): | bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates |
Zlata Vas (1848): | ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in |
Branja, inu evangeliumi (1777): | shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres |
Sacrum promptuarium (1695): | imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter |
Genovefa (1841): | in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami |
Sacrum promptuarium (1695): | drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje |
Sacrum promptuarium (1695): | vishi enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po |
Sacrum promptuarium (1695): | lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor |
Sacrum promptuarium (1695): | imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti |
Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal |
Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ko kmet je komaj v jamo dján , Žé iše zaklad zakopán Vsak; rije v zemlji kakor kert, Kjer kamen je, ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | u hiš' leži In sinam svojim govorí: »V vinogradu je zakopán Zaklad prelep, ki vam bo dán, Kopajte lé in išitè |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Nočem, čem svoj križ nositi, Jez, ki v gréh sim zakopán. |
Najdenček (1860): | in molil sim pobožno in z velikim zaupanjem. V molitev zakopan nisim slisal, da so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | našo bajto in vinograd zraven nje. V vinogradu pa je zakopan zaklad; le pridno kopljíte, pa ga bote našli gotovo. “ Po |
Botanika (1875): | različna. Pri mnogih že vgasne koj prvega leta. Ali, ječmen, zakopan pri vpadu Arabov na Francoskem, tedaj pred 600 leti, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da |
Genovefa (1841): | de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami v sémljo sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati |
Genovefa (1841): | vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani. |
Oče naš (1885): | zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel |
Oče naš (1885): | svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve. Vendar je tudi v tem, kakor povsod |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po némško govoriti, pa ne tako govoriti, kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12 do 14 |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da |
Blagomir puščavnik (1853): | sinčka, — tvoj glas je to, ljubi Milko! v večno železje zakovan moraš tam nemilo umreti. Ni ga rešenja. Na vedno si |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žebelj natanko ogledati. Na žeblju, s kterim je bil konj zakovan, se zapazi černkast gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po izdertih žebljeh ne najdeš mesta, na kterem je konj zakovan: vzemi kleše in stiskaj rob kopita, kjer so žeblji tičali |
Ponarejani bankovci (1880): | ostala in se pogovarjala, kakó bosta od zdaj na dalje. Zakrajec je prosil tujca, naj ga vendar „srečnega" stori in naj |
Ponarejani bankovci (1880): | vedeli, da se bode dobilo tu kaj za gerlo izplakniti. Zakrajec je bil one štiri ponarejene desetake, katere mu je med |
Ponarejani bankovci (1880): | ponarejenimi vred, zložil kar skupaj, zavil jih in spravil, vzdigne Zakrajec pred soboj stoječo čašo vino in se pijoč ozre po |
Ponarejani bankovci (1880): | s perstom celo versto, štejoč, je li je prav našteto. Zakrajec se ni upal nobenemu v obraz pogledati, bal se je |
Ponarejani bankovci (1880): | ni ostalo ženi in otrokom nič gotovega premoženja, samo posestvo. Zakrajec je pa vedel, da kmetski njegov dom le kaj donaša |
Ponarejani bankovci (1880): | vedno kot pošten človek znan, ter more povemiti storjeno škodo. Zakrajec, prej srečen kmet, ki je imel ljubljene otroke in ljubljeno |
Ponarejani bankovci (1880): | da je to milostna sodba zarad tega polajševalnega, ker je Zakrajec bil do zdaj nekaznovan in vedno kot pošten človek znan |
Ponarejani bankovci (1880): | pijan, da ni mogel nie več govoriti. Čudil se je Zakrajec pač nekoliko, kako je to, da se tak „užen" mož |
Ponarejani bankovci (1880): | poštenim, naj ide kakor hoče, ali iti mora, mislil je Zakrajec, ker že je bil za samo poštenje izgubljen. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na dan dati, koker kader ſnash, inu vęsh ta S. Sakrament is andohtjo moliti. Sedej ſhe spoſnash, koku se moresh taiſtega |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni pred drugemi lubshe, katiri imajo to navado leta S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmerti tiga krisha ponishal; ampak ti ſi hotel ſhe ta Sakrament tvoje lubęsni noter poſtaviti, jęd inu shivesh naſhih duſh poſtati |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obyſkati, v' tim zhaſsi pak na naſhih kolęnih ſkusi leta Sakrament tę lubęsni proſsiti, ne ſamu danàs, ampak ſkusi vſe try |
Oče naš (1854): | še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini |
Oče naš (1854): | starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih |
Izidor, pobožni kmet (1887): | sedaj. Zato je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je |
Ta male katechismus (1768): | beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni |
Oče naš (1854): | Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo |
Ta male katechismus (1768): | JEſusa Kristusa. III. Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se |
Ta male katechismus (1768): | V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize tega ſakramenta derſhati? Tu: de Kristus prave ſhive Buh, inu zhlovek je |
Ta male katechismus (1768): | 8. inu 19. Kolku shtukov je posebnu treba, vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet. I. Resniza tega ſakramenta. II. Tu |
Ta male katechismus (1768): | vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet. I. Resniza tega ſakramenta. II. Tu spremenenje tega kruha, inu vina v' meſſú, inu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen |
Oče naš (1854): | hudo zbolela in skoraj bi bila umerla. Prejela je svete zakramente in vsak je nad njenim življenjem obupal. Ona pa je |
Maria Stuart (1861): | Dežele té je v zvezi z mano, danes Prejeli svete zakramente so; Od teh rešitve svoje pričakujte. Poročnik Aubespine, grof francozki |
Ferdinand (1884): | razlagal ob nedeljah in praznikih božjo besedo, delil jim svete zakramente ter jih tolažil v trpljenji. Župnijska cerkev je bila več |
Oče naš (1885): | ali umirajoče tolažiti; tukaj imajo sveto mašo, tukaj prejemajo svete zakramente“. Zdaj se je Teodor vrnil in je prinesel vina, sira |
Oče naš (1885): | Z božjo milostjo ste se zopet zdramili. Prejmite zdaj svete zakramente. Ozdravite popred svojo dušo, potem bo tudi vaše telo lože |
Oče naš (1885): | njega spolnovala, molila je, v Boga ime dajala in svete zakramente prejemala za njega. „Težka služba v vojski ne pripušča našemu |
Izidor, pobožni kmet (1887): | prav na poseben način s tem, da je prejel sv. zakramente. Tako se je ta ubogi in od ljudi zapuščeni mož |
Izidor, pobožni kmet (1887): | zapovedi vestno spolnovati. Prejemajte večkrat in ne po redkem svete zakramente. Spoved opravite vselej z dobrim in trdnim sklepom, poboljšati se |
Ta male katechismus (1768): | vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu |
Ta male katechismus (1768): | inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader |
Ta male katechismus (1768): | derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh |
Ta male katechismus (1768): | De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tudi on zbolel na koleri in je, previden sè sv. zakramenti, ves vdan v božjo voljo, umerl 3. septembra 1854. To |
Oče naš (1885): | življenje me je mnogokrat podučilo, kakošno moč da imajo sveti zakramenti in videl sem, kakošno milost sveto olje dodelí tistim, kteri |
Ta male katechismus (1768): | Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli |
Ta male katechismus (1768): | taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. |
Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri |
Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sturish, No sapoved dershish. Deveta Peiſem. Od teh svetih sedem Sacramentu. 1. Ta Zirku h'nuzu nam Je v'novim Testamentu |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Koku JESUSA nam skrije! No nega Meſu , no kry v'Sacramentu nam pokrije! K'dir da naſhim duſham mozh, Greſhnikam gnade |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nam Je v'novim Testamentu Prejela s'veſeliam Teh sedem Sacramentu, s'Tistih te gnade mozh Nam pride na pomozh Skus |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v' |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko |
Ta male katechismus (1768): | Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj drugega je kar se v' enemu ſakramentu vide, inu nekaj drugega, kar se v' taistemu prejme. Kar |
Ta male katechismus (1768): | Buh, inu zhlovek je tudi ſares, inu zel v' temu ſakramentu na prizho, inu per nas, koker hitru en prave ſhegnane |
Ta male katechismus (1768): | de postanje tege kruha, inu vina popolnema jejna v' S. ſakramentu. Koku se spodobe ta S. ſakrament molit? Rajmno toku koker |
Ta male katechismus (1768): | je ta skrita gnada na dushi katira je v' enemu ſakramentu taista rezh, katiro tu videjozhe ſnamene pomene. |
Ta male katechismus (1768): | Ostaneli ſmirej vinu, inu kruh v' temu ſakramentu? ſhe ne, ampak se spreberne v' Kristusova Telú, inu kry |
Zoologija (1875): | telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat |
Robinson mlajši (1849): | ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen |
Robinson mlajši (1849): | Kaj to le zdaj delajo moji nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal. „So li še živi |
Gozdovnik (1898): | moral se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro. Bila sta od Kanade |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha |
Divica Orleanska (1848): | Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una |
Ferdinand (1884): | smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó še svoje |
Zeleni listi (1896): | se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zirkve maji, koku mormo mi ſlabi, inu naſtanovitni, katire en ſaktiri veter, koker eno tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai je enimu ſaktirimu med nami ſaki zbaſs, inu v' ſaktiri potrebshni nar nuzneſhi, inu nar bulſhi. Ta zhloveshki spomin je |
Astronomija (1869): | mrka. — Kolobar je neka svetloba, ki obdaja solnce z luno zakrito, — in je brž ko ne solnčno ozračje; protuberance so časih |
Zoologija (1875): | vejami. Lovec je skrit v kolibici, vdelani v zemljo in zakrito z vejami, trstjem in reso, in pazi na prihajajoče ptice |
Zlatorog (1886): | tretji dan že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se |
Valenštajn (1866): | ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti |
Valenštajn (1866): | dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne |
Deborah (1883): | Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja |
Bore mladost (1862): | se ti je govorica, ker lovil si besede, da bi zakril znotranje skerbí in strahove. In kadar sem pogledala v tvoje |
Moč ljubezni (1865): | domačijo in ga videl potem, kako je otiraje si solze zakril si obraz, taval po nevarni stezici in ravno nad največim |
Svetinova Metka (1868): | njimi. V Valentinovih prsih ne sije sonce, ptiči ne pojó; zakril mu jih je črni mrak in grobna tihota. Obrne se |
Mahmud (1870): | človek ne vidi v bodočnost; vsemodri Stvarnik mu jo je zakril, ker je boljši zemljanom, da je ne gledajo. Tačasni veziri |
Gospod Janez (1884): | na cesto je upiral župnik neprestano svoje oči ter časih zakril čelo z desnico, ako mu je zahajajoče sonce temnilo pogled |
Pegam in Lambergar (1891): | počiti. A v tem trenotji je otlo zagrmelo, solnce je zakril črn oblak, in padati so jele debele kaplje. Iz dvorca |
Očetov greh (1894): | slučajno tako stopil poleg zatoženca, da je otroku v kotu zakril brleči luči, in dete je jelo na glas jokati. »Tako |
Kvišku (1899): | lorgnon, hčerka je povesila glavico, da ji je črni pajčolan zakril lice, požurila korak — in bili sta mimo njega. Tedaj se |
Gojko Knafeljc (1899): | megli – in z globokim zdihom sem se zvrnil na posteljo. Zakril sem si oči in ihtel; vedel sem in trdno sem |
Sacrum promptuarium (1695): | taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati |
Genovefa (1841): | nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel. „Bres bôshje vólje |
Moč ljubezni (1865): | ji je zdelo prepozno. Solze so ji oblile cvetoča lica, zakrila si je obraz in tako globoko se je utopila v |
Slovenske večernice (1865): | ni vidila skoz očale! Uboga mati je zraven mertvega Lojzeka zakrila obraz v blazine, njeni lasjé so padali na detetovo lice |
Žalost in veselje (1870): | noč, tem veča je postajala ona pika, slednjič je že zakrila vse nebó na jugu. Veter je huje pihal in zopet |
Na Žerinjah (1876): | pa, — jaz sem se tako britko varala; jaz sem — kriva! " Zakrila je obraz z rokama, in tako globok, tako bolesten vzdihljaj |
Marjetica (1877): | Marjetica, pa tako da se jej pozna, da bi rada zakrila svojo skrivnost in govorico, potem pa pristavi: "Cilja je bila |
Cvet in sad (1877): | rada bi bila séla, rada bi bila obraz v travo zakrila. Ali po cesti tam pred njo so šli baš ljudje |
Usoda ka-li (1895): | je položila svojo molitveno knjigo na klop ter si kleče zakrila obraz z rokami in stala tako dolgo, dolgo nepremično. Med |
Pod streho (1897): | balkon ter v gospo Golobovo. Da se ubrani, si je zakrila obraz in obrnila v stran, potem pa je pogledala doli |
Gojko Knafeljc (1899): | dotikaj se me! … Ali ne slišiš, da je res prepozno? « Zakrila si je obraz z rokami ter zavpila: »Moj Bog, moj |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | konca brezštevilnih poganov, ki so celo dolgo polje s konji zakrili. V sredi tega neizmernega mergolenja je stal šotor Hunskega kralja |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v kteriga so Tvoje mertvo truplo položili, s težkim kamnam zakrili, zapečatili, ter od vojakov varovati dali. Tode ukljub kamnu, pečatu |
Roza Jelodvorska (1855): | orehovo barvo, vmazali in vašo krasno postavo z bornim oblačilam zakrili. Zares, lepi ste kakor angel! « Rozine lici rudečica polije pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi |
Genovefa (1841): | v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
Ferdinand (1884): | obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi |
Revček Andrejček (1891): | bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Da, to je storila moja pijanost, gorje meni, ki sem zakrivil po svoji lastni nemarnosti toliko revo! " In pri tem si |
Zeleni listi (1896): | takega, kar jima je bilo prepovedano. Vendar take porednosti je zakrivil vedno le Milan. Milan si je zmislil kako nerodnost ter |
Genovefa (1841): | mi pokáshi! Soper Tvôjo voljo mi ne móre ne laſ sakrivljen biti. ” Po téj molitvi je bila slo potoláshena. Tako ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pelikanih. Pod klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj |
Fizika (1869): | ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med |
Zoologija (1875): | superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za |
Zoologija (1875): | z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po |
Robinson mlajši (1849): | me pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od |
Kemija (1869): | kakave kisline, tekoj se mleko usiri, to je vsa sirnina zakrkne ter se s tolščo vred izloči kakor sirasta stvar, tvarog |
Zoologija (1875): | Kri v odvodnicah ima več kisleca in njena vlaknina prej zakrkne, nego v krvi dovodnic. Tudi ima prva več vlaknine, vode |
Zoologija (1875): | zraku pa še bolj zarudi, in ravno tako kakor kri zakrkne tudi mlečnata mezga, ako se ohladi. Po vsej pravici moremo |
Revček Andrejček (1891): | misliti, potem pa še ne grem! (Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče |
Čas je zlato (1864): | smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá, »saj ti ga plačam, prismoda! « »Plačati? Nak milostni kralj, ta |
Izidor, pobožni kmet (1887): | jo imeli do sedaj Izidorjevi že od starodavnih časov v zakupu, veliko več zakupnine ponudi, če bi jo nadalje njemu prepustil |
Izidor, pobožni kmet (1887): | odstopila se je drugi gosposki. Teobald dobro vedoč, da Izidorjevemu zakupu kmalo obrok poteče, poda se k novemu gospodu, ter mu |
Revček Andrejček (1891): | zet — popustim ta neslani posel takoj in postanem sam lovski zakupnik. (Potegne dva mala drevesna vrhova skupaj, priredi zanjko nanja. ) Pri |
Gozdovnik (1898): | na pristavi? « »Njegova lastnina je pristava, Avguštin Pena je le zakupnik. « »A — á! « Pepo pokoncu skočivši. »Zdaj mi je vse jasno |
Gozdovnik (1898): | ni moja last, temuč njegova, in jaz sem le dosmrtni zakupnik na nji. « V tem sta dospela moža do kolovja. Na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa trikrat jo sakúriſh in shé vſa je raskúhana. Kolár ti ſvoje poſhtenje in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v nji sakuriſh, tode ſe ne ſmé nizh kaditi. Zhe per lepim vremenu |
Botanika (1875): | gozdov je imel Humboldt časih največe sitnosti, če je hotel zakuriti, ker mu neizmerno sočnati les tamošnjega drevja ni hotel goreti |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Postavil je enega svojih sužnih duhov čuvaja, ter mu ukazal, zakuriti pod zemljo, da bi vsejano seme od zdolej gorkoto dobivalo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | del ne uide iz hiše” — al o mrzlih dnevih, ko zakurjena peč le takrat kaj izdá, če gorkota hitro v sobo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | takem se menda ne bomo motili, če trdimo, da enkrat zakurjena peč ves zrak, kolikor ga je bilo v sobi, v-se |
Fizika (1869): | prikazni. Po zimi se dajo poskusi najbolje napraviti blizo hudo zakurjene peči, potem ko so orodja že nekoliko časa okrog nje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | med soboma pa je 1 čevelj debel, po takem gorkota zakurjene plošnjave 12 čevljev ne gre v sobo ampak v zid |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl |
Blagomir puščavnik (1853): | reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje |
Stric Tomaž (1853): | in ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi |
Revček Andrejček (1891): | zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice |
Revček Andrejček (1891): | pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je |
Zlata Vas (1848): | Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki |
Blagomir puščavnik (1853): | vitez kaj zalega rekel? Mislite si, da sim jaz ne le kako posamezno |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da se boste malo veselili mojega odhoda. — Nič vam nisem zalega storil in vendar ste mi nalašč pot zaperli do vsacega |
Ferdinand (1884): | vojaka, ki je z režečim obrazom zabodil meč v prsi zalega dečka, da se je curkoma polila kri, pretresil ga je |
Ferdinand (1884): | v glavo: »Takov morivec sem tudi jaz; tako sem usmrtil zalega nedolžnega dečka. « Brzo obrne oči na drugo stran dvorane. Njegovim |
Ferdinand (1884): | drago plačal. Služili ste mu kot orožje ter umorili malega, zalega grofiča Ferdinanda sè strupom ali pa bodalom. Oj kako črno |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi |
Roza Jelodvorska (1855): | in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo |
Roza Jelodvorska (1855): | kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi nikar nesakonejo ! bi bilu ſhkoda, ke bi en tak sali Goſpod kamen ratal — Je vshę njih ſtriz vmerl? Tulp. Ne |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi vùnder, sakaj Anshęta nozhesh? — ali ni on en lepi sali ſant? — ali nima lepo hiſho , lępe njive ; shivinzo pak tako |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vedela , kaj imaſh ſturiti — Pak vùnder Anshe je le en sali ſant. — — Jeſt bom en malu na pole ſtopil; ſonze bo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam je 15. dan Sušca pravico |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | po železnici se kratkočasovat. — Binkoštno nedeljo popoldne so pokopali mlado zalo hčer gosp. prof. Kersnika, gospodično Leopoldino, ki je po nagli |
Zlata Vas (1850): | zlasti pa, ker je nar bogatejši mlinar v deželi svojo zalo hčerko in edino naslednico ubozimu učitelju v zakon dal. Radi |
Zlata Vas (1850): | nogah. Ožbe pa stopi k svoji ženici in poljubne (kušne) zalo dete, rekoč: »Glej, ljuba žena! serce mi hoče od veselja |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli. Ako bi se to po |
Blagomir puščavnik (1853): | zapazi, se glasnega veselja začudi: „O kako lepo dete! tako zalo kodraste lasce, modre očesa in tako belega obličja, ko padeni |
Roza Jelodvorska (1855): | veselje občutili, in se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico svojiga stanovanja pridejo, je ravno polna luna čez tamne |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je prinesla več dragih kamnov. Njegovemu učencu Jerneju se je zalo kamenje neizrečeno dopadlo, in večkrat jih je z veseljem ogledoval |
Najdenček (1860): | že pomagal. ” Kakor če bi bil moje besede umil, je zalajal, skakal in naprej stékel. |
Najdenček (1860): | je prišla živalica. Po imenu sim ga poklical. Slabo je zalajal, ko me je spoznal, in veselo na mene poskočil in |
Najdenček (1860): | so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan je poskočil in zalajal; pa prilizovaje se in z repom mahaje je prišel k |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu |
Sacrum promptuarium (1695): | dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | previdi, zhe pomiſlimo, de vſaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz salèshe, is kterih ſe v pomladi ſhkodljive goſenze isvalé. Savoljo tega |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer ſe moli, zhervi in drusih merzheſov vezh v njih saléshe, ktéri ſe nemorejo lahko odpraviti. Môli ſo dvojni, eni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reſniza je tudi, de ptizhi veliko tazih meſhizhkov in goſenzhnih saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertni pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg ozhiſtili in potrébili; ampak tudj ſam ſi persadevaj ozhiſtiti ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleti ptizhe loviti, moriti in perporozhujejo ſadno drévje od goſenzhnih saleg zhiſtiti in trebiti. Ne miſli pa ljubi moj ſoſed, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s gerdo-belo, rumenkaſto — rjavo ovno jo pokrije. Ker ſe salega lahko vidi, ni teſhko, jo od ograje ali pa dervéſa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v jeſeni okoli dreveſ semIjo okopaſh; tako bo tiſtih goſenz salega vezh del konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | salego na ograjah vertov, slaſti pa pod ſkorjami ſtarih dervéſ. Salega, v kteri je 400 do 500 jajzhiz, je rumenkaſto-bela in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſtaro ſkorjo oſtergati, de ne bodo metulji tako lahko salege va-njo naredili, in drevje bo sdravo. 2. Pobeli vſe odraſhene |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in metulje odvernilo, de v apneno drevo nikoli ne bodo salege delali. 3. Je dobro, zhe v jeſeni okoli dreveſ semIjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel po drévju |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam perprédeno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drévje roditi snalo, ko de bi ene dni drévje goſénzhne salége trebil. Ako ſe pa daljiga dela in truda bojí, bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med |
Zoologija (1875): | da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak |
Zoologija (1875): | na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali |
Zlatorog (1886): | puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza v njegovem očesu, k meni se nagne in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prikazalo milo smehljanje na njenem licu, zdaj se jej je zalesketala solzica v očesu in se je poeedila po licu. Zdaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti |
Zlata Vas (1848): | plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Berlinerblau) pridobil. Zhe bi tudi pri naſ kmetovavzi kebre tako salesovali, kakor gre, koliko shita, dreveſov in drusiga seliſha bi ohranili |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel |
Blagomir puščavnik (1853): | Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de, rezhejo mati; sa to tim zvetlizam tudi tavshenkrat lepe salike pravijo. Vender nikar ne miſli, de bi ti perva s' |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ne od veſelja, kakor popréd. Lepe shámetnize ino shlahne salike ſo ſe s' zhafama isvergle, ino ſo ſpet navadne ledinzhize |
Blagomir puščavnik (1853): | nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u |
Blagomir puščavnik (1853): | desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu |
Blagomir puščavnik (1853): | jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor |
Blagomir puščavnik (1853): | to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj k Zaliki, zdaj k Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne |
Blagomir puščavnik (1853): | blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bi Bog naklèp hudobnikov overnil! “ Hema sklenivši roké moli z zalitimi očmí: „Ljubi Bog! pomagaj jim, kakor so tudi oni nam |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | podbrádek derží, in molčé očí pobési. Neža pa pravi z zalitimi očmi: „Ljubi oče, usmilite se jih! Lejte, ko je golobčik |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | belle krede med mleku naſtergej, inu is enim rogam ga sali; Armenish Bolus je tudi dober. Kateri ozhe krave ſrave imeti |
Kuharske Bukve (1799): | maſla v' eni kosízi, pertręſi dvę kúhalnike moke, puſti zręti, salì s' grahovo vodo, tudi ſoka od kuhane ſbuke iuu ſoka |
Kuharske Bukve (1799): | shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Če se tak grah z grahovo vodo, kolikor je treba, zalije, se napravi čista grahova župa, ktera je dobra per več |
Zlata Vas (1850): | in je nove srajce šivala. Kri jo po nedolžnim obrazu zalije, ko Ožbeta zagleda; sramožljivo mu roko podá in se mu |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | odpre usta, da bi na pomoč zaupila, pa voda jo zalije in gotovo bi bila poginila, če bi jo ne bilo |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in jih zgorej za štiri perste na debelo z mastjo zalije, jih potem terdno zabije, domú spelje in pošlje po čevljarja |
Kemija (1869): | se lahko posuši, potem v prah zdrobi in z mastjo zalije. To je tako imenovani pemikan, tako ga namreč zovejo Amerikanci |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njo lepo zarumené, z moko potresejo in zopet s polivko zalijejo; to potem skozi cedilo precedi, bedro vanjo položi in dobro |
Blagomir puščavnik (1853): | noter zahajali. ”Predraga Bogomila! ” je večkrat zdihnil in solze ga zalijejo, ”gotovo nisi takrat mislila, ko si jo narejala , da mi |
Oče naš (1885): | njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so |
Robinson mlajši (1849): | sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji |
Viljem Tell (1862): | Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se ga pomakanje mandelnov med tolčenjem kakor tudi za zalivanje srova smetena vzame. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | paziti, da si ga pozneje ne pokvarimo z zalivanjem. Za zalivanje mora vinorejec imeti mali sodček dobrega vina. Paziti je tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zdaj se še le mošt sme pretočiti v sod. Za zalivanje se mora tudi prihraniti dobre črnine. Pri črnini se sme |
Astronomija (1869): | pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč |
Kuharske Bukve (1799): | poſtavi na sherjavzo; kader ſe povre, inu zherzhí, salivaj s' shupo; kader ſe je vſe sarumenílo, nalî shupe, kar |
Kuharske Bukve (1799): | ſkusi vęho notri obęſi una dva varsheta; pokri s' ſkriljo, salivaj, inu ravnaj, kakor s' drugim vinam; kader ſe v' ſodzi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski |
Genovefa (1841): | ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 5) Ako pa suho vreme nastopi, se morajo drevesca pogostama zalivati, zató ker so plitvo posajene, se tedaj tudi hitreje posušé |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drugačnem poškodovanju prišlo, je treba oko večkrat z merzlo vodo zalivati, in kmalo bo zdravo. Ako je pa prezračna koža poškodovana |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile, ker |
Sacrum promptuarium (1695): | mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | Ter srečno mi dôbo vso novo začeti, Ki vès je zaljubljen v svoj star regiment? — Tako si le mislim, ne zinem |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pečen prešiček na mizo. Že od dalječ je Pavliha ves zaljubljen va-nj oči obračal. Čez dolgo mu pomolí sosed plošico s |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | on vir vse modrosti. Njegov sosed je bil Prokul; ves zaljubljen v dobre jedi je kaj pogosto v to hišo zahajal |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel pa je |
Revček Andrejček (1891): | Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj ti šment, ti |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih |
Valenštajn (1866): | bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla. O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji |
Ultra! (1867): | gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri ati |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi |
Robinson mlajši (1849): | ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | da mislijo zdaj tudi Lahi napraviti neko zabavo za omenjeni zalog. Prav tako! — Povedali ste v zadnji štev. „Novic” 1. 1. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževališči, ker se napravlja za-nje podporen zalog. Ker pa petje samo za koncert ne zadostuje, naprošeni so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | bande za koncert dati — sklenilo podariti 50 gold, za podporni zalog za prihodnje učiteljice. „Isonzo” pa pravi, da mislijo zdaj tudi |
Pozhétki gramatike (1811): | ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni |
Pozhétki gramatike (1811): | porèzhe. Take zele isreke li v' djavnimu isrekamo. Naſh terpivni salog je ſilno rédek, ino ſhe ta narvezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In |
Botanika (1875): | parenchym) ima v sebi sosebno tako imenovana živila (Nahrungsstoffe), tudi zaloga imenovana, ker so mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 4 gold. in pol do 4 gold. in 40 kr. — Zaloge lima so majhne, sej se ga tudi malo prodá po |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | malo vkup pripeljali, cena je bila 86 do 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | manjka kapitalov. Če bi se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi |
Zoologija (1875): | rudečkasto rumen, spodaj črn. V ustnih mošnjicah znaša velike žitne zaloge v svoj podzemeljski stan, ki ima več predalov. V enem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | gold. pa na zastave. Nekatere založnice imajo po 500 gold. zaloge (fonda), druge po 1000, 5000, 10.000, 15.000, |
Gozdovnik (1898): | je pač dobro opazilo, da v taboru nimajo niti najmanjše zaloge lesa, da bi ogenj zanetili kakor včeraj in zatorej s |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | v blagajnici s saldom blagajniške knjige, in da je v zalogi toliko blaga, kolikor ga izkazuje blagovnik. Premičnina in pohištvo naj |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | nemškem izvirniku. ) Cena 12 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1897. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de imamo v Ljubljani zalogo mizarskih izdelkov iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo |
Robinson mlajši (1849): | nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na |
Tine in Jerica (1852): | poberi spred mojega obličja. S temi besedami vrata za sabo zaloputne, de so vse okna zaškrebetale. Tine je ostal, kakor de |
Tine in Jerica (1852): | svojo botro v pogovoru zamišljena bila. Ko Liza domu pride, zaloputne vsa nevoljna z vratmi in dalj časa ni besedice spregovorila |
Blagomir puščavnik (1853): | me že bli červi požerli. Pri tih besedah čuvaj vrata zaloputne ter pravi: ”Pojte v izbo, juha je že napravljena, dajte |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do |
Robinson mlajši (1849): | negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta napred ko |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Nemškiga prestavljene. Tretji zlepšani natis. Stvarjenje angeljev. V Ljubljani 1850. Založil in na prodaj per Edvardu Honu, kupčevavcu s popirjem, na |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | P., bogoslovec v Ljubljanski duhovšnici. Drugi natis. V LJUBLJANI. Natisnil, založil in na prodaj jih ima Jožef Blaznik, na brégi, Nr. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | iz Oterbacha, v krčmi, ter mu vže ondi par zaušnic založil. Ker ju pa drugi pomiré, gré J. R. četrt ure |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | dobah 16., 17. veka. Spisal prof. J. Marn. Natisnil in založil Rudolf Milic 1883. Ta knjiga obsega na 68 stranéh vélike |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine. V Ljubljani 1886. Založil Anton Turk, knjigovez. Tiskal Jan. Leonov naslednik (L. Kordeš) v |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | izvirniku, ki je potrjen od visoko-častitega Dunajskega knezo-nadškofijstva. NA DUNAJI. Založil Adalbert Anderl. Wien, II., Taborstrasse 19. 1897. |
Blagomir puščavnik (1853): | Gospod Anton Martin, Lavantski škof 23. marca 1852 dovolili. CELOVEC. Založilo društvo sv. Mohora; na prodaj ima Janez Leon, knjigar. 1853 |
Revček Andrejček (1891): | s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna tiskarna«. 1891 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več tacih založnic, al večidel ne morejo tako vspešno delati, kakor bi hotele |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | cesarstva celó malo in v nekaterih ni celó nič kmetijskih založnic ali posojilnic, kjer bi kmetijski gospodarji ali le na svoje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | v pesti. Reči smemo, da prav zatega del, ker nimamo založnic ali posojilnic, je dandanes, kamor koli pogledaš, odrtnikov, ki za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | so iz skupljenega denarja nekdanjih srenjskih žitnic osnovali 894 kmetijskih založnic, katere imajo pod seboj 9727 vasi; njih matica (Stammkapital) znaša |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ime, 3 milijone in 705.361 gold. pa na zastave. Nekatere založnice imajo po 500 gold. zaloge (fonda), druge po 1000, 5000 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kr. V Ljubljani v sredo 1. januarija 1879. Obseg: Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Črtica o Črnogorcih. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | dajala. Bog daj, da bi sklep se izvršil! Posojilnice ali založnice bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kjer en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
Genovefa (1841): | je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in |
Lohengrin (1898): | nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak |
Valenštajn (1866): | Vendar srečno Srcé je moje. Maks (se jej v obraz zamakne). Zdaj v obličije Brez straha gledam jej. Al zjutraj nejsem |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | rekel je, da je grofinja zdaj bolna, zdaj da se zamakne. Vsi so želeli žnjo seznaniti se. Vse je hotelo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znebi se še clo za neke hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na |
Oče naš (1885): | Tako je ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa |
Sacrum promptuarium (1695): | potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsem, ki se mu bližati smejo. “ Neža je obstala ko zamaknjena; njena duša je gledala vse nekaj druzega, kar je govoril |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ker je kot zdravnik mislil, da je vsa družina včasi zamaknjena. Ta doktor ni bil eden okornih zdravnikov, kteri nikakor ne |
Genovefa (1841): | obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino |
Gozdovnik (1898): | tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu |
Robinson mlajši (1849): | čudna reč biti imela. Robinson pak je bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po |
Oče naš (1885): | životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala |
Fizika (1869): | stene 60 x 100 = 6000 funtov. V stransko luknjo zataknjen zamašek mora zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more |
Kemija (1869): | ali kaučuknat mehur vzdiguje in plava v zraku, kakor probkov zamašek v vodi. Za tega delj so nekdaj z njim polnili |
Fizika (1869): | steklenica na prav visoko goro, izžene gosteji zrak v steklenici zamašek iz njenega vratú. Srce goni kri z nekako silo v |
Fizika (1869): | imeti primerno debelost. Ako steklenico napolnimo zvrhoma z vodo, potem zamašek na vrat nastavimo in na-nj malo udarimo, da bi ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je |
Fizika (1869): | Pod. 75. Zamašnjak se rabi v valjarnah, v kovačnicah, pri stoječej parnej mašini |
Fizika (1869): | Ker se vrti vratilo, vrti se pa tudi nanj nataknjen zamašnjak (gon) XX (primerjaj §. 78.), na tisto stran, na ktero |
Fizika (1869): | stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama odverne |
Kuharske Bukve (1799): | teſto. Potle deni otręblene polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim teſtam. Zhe pa ozheſh, de teſto nebode |
Kuharske Bukve (1799): | ali ſalsna, inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi pomashi; potle |
Kuharske Bukve (1799): | voda zhiſta, ſol ſtoplena, inu prav ſlana voda. Staklęnze dobro samaſhi, inu ſmolo sakapi. — Kader zhes lęto ſpargelne potrębujeſh, vsami ven |
Kuharske Bukve (1799): | prezędi ſkusi ruto; potle deni v' flaſhe ali ſtaklénize, dobro samaſhi, poſtavi v' kęlder. Se puſti zęle lęto hraniti. Kader jo |
Kuharske Bukve (1799): | eno shlizo, na en polizh molín slì en maſelz jęſiha, samaſhi poſodo dobro, de duh nepojde ven, puſti ſtati v' kęldri |
Kuharske Bukve (1799): | Potle deni v' ſlęherno ſtaklęnizo eno kafe shlizo shganiga vina, samaſhi s' mehurjam, prebodi nekitere luknize s' knoflo, inu poſtavi na |
Kuharske Bukve (1799): | ſtaklęnzi; poſtane rumena rosolia. Prezędi ſkusi ruto v' majhene ſtaklęnze, samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle is njih na ſnég preletvale in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtali popravi, zhe ſe dobro ne sapirajo, lukne s ſlamo samaſhi, de ne boſta desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Shivino na paſho ne goni vezh, in v hlevu luknje samaſhi, de bo v hlevu bolj gorko. — De boſh s klajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres Boga viditi? Hózheſh ti tvoje vuſhęſsa pred mojim govorjenjam samaſhiti? Ah odpri vſaj tvoje ozhy pruti luzhi tę vere! Vidiſh |
Kuharske Bukve (1799): | verh snaſh v' ſtaklęnize, ali ſlaſhize mandelnoviga olja nalíti, inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali malinzovi ſok. Smezhkaj moline ali málinze s' |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama odverne, je dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se mošt ali novo |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | po stolu, in lepo belo Sabinkino krilo je bilo tako zamazano, da ga ni mogla več nositi. Mati jo ostro pokregajo |
Zoologija (1875): | rumenkasto sive tu in tam nekoliko črne namešane, po trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno prečno marogo in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno |
Gozdovnik (1898): | z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano dobro, in če je treba, jo znaš tudi ovezati |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje. |
Fizika (1869): | elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven |