- rakito
Botanika (1875): vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško
rakita rakolnačarski rakov Rakovac ral ralo rama rame ramen ran rana rang rangexponent raniti rano ranocelnik ranjen ranjenec ranjinov ranjki Raoul rapientia rarerari rarotim raskav rast Rastbah rasti Rastič rastiven rastje rastlina rastlinica rastlinoslovje rastlinoznanstvo rastlinski rastlinstvo rastlinje rastoč rastreador rataj ratati rathhaus Ratibor Ratike rational Ratisbona Rauch rauchmaschine rauh rauheit Raul raupe Raušer Ravald raven raven_gora ravensodnik ravnaje ravnajoč ravnalo ravnanje ravnar ravnatelj ravnati ravnati' ravnava ravnica Ravnihar ravnik Ravnikar ravnina ravno ravnodelen ravnodušno ravnokar ravnoličen ravnoličnost ravnomočen ravnomočje ravnopravnost ravnoroden ravnoserčno ravnotežen ravnotežje ravnovrsten ravsati ray raz raza razbasati razbeliti razbeljen razbijati razbirati razbit razbiti razbivši razblažen razbojen razbojnik razbojniški razburjen razburjenec razburjeno razburjenost razcepiti razcvetati razcveteti razdalja razdan razdati razdavčen razdejan razdejanje razdejati razdel razdelan razdelati razdelek razdelen razdelitev razdeliti razdelivši razdeljen razdeljenje razdeljevati razdelnost razdelovanje razdelovati razdeti razdevajoč razdevanje razdevati razdirati razdirunga razdražen razdražiti razdreti razdrobiti razdrobljen razdrobljiv razdrt Razdrto razdružen razdržavljen razdvojiti razen razeti razglas razglasiti razglašati razglašen razglaševati razglavokožiti razgled razgledati razgnojiti razgovarjanje razgovarjati razgovor razgrajanje razgrajati razgret razgreti razgretje razgrniti razhajati razhlap razhlapeti razhodek razimati raziskovanje raziskriti raziti razjahati razjarjenost razjasniti razjasnjen razjasnjenje razjasnjevati razjedati razjeden razjedljiv razjesti razjeziti razjokati razkačen razkačeno
| Botanika (1875): | vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v putru ocverte žemljeve drobtince in pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | kraji Košuto vem so tudi njega volili. Galicija. Iz K rakova. Tukajšni politični časnik je razglasil pismo, v kterem terja narodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več |
| Astronomija (1869): | lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in vmešanje vkup, nadevaj, v zvotljene žemlje, deni tudi nekoliko rakoviga masla vanje, pomaži kozo s putram, položi žemlje vanjo, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na žemlje, deni spodej in zgorej žerjavce, vli se razpušeniga rakoviga, masla nanje in daj jih vroče na mizo. Cesarjevi kifeljci |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | živlenje) letno v Zagrebu na svitlo izhaja. Izdajavci so gg. Rakovac, St. Vraz in L. Vukotinović, kteri so kakor várli spisatelji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v nadslovu zapopaden, posebno na tanjko napredovanje Slavjanov obseguje. G. Rakovac v predgovoru I. zvezka 1842 pravi: „Naše Kolo je vsakimu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe |
| Zoologija (1875): | solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poprej težkega orodja poznala, in jim ni nikdar kaj žulilo ram. Se ve da jih vsa ta pridnost in poterpežljivost ne |
| Stari dolg (1897): | tudi ti boš! Vsakdo nosi smrt na rami, a stara rama teže kakor mlada. — Kam boš s tem-le otročičem, ko mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami |
| Zlata Vas (1848): | obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali in se v nič niso hotli vtikati. In prej |
| Ferdinand (1884): | žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako |
| Divica Orleanska (1848): | ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag! |
| Gozdovnik (1898): | razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda |
| Gozdovnik (1898): | pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti, de nam takú vſim ſèrzę da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami |
| Valenštajn (1866): | grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i Zaupno |
| Sacrum promptuarium (1695): | vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge |
| Zlata Vas (1848): | je vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil |
| Blagomir puščavnik (1853): | glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši |
| Valenštajn (1866): | Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo |
| Valenštajn (1866): | uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | smel sramovati. Francoz. Moje veslarke so bile krepke ženske. Kakova ramena so to bila, gospod, in kakovi so bili vratovi! Ko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | In smeje si naloži tolstega sernjaka na ramena, in se napoti proti domu. "Ti, Peharček, to pa nij |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ogleda, potem pa migne tovarišema, in verže svojo dvocevko čez ramena. |
| Kmetska smrt (1890): | ne! Umrli bodo skoro gotovo! « menil je zdravnik in potegnil rameni kvišku. Hči je na glas zajokala, sin Anton pa ni |
| V krvi (1896): | nič ... Porinil je torej obe pesti v hlačna žepa, dvignil rameni ter, izpačivši obraz v odurno hudoben izraz, zinil z brezprimernim |
| Cyclamen (1883): | je polagoma utrnil pepel od svoje smodke ter mignil z rameni; a smijal se ni. »Ah, še nekaj, doktor,« dejal je |
| Pegam in Lambergar (1891): | to utegne zadeti tudi Vas". „Možno", zmignil je oni z rameni. „Baš zaradi tega je najbolje, da ostanete Vi moja zaveznica |
| Lisjakova hči (1892): | je brezupnost, ne pa zaupanje v Boga. « Starec zmaje z rameni in stopa počasi dalje. Oba molčita. Prišedši pred hišo, stopi |
| Lisjakova hči (1892): | ko ga ženska vpraša, kdo je ta siromak, zmaje z rameni, rekši: »Ničesar še ne vemo, kdo je; pri sebi ni |
| Na krivih potih (1893): | bi smel in mogel prenočiti pri njem. Oglar zmaje z rameni, kakor da bi hotel reči: ne vem, in pokaže na |
| V krvi (1896): | mesece — vse vam poplačam ...« Pajk pa je hladnokrvno skomizgnil z rameni, siloma se oprostil njenih rok ter nemo odšel doli po |
| Trojka (1897): | nocoj neznosni,« ogovorila ga je. »Možno,« zmignil je ta z rameni. »A zakaj? « »Vi še povprašujete? « »Kaj je bil vzrok, to |
| Moja hoja na Triglav (1897): | naj priskrbi drugega kažipota za dober denar! Žena zmaje z rameni in pravi: "Do večera ne bo žive duše tukaj; jaz |
| Vinjete (1899): | krivílo, glava se je zibala in tresla med visokimi, stisnjenimi rameni, čelo mu je začelo prehajati v plešo in na sencih |
| Lisjakova hči (1892): | bi mu naznanila navzočnost svojo, udari ga z veternico po rameni, in ko Lovro vzpogleda, upre lepe svoje oči tako milo-čarobno |
| Strte peruti (1894): | za Daničinim vozom, dokler me ni Vida lahko udarila po rameni, rekši: »Ali vidiš ubogo sanjarsko dušo, kakova je? « Zvečer sva |
| Robinson mlajši (1849): | račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez |
| Zlatorog (1886): | v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne |
| Dragotin (1864): | vse obseva z rožnato svojo svitlobo, kedar se krilati glasnik ranega dneva, veseli škrjanček vzdiga pod visoke oblake in gozdne ptičice |
| Anton Janežič (1870): | Antona podarjena. Začel je delati, orati, kakor priden oratar od ranega jutra do pozne noči. Truda se ni ustrašil, tudi britke |
| Rastlinske svatbe (1877): | ljubitelji takih slaščic; o lepem vremenu gredó za njimi od ranega jutra do poznega večera. Tak žužek se splazi v cvet |
| Roka in srce (1883): | videla, kakor pomnožiti število gojencev. Bila je na nogah od ranega jutra do pozne noči. Uboga njena glava in ubogi njeni |
| Postillion d'amour (1887): | brez zanesljivega moškega varstva dalje. Brez slovesa je odšla za ranega jutra, na katero stran, nikdo ne vé, tudi ne, kaj |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | radodarnosti, nabasali so si polne žepe in krompir pekli do ranega jutra. Bošnjaki so bili Šenkovičanje. Razgovarjali so se z nami |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bi nam kàj dobro dela, kajti jeli nismo ničesar od ranega jutra. Toda varali smo se! Nobena živa duša se nas |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | najrajši sam in ostajal v prodajalnici dan na dan od ranega jutra do poznega večera. Pavleta je bil vzel samo zato |
| Gojko Knafeljc (1899): | me sladke sanje, vodeče me po svojem čarobnem kraljestvu do ranega jutra. Solnce še ni bilo priplulo izza gora, ko sem |
| Robinson mlajši (1849): | žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad |
| Ferdinand (1884): | najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba gnoj, ki se izceja, z vodo zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno snažna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na |
| Ferdinand (1884): | novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri |
| Ferdinand (1884): | jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se |
| Genovefa (1841): | Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan ves |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo pogleda |
| Ferdinand (1884): | mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano dobro, in če je treba, jo znaš tudi ovezati z |
| Ferdinand (1884): | čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni |
| Divica Orleanska (1848): | ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj. To se ne sme |
| Tiun - Lin (1891): | težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moraš paziti, da ne vbodeš pregloboko, in da črev ne raniš. Kedar je rana zašita, spravi živinče v hlev in ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da se jih pila ne prime, druge že z nohtom raniš. Vmes je pa mnogo stopinj, ki jih ne moremo lahko |
| Zlatorog (1886): | Zlatoróga ní baš lahko: »Začáran je, a če ga vender raniš, »Tedaj požene iz krví njegóve »Triglávska roža, čárobno zelíšče. »Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje |
| Oče naš (1885): | to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ali nekiga jesenskiga dné se poverne na desni roki zlo ranjen k domu. Krasna Róza, ktere serce je po materni smerti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | čez malo minut v kavarni „Fenice” dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja. Ostali so bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | znoži, proti katerim ni — se ve da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili, da je ranjen nevarno. Iz vsega pa se je videlo , da se resnica |
| Gozdovnik (1898): | v malega moža. »Glavar Apačev, bode li on, ki je ranjen do življenja, smodil se v deželi solnca? Je-li ne znajo |
| Gozdovnik (1898): | srečo in nesrečo boja, kar se mahoma opoteče kakor smrtno ranjen umakne ter oddaljen od vozov na tla pade. Ta namerljaj |
| Gozdovnik (1898): | skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kožo poliznejo na takem mestu, kjer je odergnjena ali sicer ranjena, ali kjer je prav tanka, kakor na ustnicah ali žnablih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi koža ni ranjena, ampak podkožni deli so zmečkani, se ognojijo in vred napravijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | take živali dotakne do živega kože ondi, kjer je razpočena, ranjena ali zlo tanka. Nasproti pa ni znano, da bi bil |
| Valenštajn (1866): | sme ga umoriti vaša roka! Nebesa vaše roke nečejo. Poglejte, ranjena je. Butlar. Moje roke Nej treba. Gordon. Mrtva sta krivičnika |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ali so odrezne plošče večje ali manjše, ali je rastlina ranjena, ali ne, ali se lažje ali težje obveže, ali smo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham |
| Blagomir puščavnik (1853): | spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v |
| Oče naš (1854): | pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in |
| Oče naš (1854): | je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri |
| Oče naš (1885): | zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je |
| Oče naš (1885): | pozdravil, rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in |
| Tihotapec (1855): | ž njim njegovi pajdaši, ki enega iz svoje srede težko ranjenega prineso. Kaj pa to, vpraša Marko, na ranjenega pokazavši. Čez |
| Spomini (1860): | rine skozi vrata. Ko bleda svetloba luči pade na obraz ranjenega, nehoté izustim: Gregorčev Blaže! Prvi občutek, ki me preleže, je |
| Spomini (1860): | želel. Prepozno je bilo. Strah me je spreletel, ko stok ranjenega zaslišim. Strašno noč sem imel. Večkrat sem že pokonci skočil |
| Žalostna vernitev (1864): | Franceta, ta jej pové, da ga je vidil sicer hudo ranjenega pasti, da pa ne vé, je li umerl ali ne |
| Žalostna vernitev (1864): | jih je utegnilo strašni osodi. Tudi Franceta, če tudi hudo ranjenega, so Turci, ker je bil mlad in čverst, seboj vlekli |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | izdajavčeva krogla ga je podrla. Grajčšinskim srce upade vidé smrtno ranjenega oskrbnika, še enkrat se ustavijo, vrsto predero, in zbežé, kmetje |
| Pomladanski vetrovi (1881): | razvneta poprime žena besedo. „Kaj bom počela sirota, kedar te ranjenega ali celo mrtvega prinesó iz bojišča? Kje bodem našla tolažbe |
| Roka in srce (1883): | in s čutom, kteremu se je poznalo, da prihaja iz ranjenega ponosa. Vendar pak jo je tudi obšla misel, ali ni |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je med tem pripravil gospo Katarino na to, da obišče ranjenega sina. Spremljal jo je. Ravno ko je Cucelj odšel, vstopita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil |
| Viljem Tell (1862): | Bog — Gospod namestnik, milosti iščíte Od Boga! Vi ste smrtno ranjeni! Gesler. Le-tá je Tellov strel. (Pade raz konja v naročje |
| Sveti večer (1866): | očetovim konjem in nam pové, da so nam oče hudo ranjeni; ‚pol ure od vasi leže na bojišču, in gotovo', je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ne potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in ga začne tolažiti: „Nikar ne |
| Zlatorog (1886): | iz krví njegóve »Triglávska roža, čárobno zelíšče. »Te rože kozel ránjeni najé se, »In hípno zdrav je, kakor bil popred je |
| Gozdovnik (1898): | deset kož, a za jednajsto ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bode svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je na nogah. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako se |
| Oče naš (1854): | prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ta čas k njegovi ženi iti in tam počakati, de ranjenca prinesejo. Težko se je dala pogovoriti in šla nazadnje s |
| Gozdovnik (1898): | Prvi gre za svojim gospodarjem ter napne nosnici, videvši češ ranjenca. Zadnji pa je bil že prej opazil umetnost banditovo, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dramatike, v Vetranovicovih, Čubranovicovih izgled balad, v Demetricovih, Bobalicóvih in Ranjinovih izgled vestnih (moralnih) in druzih lepiga nauka polnih pesem, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vestnih (moralnih) in druzih lepiga nauka polnih pesem, v Naljeskovicóvih, Ranjinovih bogoljubnih, v Lukaricovih in Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | materin dom! Bog vama poverni, kar ste za-me ino za ranjke storile! “ Ino kušnila je obé. One pa jok zaženete ino |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (prestrašen). O moj Bog Prstan moje ranjke žene. (Žalostno. ) Franica, ta prstan sem jaz tebi podaril. Kako |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | počiva ranjki car; po panihidi je car položil na grob ranjcega veliko medaljo, vlito v spomin tega praznika; 2. v zimnem |
| Sveti večer (1866): | pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori |
| Roza Jelodvorska (1855): | nasleduje lepe čednosti pobožne matere; vredna je svojih staršev in ranjcih prednikov naših. In če mi tudi potem v tamni ječi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | podelili, še enkrat grevengo obudi. K svéti goréčnosti oživljajóči opomini ranjcih blaženih. Jezus, ko je bil dvanajst lét star, je rekel |
| Povestnik v sili (1883): | se čudil, postajal je zdajci negotov in vedno bolj tih. Raoul! nadaljuje ona, edina želja, kojo gojim, je ta, da ste |
| Povestnik v sili (1883): | ganol; nemo je zrl v tla. Reklo se mi je, Raoul, da niste srečni v zakonu. Je-li to res? poprašuje potem |
| Povestnik v sili (1883): | To pa se samo zgodi, ako imate mir v rodbini. Raoul, s prizadevanjem se mnogo doseže. Prizadevajte si, ljubiti svojo soprogo |
| Povestnik v sili (1883): | še sloneča z zaprtimi očimi, ali pa bi tudi Vi, Raoul, res bili srečni z menoj? -- Sreča ni tega sveta! — Dobro |
| Povestnik v sili (1883): | vzroka, da me ne bi spoštovali. Vanda! zakliče na enkrat Raoul z glasom, iz kterega so se razodevali čuti obupa, bolesti |
| Povestnik v sili (1883): | in mir se Vam povrne v srce. — Je-lite, da bodete, Raoul? — Moj opomin naj Vam daje k temu moči! Dalje ni |
| Povestnik v sili (1883): | sme se odpuščati! Umolknola je in sklonila glavo nazaj. Grof Raoul pa se ni ganol; nemo je zrl v tla. Reklo |
| Povestnik v sili (1883): | izmed vseh lvovskih gospodičen, dokler so jej ni izneveril grof Raoul, s kterim je bila zaročena. Še le potem je zbolela |
| Povestnik v sili (1883): | nato v Lvov in ga položili v rakev grofov Lešinskih. Raoul pa, kakor sem bil pozneje zvedel, živel jo potem, ali |
| Zoologija (1875): | goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz |
| Rudninoslovje (1867): | romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste |
| Rudninoslovje (1867): | romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste |
| Rudninoslovje (1867): | to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri |
| Botanika (1875): | todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se |
| Botanika (1875): | verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da se ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti |
| Botanika (1875): | razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se |
| Botanika (1875): | drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če |
| Zoologija (1875): | redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi |
| Gozdovnik (1898): | lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili |
| Viljem Tell (1862): | se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba |
| Oče naš (1885): | in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in |
| Gozdovnik (1898): | moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena |
| Stric Tomaž (1853): | vse, meni je ta reč znana, ker sim med njimi rastla, da so ravno tako rahločutni in dobroserčni, če ne še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker smo imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo |
| Genovefa (1841): | ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in |
| Biblia (1584): | mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz |
| Robinson mlajši (1849): | videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12 do 16 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice |
| Botanika (1875): | potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega |
| Botanika (1875): | trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem |
| Botanika (1875): | ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in |
| Botanika (1875): | se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó |
| Botanika (1875): | Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji, kterih les je pa le |
| Botanika (1875): | 158 24. red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode |
| Botanika (1875): | da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno |
| Botanika (1875): | pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo |
| Genovefa (1841): | samersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel |
| Genovefa (1841): | kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je vezh ljudí na ſvétu |
| Botanika (1875): | vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da |
| Botanika (1875): | ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi |
| Botanika (1875): | organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Biblia (1584): | plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni sa shlahne zvetlize nizh vezh ſkerbeti potreba; puſti jih raſtiti, kakor ſo hotle. Kmalo ſe pa Mariza sopet sazhudi, to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | semlje skerbno rahlala, ſi jih polivati posabila, ſi jim prenagoſto raſtiti dala, ino jih plela niſi. Satorej ſo sopet po ſvoji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih plela niſi. Satorej ſo sopet po ſvoji ſtari navadi raſtiti jéle. Le kdor sa poshlahtjene roshize neprenehama ſkerbi, mu lepe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino po njem shivíte, de boſte poboshni otrozi boshji nakviſhko raſtli, greha ſe varovali, v' zhaſt Jesuſa Kriſtuſa shiveli, ino de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtara jeſti prineſla; gledal je, kako ſo mladi zhedalje vezhi raſtli, isgodnjali ſe, ino nekiga dne po blishnih vejzah raspeljali; kako |
| Genovefa (1841): | dan na dan vezhi prihajale in kako ſo tudi ptizhki raſtli in majhno pérjizhe dobivali — toliko zhaſa, de je ternjuljev germ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nje bo rastlo od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Zemižizen. »Zvit je ta, kača je, ni mu vére,« reče Rastič svojemu sosedu in čuje se lehno mrmranje. »Šli smo k |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Zemižizen Rastiča, ki je do zdaj molčal. »To so,« odgovori Rastič in sumnjivo pogleda Zemižizna. »Tù stanuje Slavomir, kateremu smo mi |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | našem životu. « »Razjahaj, blizu je, i peš se pride,« reče Rastič. »Jaz pojézdim,« odgovori Zemižizen odločno in okó v veliki glavi |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | uprte, ko je Rastiču na pol tiho govoril: »Blagor ti, Rastič, in pozdravljenje od pobratima Svetopolka! Od njega prihajam in važne |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | zakaj se nisem pritajil in tega primolčal. Tako je tudi Rastič iz Nitre mnogo molčal pri posvetovanji, poslušal kaj Zemižizen poveda |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | izvesti. Govori nam več, da te razumejemo. « Tù se oglasi Rastič: »Poznam jaz Zemižizna, gladek mu je jezik in zgovoren. Zakaj |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | krvjó. Za to je Svetopolk zdaj pripravljen, ker, védi, o Rastič, da ni sam on Sloven z malo družino v nemški |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | lehka rudečica preletala, kajti čutil je, da v mnozem oziru Rastič pravično sodi; ali prijateljstvo do pobratima Svatopolka mu je velevalo |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Zemižizen odločno in okó v veliki glavi se mu zaiskri. Rastič migne Onobolu naj mu konja posodi in ga zajaha. Nista |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež |
| Botanika (1875): | je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſu ſe ſok po ſtebli salepí, ter ſe po verhu ráſtja opikne , in mu ſhkodje. Tak ſok je ſladek, in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti, s obdelovánjem ſadivniga raſtja, ktero ſe vezhkrat mora okopavati, kakor krompir, korenje, répa i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje po vertih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Malavašič. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitne ſkáse. Shito in raſtjé ſe ſkasí ali sbolí, kakor shiva ſtvar. Poglavitne ſkase per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkoda ſe shita na polju poprime. Shito in mnogotero dolgo raſtje poleshe na dobri semlji, hudi vetrovi in mozhan desh shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do tréh pavzov odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se |
| Kemija (1869): | potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako gostih, da bi se bil iz njih napravil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili |
| Botanika (1875): | le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek |
| Botanika (1875): | Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo |
| Botanika (1875): | Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega |
| Fizika (1869): | Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje |
| Botanika (1875): | porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec |
| Botanika (1875): | Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in |
| Botanika (1875): | redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so |
| Botanika (1875): | Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja |
| Botanika (1875): | da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode |
| Zlatorog (1886): | Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj |
| Kemija (1869): | in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so |
| Zoologija (1875): | v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa |
| Botanika (1875): | rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani |
| Botanika (1875): | se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki |
| Botanika (1875): | kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih |
| Zoologija (1875): | neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potegnilo funta. Taka je tudi pri vsih druzih živalih in rastljinah; druge pervíne so sicer k njih bitju tudi potrebne, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſteblu; tako ſo pri dinjah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte |
| Fizika (1869): | notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo |
| Botanika (1875): | rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da |
| Stelja in gnoj (1875): | sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in |
| Zoologija (1875): | Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó |
| Botanika (1875): | natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi pa le njim primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se |
| Fizika (1869): | vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi |
| Fizika (1869): | skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke |
| Botanika (1875): | betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red |
| Botanika (1875): | redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih |
| Botanika (1875): | izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih |
| Botanika (1875): | kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red |
| Botanika (1875): | rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno |
| Botanika (1875): | imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sevi še nekaj ondi zelnega semena priseje, da bolhe perve rastlinke popuste in na mlajši gredó, ki se jim prepusté; med |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živino. Seje se seme mesca sušca in se potlej male rastlinke presajajo proti koncu mesca maja do srede kresnika in so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je skerbno obdelovana bila. Krompir, salata, zelje in mende vse rastlinke so z obdelovanjem požlahnjene. 3. S cepljenjem. Ko se nežlahno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njih prebivajo. Take bunke je treba pri presajenji otrebiti, da rastlinke potlej lepši rastejo in slave naredé. Kdor to opusti; ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kakor fižol, in tako tudi krompir, in pesno seme in rastlinke. V več krajih imajo mašine, da se iz njih seje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kdor to opusti; ne bo imel lepih glav, ampak take rastlinke bodo imele po več majhnih in puhlih glavic, ali pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse eno presaditi, in jamice polivati in nekaj dni tudi rastlinke, dokler se ne primejo. Mlade rastlinke, dokler so še na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in nekaj dni tudi rastlinke, dokler se ne primejo. Mlade rastlinke, dokler so še na pervi gredi, rade bolhe jedo in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bi pa opešale. 2. Okopovanje ima dva namena; a) ptuje rastlinke s koreninami red zatreti, in b) zemljo za rast tert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega |
| Stelja in gnoj (1875): | razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v |
| Botanika (1875): | tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni |
| Botanika (1875): | to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo |
| Botanika (1875): | Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni |
| Botanika (1875): | sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko |
| Botanika (1875): | Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam |
| Botanika (1875): | Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih |
| Botanika (1875): | se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo |
| Botanika (1875): | razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako |
| Botanika (1875): | omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod |
| Botanika (1875): | rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline |
| Botanika (1875): | rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali |
| Botanika (1875): | Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje |
| Botanika (1875): | močno raztopna ali razpustna in ki tedaj zamore priti v rastlino z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je |
| Botanika (1875): | se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je |
| Botanika (1875): | (mezgovod). To obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej |
| Botanika (1875): | kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se |
| Botanika (1875): | tje za salato, ker ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči (Myosotis), ki nas sè svojimi |
| Botanika (1875): | kmali določeno podobo in se pokaže zadnjič kakor majhna samosvojna rastlinica, kal ali klica imenovana, ki ima listnato stebelce in koreninico |
| Kemija (1869): | raztopljene, nahajajo se časih v njej celó nevidno majhne žive rastlinice in živalice. Voda izvirajoča iz velike globočine ima tudi večo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vode; ako jo skoz mikroskop gledaš, vidiš skoraj same kremene rastlinice, alge, bacilarije imenovane. Ena tacih zraščenin rabi se pod imenom |
| Botanika (1875): | le sè cukrom vkuhana; na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne rastlinice, in pa samovratec (Monotropa), rumenkasto belo, brezlistno rastlino zajedalko, ki |
| Botanika (1875): | kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
| Fizika (1869): | pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa mnogo stvari je še, ktere niso, kakor rastline |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija |
| Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. |
| Kemija (1869): | o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum |
| Kemija (1869): | se rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi |
| Kemija (1869): | Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela |
| Kemija (1869): | tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno |
| Botanika (1875): | kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno |
| Stelja in gnoj (1875): | nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima |
| Kemija (1869): | étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi |
| Kemija (1869): | sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no |
| Botanika (1875): | Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da |
| Botanika (1875): | gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se |
| Zoologija (1875): | mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne |
| Botanika (1875): | stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo |
| Botanika (1875): | je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen |
| Botanika (1875): | to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija |
| Botanika (1875): | nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo |
| Stelja in gnoj (1875): | je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico |
| Kemija (1869): | hitro izpeče. Žitno zrno ima v sebi skroba, rastlinske vlaknine, rastlinskega kleja, fosfornatih soli in moševine (lesne vlaknine). Zadnje tvari večidel |
| Kemija (1869): | Glinica ima posebno sorodnost do rastlinskega vlakna in do barvil. Ako tedaj bombaževo prejo ali tkanino |
| Zoologija (1875): | v vodi ali v glenu. Ličinke mladoletnic si napravijo iz rastlinskega drobiža, malih polževih lupin in peska tulec, katerega vedno sebo |
| Botanika (1875): | odpravi ven skoz listje. Razun tega znaša voda velik del rastlinskega telesa. Saj stanični sok ni skorej nič druzega, kakor sama |
| Botanika (1875): | mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih pogojih rastlinskega življenja, če nismo najbolj na drobno preiskavali sostavine rastlinske in |
| Botanika (1875): | cvet (flos compositus) ali košek, in je ločilno znamenje velikega rastlinskega plemena socvetk (compositae), v ktero spadajo med drugimi tudi solnčnica |
| Botanika (1875): | gld. Ali mikroskop sam zá-se še ne zadostuje. K preiskovanji rastlinskega drobja je razun popolnega znanja v ravnanji z mikroskopom potrebna |
| Botanika (1875): | moči mikroskopove (drobnogledove) moglo je človeško oko prodreti do skrivnosti rastlinskega drobovja in spoznati drobne stanice in cevke, iz kterih je |
| Zoologija (1875): | z mesom, manjše, v vročih krajih prebivajoče jedó pa poleg rastlinskega živeža tudi jajca in manjše živalce. Nobena zver tega plemena |
| Zoologija (1875): | nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako |
| Botanika (1875): | v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče |
| Kemija (1869): | lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede |
| Botanika (1875): | Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje |
| Botanika (1875): | da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca |
| Botanika (1875): | se posebno takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v |
| Zoologija (1875): | pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani. |
| Botanika (1875): | je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| Kemija (1869): | Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo |
| Botanika (1875): | vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah |
| Botanika (1875): | rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni |
| Botanika (1875): | kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano |
| Botanika (1875): | porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
| Botanika (1875): | zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino |
| Botanika (1875): | raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel |
| Botanika (1875): | debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga |
| Botanika (1875): | naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti |
| Botanika (1875): | tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna |
| Botanika (1875): | vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit |
| Botanika (1875): | teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to |
| Stelja in gnoj (1875): | 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti |
| Botanika (1875): | sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo |
| Stelja in gnoj (1875): | imenitni lastnosti; ima namreč v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke |
| Stelja in gnoj (1875): | itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. |
| Stelja in gnoj (1875): | rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov |
| Stelja in gnoj (1875): | za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana |
| Botanika (1875): | Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne prsti v Bohinju rastoča srebrnolista krvomočnica (Geranium argenteum). Posebno se pa sadé v lonce |
| Botanika (1875): | Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi bčele pogostoma obiskujejo. V blizo sorodni |
| Kemija (1869): | ali sorodne vrste (Homologe Reihen). Iz vedno bolj in bolj rastoče množine na novo iznajdenih organskih spojin, izprezale so se počasi |
| Fizika (1869): | pot, ki ga preteče prosto padajoče telo vsled te vedno rastoče končne hitrosti v določenem času. Na koncu prve sekunde je |
| Botanika (1875): | sporiši posebno živo rudeče cvetje. Imenitna je v vzhodnjej Indiji rastoče drevo teka (Tectonia), ker daje najbolji les za ladje. |
| Botanika (1875): | smrti, da je moral trobelikov sok piti. Nektere v Perziji rastoče kobulnice imajo v sebi mlečke, ki so na zraku strdijo |
| Botanika (1875): | so namreč vredne, da so omenijo še sledeče, deloma divje rastoče, deloma povrtne rastline: Prijetno dišeča resedica (Reseda odorata), kapucinska kreša |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vedno večje obubožanje temu vzrok, kajti to vzročujejo tudi vedno rastoče nerodnosti, slabi zgledi, priložnost in zapeljevanje k slabem; to so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od hitro rastečega drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali |
| Kemija (1869): | bučah in dinjah i dr. Po vzhodnej in zapadnej Indiji rastoči sladorni trst se zmečka in zdrozga, potem iztiska; sladki sok |
| Kemija (1869): | čista, dobimo, ako sožgemo morske haluge in drugi po morji rastoči drač. Največ sode pa delajo v velikih fabrikah iz kuhinjske |
| Botanika (1875): | se posebno ceni za narejanje strelnega prahu. V južnej Evropi rastoči čičimak (Ziziphus) daje prsne jagode. Iz blizo sorodnih redov naj |
| Zeleni listi (1896): | srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice |
| Gozdovnik (1898): | Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga |
| Ta male katechismus (1768): | Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh sladnoſt grata duh tega zhloveka k' ushezhemu zel lohka volan. Ti moresh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſte obeſſu, inu tiſtiga gor dershy, de h'nezh na grata? Ali ni on tiſti, od katiriga ta kronani Prerok David |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji molitvi sa eniga reuniga boshza pred Bogam ſposna, tiſtimo grata Bog en vſmileni dobrotnik, katiri ſam ſebe v' ſvoji proshni |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmert isdau. Taku je tebi ta krei Chriſtuſove molitve gratou en krei te nar vezhi hudobe, inu en preſtor te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gory v' peklenskimu oignu, s' eniga erba tih Nebeſs je gratou filius perditionis, en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reverteris. Ti ſi en prah, inu bosh supet en prah gratou. Pulvis es. Ti ſi en prah, inu je vunder sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je s' eniga Fyrshta te deshele Gandia en Jesuiter gratou, ſam ſebe h' tim nogam tiga Judesha v' peku obſodiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpeu. Et in pulverem reverteris. Inu bosh supet h' pepelu gratou. Inu debi enkret eno dobro ſmert ſturiu, inu debi po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu naſsrezhnu plazhilu negoviga s'ſouſhijo pobeleniga isdavaina |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koku velika, inu koku hitra je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en naſveſti, s' eniga vshganiga en smersli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji niſo otli |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe bo tebi sladku gratalu, aku ti tu is lubeſne boſhje, katirega imash lubiti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, de je nemu tu isdavaine ſvoiga Moiſtra taku dobru gratalu. Veſeu je on biu, kader je biu Chriſtus od tih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry, inu tiſto v' naſhe ſerze gor hranimo, de mi gratamo ena dobra, inu radovitna semla, katira bo ſamustu sadu tvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſmileinam tu terpleine, inu ſmert naſhiga Isvelizharja obshalujemo, Judesh na gratamo, sh'nym greha na ſturimo, na s'zagamo, inu ſe na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eniga zhloveka, katiri v' mes pride, na veliku kraju restroſheni gratamo, aku mi en pravi zhaſs, inu ſamotni krei sa molitu |
| Sacrum promptuarium (1695): | golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' |
| Ta male katechismus (1768): | se prave: s' Bogam se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nociva, qu mergunt homines in interitum, & perditionem. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smerty bojish? kaj ne? ſatu: ke ſhellish. tudi ti star gratati. Toku sprem isli tedej ſdej, aku otshesh ti tazhas svojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | njo poročil in je žnjo kraljeval. Sezidal je mesto Ratibor, ktero ima po njem še dan danes isto ime. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ko se je to godilo v goráh, je imel knez Ratibor s svojo Emo obilo posla, da jo je v varnost |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da Ema še |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu knezu, in pošepni mu na ušesa, kako da zvesta |
| Vaška pravda (1892): | mi smemo pasti! « odgovarjajo Podgoričani. »Udrite jih! Poženite jih z Ratik! kaj se jih bojite? « ščujejo žabarske žene svoje može. Krik |
| Vaška pravda (1892): | tudi mi ne kaznovali človeka, ki se hoče polastiti naših Ratik in pa dekleta iz naše vasi? Mladeniči, kako bi ga |
| Vaška pravda (1892): | vaše? kdo vam jih je dal? « »Poberite se, Žabarji, z Ratik! « ukazuje Miha. »Ne gremo, ne! « odvrne pogumno Rjavčev pastir. »Kdo |
| Vaška pravda (1892): | domov! « pravi Ocepek. »O, seve, vi bi se radi polastili Ratik, vi, toda mi se ne umaknemo! « vpije Prosenec, ki je |
| Vaška pravda (1892): | Toda takrat nastane mahoma prepir med Podgoričani in Žabarji zaradi Ratik, potem pa silna mržnja in sovraštvo. Petriček je bil celo |
| Vaška pravda (1892): | se vam tako silno zameril. Ako ste hudi na-me zaradi Ratik, povem vam, da meni ni prav nič do njih, ako |
| Vaška pravda (1892): | takoj po vsej dolini, da so Žabarji in Videmci zaradi Ratik pravdo napeli ter da si bodo izbrali svojega kralja. |
| Vaška pravda (1892): | kogar so srečali, da gredo v Turjak pravdo začet zaradi Ratik. Revni gostilničarji siromašnega turjaškega trga so iztočili tisti dan nenavadno |
| Vaška pravda (1892): | kaj se je priv petilo Žabarjem, poženo sami živino z Ratik in tako ostanejo samo Podgoričani. Žabarji so planili vsi iz |
| Vaška pravda (1892): | niso veselili. Kakor hitro so Podgoričani in Podpečani ugledali na Ratikah žabarsko živino, planili so iz svojih vasij proti Ratikam. Žabarji |
| Vaška pravda (1892): | pastirji živino. Ko priženo Podgoričani tje, bilo je živine na Ratikah, kakor na majhnem semnju. »Kaj pa to! « kriči Trznarjev Miha |
| Vaška pravda (1892): | vrtu, pravi: »Možje, kaj storimo? V Logu ni paše, na Ratikah nam pa ne puste pasti. Krme ni, prodati živine ne |
| Vaška pravda (1892): | imeli nobenega pašnika več, na katerem bi pasli živino. Na Ratikah pa, kjer ni pasel tedaj nihče, vzrastla je trava nenavadno |
| Vaška pravda (1892): | veselja, češ, napasla se bode zopet jedenkrat naša živina na Ratikah. Dolgo se niso veselili. Kakor hitro so Podgoričani in Podpečani |
| Vaška pravda (1892): | Po teh besedah odide sodnik Adam za svojimi vaščani. Na Ratikah so že pasli žabarski in videmski pastirji živino. Ko priženo |
| Vaška pravda (1892): | so jim pa zagrozili, ako se še kdaj prikažejo na Ratikah. Žabarjem je bilo res hudo. Živine so imeli mnogo, paše |
| Vaška pravda (1892): | resnici. Na poročni dan jo šla dolga vrsta svatov po Ratikah. Bili so sami Žabarji, veseli svatje, ki so že težko |
| Vaška pravda (1892): | IV. Od tistega dne ni pasel nihče več na Ratikah. Če so prignali tje čredo Podgoričani, planili so Žabarji iz |
| Vaška pravda (1892): | ščujejo žabarske žene svoje može. Krik in hrup privabi na Ratike Podpečane, Videmce in druge Podgoričane. Ko pa vidijo Videmci, da |
| Vaška pravda (1892): | kriči Kodre. »Na naših Ratikah ne bodete pasli. « »Saj so Ratike naše! « vpijejo Žabarji. »Kaj, vaše? Pokažemo vam kmalu, čegave so |
| Vaška pravda (1892): | kozolec ali na kako drugo višino, da je gledal na Ratike. Ko zazro Podgoričani kričečo in razsajajočo žabarsko trumo, tako strahovito |
| Vaška pravda (1892): | in jih zavrnili domov. Če so prignali Videmci živino na Ratike, vzdignila se je vsa Podpeč, in Videmci so morali bežati |
| Vaška pravda (1892): | pašo, pogovore se, da bodo zopet vsi gnali past na Ratike. Drugi dan res priženo na Ratike vso sestradano žabarsko čredo |
| Vaška pravda (1892): | je ogenj pepelil delo in trud človekov. Hipoma so bile Ratike prazne. In priplavale so zopet žabe iz vode, kamor so |
| Vaška pravda (1892): | so se veselili, ker jim ne bode treba goniti na Ratike in varovati nagajive živine, ki jo vedno silila v škodo |
| Vaška pravda (1892): | vi dobili? « vprašujejo zaničljivo Podgoričani in Žabarji. »Le vpijte, le! Ratike so vendar naše, saj se drže naših njiv! « oglasi se |
| Vaška pravda (1892): | zbrali, vsujejo se tako oboroženi iz vasi po ulicah na Ratike. Za njimi so sopihale Žabarice in otroci. Kdor je pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo |
| Valenštajn (1866): | čaka. Odstave ga i zopet bode vse, Ko bilo v Ratisboni je. Grofinja. Takó Ne bo. Zdaj ne. Ne bojte tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tudi v „Gospodarstveni prilogi” „Slov. Gospodarja” oglasil se gospod A. Rauch s podukom, kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | če jim ta poduk po večem podamo. Tako piše gosp. Rauch: „Vse premalo brigajo se naši kmetovalci za narejanje komposta, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje |
| Rudninoslovje (1867): | je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega |
| Oče naš (1885): | je rekel Nikole; da je oče Arkimbold v prihodnost vidil. Raul je umrl, kakor je živel, v grehu, pijanosti in kletvi |
| Oče naš (1885): | je zamogel Štefan brez nevarnosti za svoje življenje Raula izpustiti; Raul je na tla padel. — Mrtev je bil. Žalostno je gledal |
| Oče naš (1885): | zdravje tacih pošast piti! “ „In smrt bodi tebi! “ zavpije zlobno Raul, „kteri si najnesramniši izdajalec republike;“ in z boso sabljo plane |
| Oče naš (1885): | vmakne, ga spodbije in zgrabi s silno močjo za grlo. Raul si je vse prizadjal, da bi se mu iztrgal. Sabljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je she zhes simo v podobi goſenze preshivil. 3. Slatorítka (Raupe des Goldafters). Isvalí ſe navadno v malim travnu. 4. Sreberniza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings). S njo ravno v tiſtim zhaſu ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevju ſploh ſhkodljiva. Posneje, kakor ta ſe perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). *) I. Gerba. Ta goſenza je ſilno majhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v tiſtim zhaſu ſe perkashe : 2. Goſenza béliga drévniga metulja (Raupe des Baumweisslings), kteri je she zhes simo v podobi goſenze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne |
| Zoologija (1875): | kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava |
| Divica Orleanska (1848): | dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na |
| Sveti večer (1866): | porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim |
| Astronomija (1869): | kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin |
| Fizika (1869): | stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Naj naredí, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da |
| Rudninoslovje (1867): | kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče |
| Rudninoslovje (1867): | deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt |
| Rudninoslovje (1867): | Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice |
| Pozhétki gramatike (1811): | m'aime, me lubi, nameſt il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih in terdnih béder, majhnih lákotniz, polniga bòka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Včasih je tega mesca naglo južno, sneg skopni in po ravnem polji stojé po razorih in še po krajih luže, kjer |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da bi bil zemlje kaj zgubil in da bi na ravnem zemljišu obdelovanje njegovo mudivno in težavno bilo. Bilo je tako |
| Vetrogončič (1860): | previdi, kako nesrečen dar amerikanski je tobak, kako gozdi na ravnem lenobi delajo potuho, in kako močno tedaj skerbé za pridnost |
| Domen (1864): | Tako vidimo sivolasega moža, kako zamišljen korači po stezi ob ravnem travniku, zdaj pa zdaj baklo vterne z golo, žuljasto roko |
| Dragojila (1864): | in mala četica rednih cesarskih vojakov. Bitva se prične na ravnem polji med Slavino in Kocami, bojujejo se hrabro, na obéh |
| Pomladanski vetrovi (1881): | lastno krvjo branili proti tujim nasilnikom. Kjer se sedaj na ravnem polji pri rahlem vetriči upogiblje in uklanja rumeno žitno klasje |
| Luteranci (1883): | Šesto poglavje. Zdaj zagleda v ravnem polji Mlad'ga poba urno teči, Beli list v roti nesti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vodi. Okoli in okoli mesta je tekla pod zidom na ravnem voda v globokem mestnem jarku, preko katerega je pri vsakih |
| Od pluga do krone (1891): | vodi. Okolo in okolo mesta je tekla pod zidom na ravnem voda v globokem mestnem jarku, preko katerega je pri vsakih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane |
| Fizika (1869): | 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka |
| Zlatorog (1886): | rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi |
| Rudninoslovje (1867): | ima ob stranéh 6 sokladnih navpičnih ploskev a, i 6 ravnih navpičnih robov, od zgoraj i od zdolaj je pa pokrita |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se posebno na Angleškem, kjer ga rabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej več vidi. Kdor bi se na daljno |
| Viljem Tell (1862): | na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke |
| Astronomija (1869): | pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi |
| Astronomija (1869): | se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v |
| Biblia (1584): | taiſti dan je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup |
| Biblia (1584): | v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir |
| Biblia (1584): | ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter jima |
| Fizika (1869): | ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Fizika (1869): | do primerne naprave na vseh naših urah, ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo |
| Fizika (1869): | Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost, enakošna, gleichförmige Geschwindigkeit, 54. |
| Fizika (1869): | ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo vzame na pomoč, o kterem smo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava ostane. Paše, na kterih voda dostikrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo |
| Botanika (1875): | se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo |
| Zoologija (1875): | je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so |
| Robinson mlajši (1849): | se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je |
| Fizika (1869): | paro spremeni, kakor pa mrzla voda. Naprava V imenuje se ravnar. Njegova naloga je ta, da pušča več ali manj pare |
| Fizika (1869): | sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče. Cev, Röhre, Rohr. Cev napajalka, Speiseröhre |
| Trtna uš (1881): | moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo |
| Trtna uš (1881): | spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij Goethe, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel |
| Divica Orleanska (1848): | Čez Marno prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje |
| Fizika (1869): | križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči |
| Fizika (1869): | ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse |
| Biblia (1584): | on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na voz. Gosp. Peterka pravijo, de že več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil |
| Stric Tomaž (1853): | ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo |
| Fizika (1869): | se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati |
| Robinson mlajši (1849): | prašati, če je pri ti ali oni priložnosti Robinson prav ravnal, ali ne, kaj bi si oni v ti ali oni |
| Robinson mlajši (1849): | ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se |
| Stric Tomaž (1853): | ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me |
| Ferdinand (1884): | se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo |
| Roza Jelodvorska (1855): | gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega |
| Čas je zlato (1864): | prijazen in pohleven, če se je količkaj lepo ž njim ravnalo. Tode ga ni bilo skor človeka, ki bi bil to |
| Kemija (1869): | ali rjavega praha — kakor se je več ali manj oprezno ravnalo s sokom. Ta prah je vlažen, neprijetnega duha ter ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | oznanjeno v poročilih o odborovih skupščinah. Skrivaj se nič ni ravnalo. Dotična poročila se glasé tako-le: Bilo je pri XX. odborovi |
| Zoologija (1875): | ga vendar ne prištevajo učenjakom. Ko bi se malo bolje ravnalo s to trpežno in delavno živalijo, gotovo bi tudi osel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po društvenih pristopnicah in naj bi se pri tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. |
| Robinson mlajši (1849): | Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne more; vendar se ti ni treba nič bati, ako ravnaš, kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in vode, in daj to na enkrat bolnemu prasiču. Tako ravnaš tri ali štirikrat na dan. Namest solitarja je v sili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor troj brat ſi mi ljub ino prijeten, zhe prav ravnaſh. Zhe pa ne, pa she gréh preshí ko derezh lev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shide, in vezh ko 60 goldinarjev, zhe v vſim tako ravnaſh, kakor ſi dosdej ſliſhal, in zherve 30 dní ſkerbno paſeſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | bi se zoperstavile pruski in avstrijski, ker nemškemu narodu ne ravnate po godi. Veliko krika malo volne! bo menda konec vsega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | naš domači klic nazaj in pokažite s tem, da se ravnate po volji svojih občanov, ne pa po tuji trmi enega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako ljubi, ali pa še bolj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge |
| Fizika (1869): | Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri |
| Ferdinand (1884): | z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki je |
| Fizika (1869): | ab namreč, s ktero je telo L (Pod. 48.) tlačilo ravnico razloži se pri strmini AB (Pod. 50.) na dve sili |
| Gozdovnik (1898): | Potem ima nove izdajske namere. Ker je šel tja v ravnico, to domnevam, da nam namerava Indijanov poslati. Kar hitro ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz |
| Astronomija (1869): | enakej dalji od obeh tečajev okrog zemlje mišljena, se zove ravnik (aequator) ali polutnik, in sicer zato, ker deli zemeljsko površje |
| Astronomija (1869): | leži okrog zemlje povsod enako oddaljen od tečajev, — tako imenovani ravnik ali polutnik (ekvator) — delimo na 360 enakih delov ali stopinj |
| Fizika (1869): | Anker, sidro, maček. Anpassung, prilagojenje. Anziehung, privlaka. Anziehungskraft, privlačnost. Aequator, ravnik, ekvator. Araeometer, areometer, gostomér, 83. Archimedes, njegov zakon, 82. Astronomie |
| Fizika (1869): | Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej |
| Astronomija (1869): | kraja. In najmočnejša mora biti sploh privlaka v krajih ob ravniku, ker nad njimi mesec skoro zmirom stoji navpik. Na trdi |
| Fizika (1869): | imenujejo passati. Napravijo se s tem, da se na ekvatorji (ravniku) ogret zrak k višku vzdigne in da od polov tečejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Drenik, Ant. Jentl, Miha Pakič, dr. Poklukar, Fr. Potočnik, Fr. Ravnikar, Ivan Vilhar, dr. Vončina, dr. V. Zarnik, dr. Zupanec, Fr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | znanje vzeta, pa se tudi natisneta v letniku. — Gosp. Fr. Ravnikar je v imenu odborovem predlagal, kako naj bi se opuščeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo |
| Astronomija (1869): | prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v njej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih |
| Fizika (1869): | Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v |
| Biblia (1584): | oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v' |
| Biblia (1584): | je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo |
| Biblia (1584): | KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti |
| Sacrum promptuarium (1695): | tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè |
| Sacrum promptuarium (1695): | dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille |
| Sacrum promptuarium (1695): | dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To |
| Robinson mlajši (1849): | je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter sam |
| Stric Tomaž (1853): | kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se |
| Čas je zlato (1864): | deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec |
| Astronomija (1869): | tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama |
| Fizika (1869): | trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti |
| Ferdinand (1884): | in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate |
| Pripovedke za mladino (1887): | kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije zlati so, ne pa dva. ” Ko pride do |
| Kemija (1869): | Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat |
| Razne dela (1870): | se glav ne malo v prah. Je gledal Rus le ravnodušno Kervavih tih zabav izid, Obračal pa vojaško skušnjo Na tihim |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | že v sveti Meki. Naslonjen na dolgo debelo palico zrè ravnodušno pred sé ter popolnoma udan v svoj »kižmet« opazuje, kaj |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | vé, da mi je priti. Pravil mi je potem prav ravnodušno, da je premeščen v Dalmacijo, in, ker sem videla, da |
| Abadon (1893): | presunljivo, da sem naposled priznala vso resnico. Mož de nato ravnodušno: — Za svojim bratom pričakujete dedovine tridesettisoč forintov. Toliko je pač |
| Vaški pohajač (1893): | pogrebcev oči pa so uhajale zlasti na Jeroma, ki je ravnodušno in brezskrbno korakal za krsto; poznali so ga dobro in |
| Očetov greh (1894): | je poznal že vse to in tudi ni pričakoval izpremembe. Ravnodušno odloži mali kovčeg, ki ga je prinesel s seboj, na |
| Slučaji usode (1897): | mraz jo spreleti. — Kam naj bi tudi zbežal? odvrne Otmar ravnodušno. Znancev nima, denarjev nima. Sam se povrne in pové, kaj |
| Slučaji usode (1897): | da prevzamete to nalogo. — Draga moja, jej je odvrnila grajščakinja ravnodušno, še na dečka Otmarja nisem uplivala, pa naj bi zdaj |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Janeza Šorna, nekdanjega oskrbnika. « »To je že Rotija izvohala«, odgovori ravnodušno Martin Cucelj. »A kaj se bova menila o tem, gospod |
| Zoologija (1875): | nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pomiſlite, ljubi otrozi! ako je Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore |
| Stric Tomaž (1853): | po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati |
| Botanika (1875): | razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in |
| Kemija (1869): | krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi |
| Kemija (1869): | Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt |
| Kemija (1869): | med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95 |
| Kemija (1869): | se ujemale popolnoma; in tako je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali ekvivalente, kakor stojé napisana v 7. §. Da se |
| Kemija (1869): | prvine med sebó spajajo, imenujemo zato ravnomočnice (v kratko tudi ravnomočja) ali ekvivalente (Aequivalente — od latinskega aequus= enak, raven in valor |
| Kemija (1869): | dadó preiskave, med sebó primerjati, bilo jo potrebno, da se ravnomočje neke prvine stavi za enoto in da se pokaže, koliko |
| Kemija (1869): | §. 12), tekoj vidimo da 35 utežnih delov klora je ravnomočje za 16 utežnih delov žvepla. Tedaj je tudi očitno, v |
| Kemija (1869): | sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec zato je njegovo ravnomočje = 1. |
| Kemija (1869): | neimenovano prvino, na pr. klor. Recimo, da nam je njegovo ravnomočje neznano. Zato razkrojimo kakoršnokoli klorovo spojino, na pr. ono z |
| Kemija (1869): | glasi: Kemične prvine se spajajo med sebó ali po svojih ravnomočjih ali pa po njihovih višekratnikih. Razne vrste kemičnih spojin. Ako |
| Kemija (1869): | Koliko je pa vreden in imeniten nauk o ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | cigani, kterih je okoli 120,000 na Ogerskim, se pripravljajo za ravnopravnost (enake pravíce, kakor jih vživajo drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | še nič storila: grof Taaffe je še zmerom „Fabius cunctator”. Ravnopravnost narodov vresničiti, to je prvo, s čem bi vlada pokazala |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovenščina stoji še vedno, kakor beračica, pred vrati. Ta naredba ravnopravnosti nikakor ne zagotavlja. Če deželni odbor pravi, da so gosposke |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | država daje stroške. Imamo torej naredbe, ktere na ravnost vrata ravnopravnosti zapírajo. Moja gospôda! Vsak jezik, kterega je Bog dal kacemu |
| Divica Orleanska (1848): | Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh |
| Fizika (1869): | na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja |
| Fizika (1869): | trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo |
| Fizika (1869): | delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa |
| Fizika (1869): | vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je |
| Fizika (1869): | moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali je |
| Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer |
| Fizika (1869): | ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih |
| Botanika (1875): | začne delati prizadevanje, da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh |
| Botanika (1875): | vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman |
| Fizika (1869): | ne bi bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 |
| Fizika (1869): | se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju |
| Fizika (1869): | dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako |
| Fizika (1869): | funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako |
| Fizika (1869): | morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé |
| Fizika (1869): | bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil |
| Fizika (1869): | stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | I. Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino |
| Valenštajn (1866): | Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za |
| Gozdovnik (1898): | je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem |
| Rudninoslovje (1867): | nebo, raza mu je pa bela; poluprozoren je, ali pa samo prosojen |
| Rudninoslovje (1867): | listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne |
| Rudninoslovje (1867): | otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta |
| Rudninoslovje (1867): | jako ráskave. Lomi se školjkasto, sije kot demant, barve i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna |
| Rudninoslovje (1867): | kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je malo trši (tr. = 2 |
| Rudninoslovje (1867): | nec je rumenkast ali siv, na zraku zarjavi ali počrni, raze je bele, prosójen, krhák je, časi trši (tr. = 3•5 |
| Rudninoslovje (1867): | sijajnosti je kovinske, barve srebrnate, i vleče malo na rdeče, raze je sivkastočrne; krhek je, trd (tr. 5•5) med apatitom |
| Rudninoslovje (1867): | se neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate ali jeklene, a raze sivkasto-črne; krhek je, trd (tr. = 5•5 . . . . 6•0) skoro |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 56.) , sveti se, kakor steklo, bele barve i bele ráze je, prozoren ali poluprozóren, mehák, trd (tr. = 2), kakor sol |
| Rudninoslovje (1867): | kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je malo trši (tr. = 2 |
| Rudninoslovje (1867): | je ali rjav, časi tudi siv, i take je tudi raze; neprozóren, melek je, trdota mu omahuje med lojevčevo i apnénčevo |
| Rudninoslovje (1867): | lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka |
| Kemija (1869): | in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali |
| Kemija (1869): | rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto |
| Divica Orleanska (1848): | blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč |
| Kemija (1869): | imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in |
| Kemija (1869): | poskusili te tvari mešati v pravih razmerah in potem zmes razbeliti, in posrečilo se jim je, to krasno barvo ponarediti. Cena |
| Fizika (1869): | da drgnejo suho poleno ob suh panj, da zamore kovač razbeliti žebelj, če ga dolgo kuje. Ravno tako se razvija toplota |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo |
| Kemija (1869): | toploti je tako hlapen, da se dá destilovati; na zraku razbeljen izgori z jako svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine |
| Kemija (1869): | je, na prelomu drobnozrnast, na zraku se skoro ne promeni, razbeljen izgori v antimonov okis. 1 del antimona in 4 deli |
| Kemija (1869): | kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod |
| Kuharske Bukve (1799): | vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na |
| Kuharske Bukve (1799): | obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Botanika (1875): | gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem |
| Biblia (1584): | Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno |
| Stric Tomaž (1853): | najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To |
| Astronomija (1869): | bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat |
| Sacrum promptuarium (1695): | Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba |
| Robinson mlajši (1849): | rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in |
| Robinson mlajši (1849): | poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz |
| Sacrum promptuarium (1695): | nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar |
| Sacrum promptuarium (1695): | umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu |
| Revček Andrejček (1891): | Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno |
| Zlatorog (1886): | vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva |
| Gozdovnik (1898): | v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo |
| Divica Orleanska (1848): | Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga |
| Kemija (1869): | natron tako jedki osnovi, da sta tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov |
| Kemija (1869): | V trgovini se prodaja neka rumenkasta, z vodo razblažena solitarna kislina pod imenom ločnica (Scheidewasser), njena primerna težina = 1,2 |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | jim te razmere znane bile, ali če se je zavratni, razbojni ali naročeni umor storil, med 10 in 20 leti. Započeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki se s strupom ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori; 2. razbojni umor, ki se doprinese z namenom, se tujega blaga po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | deležnikih od 1 do 5 let. Če se je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov |
| Maria Stuart (1861): | Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi eniga ràsbojnika je nóter vsęl. Po tęm pak, de bi on kakôr |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti |
| Revček Andrejček (1891): | kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in |
| Tiun - Lin (1891): | luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni |
| Tiun - Lin (1891): | nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil |
| Tiun - Lin (1891): | naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na |
| Tiun - Lin (1891): | to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da |
| Tiun - Lin (1891): | sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar |
| Gozdovnik (1898): | lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | noge s' sheblji na krish perbijejo, ino na vſako ſtran rasbojnikov eniga. Tako viſi ˛Sin boshji med nebam ino med semljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je vſe voljno terpel, le beſédize ni protil. Zelò rasbojnikov eden ga je preklinjal. „Zhe ſi Kriſtuſ,“ je djal, „ſam |
| Tiun - Lin (1891): | ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta |
| Tiun - Lin (1891): | takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! « |
| Tiun - Lin (1891): | carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler |
| Tiun - Lin (1891): | Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil |
| Mahmud (1870): | tudi najljutejši do nje, kajti ogenj njenih oči mu pokori razburjeno srcé. Vže marsikterega srditega vojaka je ukrotil en sam pogled |
| Žalost in veselje (1870): | moči so bile zastonj, nič se ni dalo opraviti zoper razburjeno morje, kermilo se je odlomilo z groznim pokom in ladija |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ljudem! „V svetem miru počiva vsa priroda," pravi Vinko. „Tudi razburjeno človeštvo se je pri nas pomirilo. Ali do sedaj so |
| Obljubljena (1881): | in ime, deklica pa, o ko bi videl kdo njeno razburjeno srce, raztolmačiti bi si mogel, koliko grenkih ur in solz |
| Beatin dnevnik (1887): | li jo je narisal Bret-Harte z besedami v svoji povesti »Razbúrjeno valovje«? « »Nikakor ne, gospodična, in marsikateremu slikarju bi se spodobilo |
| Ljudska osveta (1892): | Sama ne bodeva, z nama bodo vsi vaščani. Vse je razburjeno. Vse preklinja grajščaka in se mu grozi! « pravi Vid. »Tem |
| Hudi časi (1894): | poskusi ubežati, ali naj se brani, ali naj gre mirit razburjeno množico. »Kaj je storiti? Kaj je storiti? « vikal je v |
| Obljuba (1894): | zakaj lepo in sočutno ravnanje njegove žene mu je utešilo razburjeno dušo. »In kaj misliš početi? S čim naj si opomoremo |
| Ferdinand (1884): | zgrabi za roko; kajti videl je, da je grof silno razburjen, in da njegovo grozenje niso prazne besede. Grof se je |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (silno razburjen). Grešnik, če je to res ! Grešnik. Prstan bode dokazal. Le |
| Milko Vogrin (1883): | postati nesreča — njenej hčerki za celo življenje ... Vsa prestrašena in razburjena popraša torej svojo hčer. „Ali pa ljubiš, Olga, menda Vogrina |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | nejevoljna. Vihar, nevihta, burja, sneg, ko je vsa priroda prav razburjena, takega vremena sem si želela to jutro, a solnce sije |
| Gospa s pristave (1894): | dopisovanje z Milanom. Virida je bila zaradi te nadležnosti močno razburjena; bala se je vsakogar, kdor je prihajal, da ne prinese |
| Očetov greh (1894): | ako jima odkaže usoda prostorček v domovini. Tudi Helena je razburjena in sanjava v svojih odgovorih. Ko prideta do nje doma |
| Lepi Tonček (1895): | se ni nadejala njegovega ogovora. Vsa je bila zmešana in razburjena. Tonček pa jo je gledal, gledal, občudujoč njeno mlado lepoto |
| Mara Rendića (1897): | srce bije. Vročina in mraz sta izpreletala tudi njega, in razburjena kri ga je silila, da bi ji odkril svoja poželenja |
| Gojko Knafeljc (1899): | ob postelji. Hkratu je uvidel, da je bila vedno bolj razburjena, vedno bolj nervozna, ter da so ji roke švigale kakor |
| Gojko Knafeljc (1899): | grmu, in s tresočo roko je trgala zelenje z njega. Razburjena je bila, kakor še nikdar v svojem življenju. Odkar ji |
| Gojko Knafeljc (1899): | s Pavlino in Webrom. Pavlina je bila tudi videti nekam razburjena, a Weber raztresen in vsaki hipec bolj melanholski. Ko so |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kar je bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | novim letom svoj IV. tečaj — kar je v današnjih politično razburjenih in materijalističnih dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat priporočali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | so bili v gostem germovji dobro skriti. Vender pa so razburjenih čutov poslušali hitro bližajoče korake. "Resnično, sam logar je prišel |
| Gozdovnik (1898): | je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter |
| Mlada leta (1875): | odgovorila: vstala je in vrgla knjigo v pesek ter rekla razburjeno: »Vi, gospod Kvarel, ste postali jako neuljuden! « Potem pa je |
| Blagodejna zvezdica (1881): | dostavi z neko gotovostjo Bruno in gleda takó temno in razburjeno, da se ga Hugo skoro ustraši. Voščim ti srečen pot |
| Testament (1887): | je pismo, oče, tu je pismo! « je kričal zopet Gotard razburjeno. »To kaže, zakaj snubi stric Metko — zaradi denarja, samo zaradi |
| Grajski pisár (1889): | s svojo pestjo! « »Kdo je krivoverec? « je vprašala grofica Suzana razburjeno in se dvignila s stola. Pisar se je globoko priklonil |
| Gojko Knafeljc (1899): | začutil njeno sapo na obrazu svojem. Prsi so se ji razburjeno dvigale, in le z vso silo je mogla govoriti. »Vidim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovražnika! “ (Podoba na naslovni strani. ) Te besede so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je Vaturu prvi hip skoro prestrašil. Naglo pa je premagal razburjenost in stal je ponosno kakor njegov tovariš pred kraljičinim namestnikom |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz že vem |
| Gozdovnik (1898): | Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje |
| Gozdovnik (1898): | vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žeblji ne smejo predebeli biti, sicer se rožna stena preveč razcepi in pokvari. |
| Zoologija (1875): | po plučni odvodnici p. od, ki se kmalu zunaj srca razcepi, požene v obe plučni krili. Ko se srce znova razširi |
| Zoologija (1875): | V prsih se sapnik razcepi v dve glavni veji, a te se v plučih razraščate |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da so pušico v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak |
| Genovefa (1841): | je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bi iz težav in kerví pretečeniga časa o novim létu razcvetéla oljka mirú in sprave med vsimi narodi avstrijanskiga cesarstva , in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kakor ljudstvo v novim letu. Iz tega vterjeniga zaupanja bo razcvetéla prava živa ljubezin, in kjer je ljubezin, so nebésa na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da bi se družba množila od dne do dne in razcvetela v lepi edinosti. Pod krilom nevtrudljivega vodja gospod prof. Vončinata |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se mi da nikoli ne tako lepo — tako lepo kakor razcvetéla roža. — Letos menda bo kaj lepa pomlad? Duhovnik. Da, gospod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. Od B se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi |
| Astronomija (1869): | Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je |
| Astronomija (1869): | 41 miljonov milj. V enem obeh ognjišč stoji solnce, in daljo njegovo od pakrogovega središča c imenujemo ek scentričnost zemeljske poti |
| Zlata Vas (1848): | Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi |
| Zlatorog (1886): | vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je |
| Blagomir puščavnik (1853): | vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to |
| Divica Orleanska (1848): | trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v |
| Stelja in gnoj (1875): | to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. § |
| Blagomir puščavnik (1853): | ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni! še deset jih ni bilo. Vsi so bili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres |
| Oče naš (1854): | so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati, ſe ſpénjatí, bacler, rcler, cadrer, rafler, gagner, satvóriti, rasiti, ſhtirvóglati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog prelepi tempelj, ki je bil po njegovim povelji ſosidan, rasdjati perpuſtil. Od tega shaloſtniga Svelizharjeviga prerokovanja bi bili ſhe kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | biti takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomek od decimalne točke proti levi in proti desni na razdelke po dve mesti razdeliti ter v korenu decimalno točko postaviti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mesti. Ako razstavimo tedaj kvadrat od desne proti levi na razdelke po dve številki – prvi razdelek na levi more imeti tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računati: 1.) Število razdeli, pri jednicah začenši, proti levi na razdelke po tri številke; prvi razdelek na levi sme imeti tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se |
| Astronomija (1869): | dobimo zemljepisno ali nemško miljo. Kedar koli bode v tem razdelku govorjeno o miljah, si bomo mislili zmirom zemeljepisno miljo, ktero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | največje številke, katere tretja potenca ne presega števila v prvem razdelku; le-tó zapiši kot prvo številko v koren, potem pa jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera števil b in r; ker pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, in prav takó r |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ker je a z m razdelen, prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z 1 in sama s seboj, nego tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a, b in c s številom m razdelna, potem je razdelna z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k – k1, tedaj je diferenca a – b res z m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Števila, katera so le z 1 in sama s seboj razdelna, imenujemo absolutna praštevila ali kar praštevila (Primzahlen); n. pr. 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z m razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo s seboj. Števila, katera so le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z njiju produktom 6. § 74. 1. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in |
| Fizika (1869): | prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi |
| Fizika (1869): | sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli |
| Zoologija (1875): | živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne |
| Botanika (1875): | Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že |
| Fizika (1869): | vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fizika (1869): | Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu odgovori Reparat: „Alta semita je |
| Fizika (1869): | nemajo uteži. 26 Trdnota. Sila, s ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih delov, imenuje se njegova trdnota. |
| Botanika (1875): | cvetovim delom je vrédna največe pazljivosti, ker so je pri razdelitvi rastlin mnogotérnato uporabila. Če sledé pravilno vsi listni krogi v |
| Zoologija (1875): | Opisovaje živali moramo neprestano njihovo telo primerjati človeškemu, a pri razdelitvi jih ločimo v veča manjša krdela. Živali enega krdela strinjajo |
| Maria Stuart (1861): | v kitah diadem, z dolgo, černo, odgernjeno tančico. Ko pristopi, razdelé se pričujoče osebe na obé strani v veliki žalosti. Melvil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | narobe pa se zgoditi ni moglo. Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poplačal lahko ves dolg kar ob jednem? 38.* Tri osebe razdelé 360 gl. takó med seboj, da dobi B dvakrat toliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko kakor A; koliko dobi vsaka oseba? 39. Tri osebe razdelé 688 gl. takó med seboj, da dobi A tolikokrat po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsak? 40. Nekdo je zapustil 15650 gl., določivši, da naj razdelé njegovi štirje dediči to imenje takó-le med seboj: B naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál |
| Blagomir puščavnik (1853): | jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa |
| Fizika (1869): | smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se |
| Fizika (1869): | in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na |
| Fizika (1869): | bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? *) Obzhinſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? (Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa |
| Fizika (1869): | Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſe bila diſhava raji prodala, ino zena med uboge rasdelila; toraj ſo nevoljni nad Marijo. Ali Jesuſ, kteri jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo razdelila še v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe |
| Fizika (1869): | pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo |
| Astronomija (1869): | mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s |
| Robinson mlajši (1849): | kar še ima vzeme, da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kar se je scer v Zagrebu za-nje nabralo, med nje razdelilo! — Piemonteška vlada je razglasila postavo, ki zakon vzame popolnama iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | a) Iz pljučnega vnetja, pri kterem se vnetje ni prav razdelilo, in po kterem kri in druge tekočine v pljučih zastajajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe strani te jednačbe z m, (a + b + c) : m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti. |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja |
| Sveti večer (1866): | poznam človeka, da nas bi vseh skupaj pod streho vzel. Razdeliti se bomo morali. Mislil sem sicer, da bom med vami |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 175 gl. treba med dve osebi A in B takó razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov |
| Zoologija (1875): | pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za zelenjad itd. in pa v vert za |
| Astronomija (1869): | znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce |
| Mineralogija in geognozija (1871): | on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje |
| Zoologija (1875): | prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b z m razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a |
| Biblia (1584): | en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo |
| Fizika (1869): | njih dálja med lediščem in vreliščem, kakor v Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur |
| Fizika (1869): | toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k2; ker pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res |
| Biblia (1584): | Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa shivino. Druga „ „ shito, oljſke seliſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tenjka in mehka biti, in ſvetle pa enako po shivotu rasdeljene dlake iméti. Sadnjizh mora bik popolnama sdrav, mozhan, drashljiv in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor |
| Botanika (1875): | kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri |
| Rudninoslovje (1867): | ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in vsak notranji člen je jednak produktu vnanjih dveh členov, razdeljenemu z druzim notranjim členom. Ako je a : b = c : d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vnanji člen številnega sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim vnanjim členom; in vsak notranji člen je jednak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz formule t. j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak |
| Zoologija (1875): | morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih |
| Oče naš (1885): | jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev |
| Biblia (1584): | djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she |
| Botanika (1875): | oddeli od debla, gre v list in se v njem razdeljuje na veje; sicer je pa list sostavljen večidel iz strženovih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Redna dividenda velja v zadnjem slučaji za obresti, izvenredna pa razdeljuje ostali dobiček. Razven akcij izdajajo taka akcijska društva tudi obresti |
| Botanika (1875): | tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Kemija (1869): | rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva |
| Divica Orleanska (1848): | ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi |
| Botanika (1875): | poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti |
| Botanika (1875): | tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje |
| Botanika (1875): | na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno |
| Botanika (1875): | redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila |
| Botanika (1875): | snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled |
| Botanika (1875): | ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | za sovet vprašat. To priložnost je Izidor porabil, da je razdiral prepir in sovraštvo, ter mir gojil po hišah svojih sosedov |
| Ta male katechismus (1768): | loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (gleda v tla). Jaz sem ga Pavletu dala. Jeklen (razdražen). Pavletu? Franica (kakor prej). Da, v svoji bolezni! Jeklen. Torej |
| Revček Andrejček (1891): | javno godilo. Stari Andrejček je bil priča! Jeklen (še huje razdražen). A sedaj se spominjam! To je torej tisti prstan! (Silno |
| Revček Andrejček (1891): | Tretji prizor. Grešnik. Pavel. Pavel (razdražen). Grešnik! Grešnik (teče brez zanjk od desne strani). Pavel (stopi |
| Revček Andrejček (1891): | moja. Ubogi Pavel jih mora sedaj pač veliko požreti. (Pije razdražen. ) Pri móji veri, ko bi ne bilo tako grdo z |
| Povestnik v sili (1883): | Bila je Liza, ktera se je vrgla nad naju, kakor razdražena tigra. Komtessa, ljuba komtessa, utolažite se! zakliče potem vsa iz |
| Povestnik v sili (1883): | Zakaj se ne smejite mojej budalostej misli? — zakliče ona vsa razdražena s trepetajočim glasom. — O Bog, o Bog, nadaljuje bolestno potem |
| Cyclamen (1883): | letom. Nikdar pa še kovačica glede tujcev ni bila tako razdražena nego letos. Tri dni sta že prebivala dva tujca, gospod |
| Roka in srce (1883): | je vedno bila nekoliko nagla. Ali je čudo, ako zdaj razdražena, postaja burna celó do razžalitve? Z druge strani pa je |
| Dóra (1885): | rečejo neprijetno vznenadjeni. Še te obleke Lojz ni vreden, odvrnem razdražena. Zakaj pa ni v jutro prišel, ko sem se zavoljo |
| Arabela (1885): | nekako srdito: »kaj vas to briga? Rekli ste prej,« nadaljuje razdražena, »da morate premišljevati neki nov planet. Kaj ima moja poroka |
| Vanda (1888): | treba, a napósled si natakne gladke rokavice. Vsa nemirna in razdražena sama ni vedela, zakaj da se zamuja s takšnimi stvarmi |
| Vanda (1888): | to je preveč! Tega zahtevati nimaš pravice! « zavrne Vanda vsa razdražena. »Že sem na kraji groba; a prav tvoja svojeglavnost in |
| Zádruga (1890): | s črnimi lasmi! « »Milivoj, pesniška žila tvoja je danes silno razdražena,« seže mu Veselko v besedo in zmaje z glavo, kakor |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | jo hočejo izbrisati. Res jim padejo Lože v roke, in razdraženi premagavci jih zažgejo. Nikdar več niso prišle do poprejšnje velikosti |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | in zlasti za ženstvó jako resen, delo za nas preopasno. Razdraženi Turek, Bog vé, če bi se ne spustil váme! Ubòj |
| Domačija nad vse! (1889): | da mu sape zmanjkuje. Ni bil vajen prepirov, in ta razdraženi dvogovor je blagočutnega starca popolnoma potrl. »Da ste Vi Jeličin |
| Domačija nad vse! (1889): | Vidim, da danes ni z Vami razumno govoriti, preveč ste razdraženi. Samo ponavljam Vam še enkrat, da Jelice do Amerike žive |
| Domačija nad vse! (1889): | pri meni; brez nje mi ni živeti«, glasil se je razdraženi odgovor strastnega moža. »Ali kako jo hočete pri sebi imeti |
| Od pluga do krone (1891): | in nositi široka krila in imeti bele roke! » Takó zabavlja razdraženi Janez. Anici se po teh žalečih besedah jezno zabliskajo oči |
| Roman starega samca (1895): | teh groznih urah pričakovanja in negotovosti, da so mi živci razdraženi. Bala sem se slabega izhoda. — Sedaj mi že odlega. Dete |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zdravnik za ženski spol, da presodim, komu so živci bolj razdraženi, ali bolni gospe ali zdravi gospodični. Ta razdraženost se pa |
| Slučaji usode (1897): | bi se bal nekaj zamuditi, a iz kuhinje je prihajal razdraženi kuharičin glas. Po slugi, katerega sreča, izve, da je Otmar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je mislil, kako bi babam štreno zmešal in jih prav razdražil. Najel si je tedaj veliko kad, jo postavi na terg |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mislite si: namesto potolažiti ga, ga je še-le prav silno razdražil in v hudobnih naklepih vžgal. Od tega časa je Teobald |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. |
| Fizika (1869): | da steklene plošče v oknih zašklepetajo, ali da se celo razdrobé. Pod. 119. Preden bomo opazovali prikazni zvoka, bomo tedaj govorili |
| Kemija (1869): | kislec odvzeti. Iz zemlje izkopane rude se v ta namen razdrobé in pomešane z lesnim ali kamenim ogljem sipljejo v plavež |
| Botanika (1875): | povečava, po vrh mrežasto očrkana in, če se pritisnejo, se razdrobé na ostro robate kosce (podoba 34.): škrob, dobljen iz sočivja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari |
| Oče naš (1854): | padel. Sam Bog ga je obvarovati mogel, da se ni razdrobil. Pervo kar je Nace storil, je bilo, da se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito |
| Robinson mlajši (1849): | zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se |
| Zoologija (1875): | Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da |
| Stelja in gnoj (1875): | prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa (v naših krajih |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih |
| Robinson mlajši (1849): | je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred |
| Divica Orleanska (1848): | očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 35. Sakaj jeſt ſim priſhàl ràsdvojiti zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu |
| Biblia (1584): | priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto |
| Stelja in gnoj (1875): | čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna |
| Gozdovnik (1898): | ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje |
| Kemija (1869): | pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več |
| Fizika (1869): | vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega |
| Botanika (1875): | godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga |
| Botanika (1875): | kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako |
| Botanika (1875): | smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari |
| Stelja in gnoj (1875): | tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino moja ſeſtra bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie pervo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino paſtir ſta enaka po ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed. Mon |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | podelil, pesmi peti iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo krog in krog ob stenah pod streho nakopičenega raznega orodja za mučenje. Torkvat se je vsega tega mučila zeló |
| Fizika (1869): | da je od nje odvisna njegova navzetnost za toploto. Učinki raznega goriva. Zdi se nam djanske vrednosti, če na koncu oddelka |
| Astronomija (1869): | dragega orodja, tudi kemiji je treba mnogo raznih snovi in raznega orodja; zvezdoznancu je pa dosti, da povzdigne oči v ne |
| Astronomija (1869): | je natanko opazovanje nebeskih prikazni pač le mogoče s pomočjo raznega orodja, in ker je tako orodje, da je natančno izdelano |
| Kemija (1869): | vidi v pod. 74 naprava, s ktero moremo primerjati dobroto raznega mleka. V vsak val vlijemo sto delov mleka za skušnjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana potica. Meso z jesihovim hrenam. Narezano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | goste, jih v posode, ki jih hočeš, nadevaj. Solata iz razniga sadja. V cukru shranjene češplje, orehe, muškateljce, kratko reči, toliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojih ne bi pričakovali po kemiškem zlogu minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje v kockah |
| Zoologija (1875): | jih je po vaséh, ker ličinka živi v gnoji. Na raznem živeži delajo škodo: Zapljunkarica (Sacrophaga carnaria), ki na meso ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico in še več pijančlive |
| Rudninoslovje (1867): | robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. |
| Fizika (1869): | Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno med 20000 do 60000 milj za |
| Tiun - Lin (1891): | imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike |
| Astronomija (1869): | veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi |
| Astronomija (1869): | in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču |
| Botanika (1875): | pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali pa s tem, da se |
| Botanika (1875): | sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih |
| Tiun - Lin (1891): | jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi |
| Kemija (1869): | rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja |
| Fizika (1869): | pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali, s kterimi bi ſe samogIo rasno shito s manj zhaſam in s manjſhimi potroſhki omlatiti. Tako |
| Stelja in gnoj (1875): | sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki |
| Zlata Vas (1850): | Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč |
| Kemija (1869): | srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam |
| Zoologija (1875): | v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v |
| Zoologija (1875): | nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa |
| Zoologija (1875): | je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v |
| Zoologija (1875): | primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti bolezni naglo puša, se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V |
| Stric Tomaž (1853): | mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi prodani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj |
| Astronomija (1869): | severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od |
| Botanika (1875): | podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative |
| Robinson mlajši (1849): | sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal, menda strahú sam ni vedel kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | berž ko ne se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene |
| Najdenček (1860): | naji v svojim kraju kot najboljša zdravnika za govejo živino razglasi. Ali je žena moje govorjenje, ki ni bilo ne francozko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi. Takrat je bilo ravno veliko bolnikov v novi bolnišnici, kterih |
| Lohengrin (1898): | mora on me kleti, Če ga izdam, da tu se razglasí! — Da znam mu kob, ga nečem razodeti: A v divjem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ker je preslavni nemški kmetovavec Šverc to drevó po svetu razglasil, mu je ostalo ime »Švercevo drevó«. Boljši napravljene deske in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | obiskati, da ni živa duša vedila, čemu. Leta 1000 je razglasil Oton, da misli cesarstvo za nekoliko časa zapustiti in na |
| Mahmud (1870): | Ne! ne bodo kaznovali hudodejnika, ne bo jim paša ničesar razglasil, ampak postavili so na somenj zalotence, ktere so pripeljali iz |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | sveta Antona in jeden njiju da je puščavnik. Ko bo razglasil papež za svetnika tudi njega, imeli bi kristjani dva sveta |
| Luteranci (1883): | protest je uplival tako mogočno na Ferdinanda I., da je razglasil še isto leto in sicer v Budi svoj generalni mandat |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | za leto 1770. v najem. O ti priliki se je razglasil tudi nov tarif, po katerem so terjali najemniki od vsake |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | zanemarjeno trgovino in izboljša njih blagostanje. V ta namen je razglasil že l. 1717. Trst in Reko za odprti pristanišči ter |
| Gorski potoki (1895): | ljubezen je šla za kruhom. Šel je k agentu Muzeljnu, razglasil po časnikih, vložil prošnjo za razpisano tajniško službo pri neki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | ga je popolnoma potrdilo, da je Martin Cucelj čarovnik in razglasil je to med ljudmi. Kakor hitro pa je ta govorica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osdravil. 16. Inu je njim sapovędal, de bi njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia |
| Botanika (1875): | prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drugod praviti. Pa kmal ſe je vender po vſi desheli rasglaſilo od tega veliziga zhudesha. Molímo vſigamogozhniga Boga, ki tudi mertve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar je sa kmetovanje in sa rokodelſtvo vediti potrebniga, povſod rasglaſilo. Ljubi kmetje, zhe koliko kaj pomiſlite , ſe vam mora dosdevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrate prede. Komej ſe je to v nedeIjo po fari rasglaſilo, je v pondeljk ſkorej is vſih vaſí te fare ſkupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je bakreni drat telegrafa pohištvam zavolj strele nevaren, je razglasilo telegrafno vodstvo prav jasen poduk, v kterim dokaže, daje bakreni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | del arhiva za povestnico jugoslavensko natisnjen. * Vodstvo matice ilirske je razglasilo pregled računov od 1. marca do 31. decembra 1851. Premoženje |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mu je pri grofinji primerilo. Ker je to večkrat pripovedoval, razglasilo se je kmalu, in rekel je, da je grofinja zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki |
| Ferdinand (1884): | je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je |
| Ta male katechismus (1768): | Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo vidili ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli jo |
| Gozdovnik (1898): | kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó |
| Viljem Tell (1862): | Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold |
| Viljem Tell (1862): | hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po |
| Zlatorog (1886): | zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič |
| Blagomir puščavnik (1853): | gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog |
| Zoologija (1875): | podobna rahli rastlinski tkanini (glej v botaniki pod. 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se, da obstojé takisto iz celične tkanine, v |
| Zoologija (1875): | njihova opravila. I. Organi in njihova opravila. (Anatomija in fizijologija). Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih veliko razliko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke |
| Tiun - Lin (1891): | Ko sem končal, nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je suženj, prostovoljen služabnik ali prijatelj. Med seboj sta se razgovarjala vedno v nekem ptujem jeziku. Najel si je Fulvij hišo |
| Ferdinand (1884): | ovočja, ali sredi cvetočih cvetljic in cvetličnih grmov vsake vrste, razgovarjala se je najraje o dobrotljivosti in ljubezni božji do ljudi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti. |
| Mahmud (1870): | pridem iz Hrvaškega,« odgovori Teodozij. Pa tù se ni dalo razgovarjati, ker vse je rinilo naprej. Vojska je odšla; v samostanu |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | žandarjev, toda vsakega v drugem prostoru, da se ne moreta razgovarjati; tretjega žandarja in župana pa vzamem seboj v gostilno, kjer |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | podajo na vert, prav v hladno senco ter se začno razgovarjati o tem in onem; pričenši od nekih dreves, vsajenih po |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se hotela danes, ko je bilo že itak pozno, dalje razgovarjati. Kratko se je poslovila od svojega gosta. Dobriha je bil |
| Pomladanski vetrovi (1881): | v svojej nadarjenej duševnosti. Kako prijetno se zna gospa Rojarjeva razgovarjati, a jaz sam njej nasproti nikoli ne rabim in ne |
| Postillion d'amour (1887): | rekel: gospod baron, o tem se z Vami ni dalje razgovarjati, tù imate desko pred možjani, katere predreti Vam Vaši predsodki |
| Gospa s pristave (1894): | dobiti ob taki priliki, da bi se mogel ž njo razgovarjati o taki stvari. Bernardo je mnogo mislil, naposled pa moral |
| Slučaji usode (1897): | bolj laskavo za me, reče z nasmehom ter začne živahno razgovarjati se z gospodo, ki je bila v nje bližini. A |
| Mara Rendića (1897): | je bila celo neka manija v oni dobi, prijazno se razgovarjati z vsakim domačinom, in deželni glavar, vojvoda Würtemberški — ali kakor |
| Roza Jelodvorska (1855): | južnali, in rešitev slavniga Častimira je bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | morem. Nas danes največ mika njegova „Pjesmarica”, znana pod imenom: „Razgovor ugodni naroda slavenskoga”, s kterim je rodu svojemu največ postregel |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Glasovi: konec! ) Prosim, beseda se mi ne more vzeti. Prvosednik: Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med seboj niso časa imeli, ki je pri tako važnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa se v razgovor spustiti z volivci in predsedniku dr. J. Bleiweisu ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | se je v živ razgovor s Francoskim trgovcem in ta razgovor, dragi čitatelj, hočem ti popisati. Nemec. To sta dva lisijaška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | gorjancev gledati, — gledati skoro plaho. Zamaknil se je v živ razgovor s Francoskim trgovcem in ta razgovor, dragi čitatelj, hočem ti |
| Gozdovnik (1898): | se obrne k grofu. »Potemtakem prosim razgovora, don Antonio. « »Čemu razgovora? « »Ker vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno. « »Izgovori |
| Gozdovnik (1898): | nazaj v Elančovo. « Pepo se obrne k grofu. »Potemtakem prosim razgovora, don Antonio. « »Čemu razgovora? « »Ker vam imam staviti prašanje; ki |
| Robinson mlajši (1849): | k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ustanovitvi „narodnega doma” nadaljevalo in naj bi čitalničin odbor po razgovoru vseh druzih narodnih društev to v svoje roke vzel. Kdor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Dalje prihodnjič. ) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra. (Dalje |
| Revček Andrejček (1891): | z gonjači in kmetje. Ana stoji pri Zvitorogu v živem razgovoru. Strel (ustane in čašo dvigne). Gospoda moja, strelci in lovci |
| Gozdovnik (1898): | zaradi velikih krivic, ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte |
| Genovefa (1841): | je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zadnji četerti tega mesca hudi veter, dež, mraz in sneg razgraja, ker jesensko vreme v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni |
| Genovefa (1841): | sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim |
| Valenštajn (1866): | iz zadnje sobe, v roci ima zlato kupo, zelo je razgret, za njim Gec i Butlar, ka si prizadevata vzdržati ga |
| Kemija (1869): | s klorom, bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. razgret jodov étil, C4H5J na amonijak. Te osnove so po lastnostih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da se piti ne smé, kedar je človek vroč in razgret. Ker se je pa mislil sam zadosti modrega in pametnega |
| Ferdinand (1884): | da mu je najedenkrat splavalo vse njegovo upanje po vodi. Razgret od vina, katerega je preveč in prehitro pil, zgrabi na |
| Valenštajn (1866): | sodbo — Da s častne, davno že navajene Poti nestalnost, lehkomišeljnost, Razgreta kri zapelje sivoglavca. Menj trdne volje zarad tega nejmam, Ker |
| Deborah (1883): | če si žejna. Deborah (temno). Pusti me! Ana. Si bolna? Razgreta si, počij tu v hladnej senci! (Pod lipo jo odvede |
| Kemija (1869): | razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo |
| Kemija (1869): | neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati vodi, nikoli pa |
| Kemija (1869): | kisline, ki more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva kislina iz nje, in apno se kakor |
| Kemija (1869): | žveplenokislemu bakrovemu okisu dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo razgrejemo, izgubi vodo spromenivši se v črni okis. Žveplenokisli bakrov okis |
| Kemija (1869): | kisline. 5. Duščev okisec, NO, dobimo najlaže, ako duščevokisli amonijak razgrejemo: NH4O.NO5 = 2NO + 4 HO. Duščev okisec je plin brez barve |
| Kemija (1869): | živahno, kakor v kislecu. Ta plin dobimo, ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na pr. z bakrenimi opilki. Duščev okis ima |
| Kemija (1869): | ono relativno množino topline, ki je potrebna, da kako telo razgrejemo od 0 do 100° C, vzemši toplino, ki je v |
| Kemija (1869): | suhem zraku ali pa, ako je do 100°C. razgrejemo. Takrat uhajajo vodni delki izmed solnih, zato pa tudi kristal |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Skrbi, da možgane mu Razgreješ, da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval ne bo |
| Kemija (1869): | posredovalna stopinja, kjerkoli kakova vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li aldehid z amonijakom in s srebreno raztopino v steklenej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poletji, Clo do pozne jesení: Blagodarno krilo svoje U proletji razgernè, Vse ustaja, vse se oživlja, Vse oterpno se maje, Raznopisan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče pokleknivši, razgerne robec svoj, In kupoma pomede v ohrambo rutnih gub, Kar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | roko, ino v Gospodovim imenu iztegnev palico nad morjem. Kar razgerne se voda. Žgoč veter je dno posušil. Izraelovi otroci gredo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nežica razgerne svojo korbico, vzame lonček dobrega mleka, ga vlije v čisto |
| Rokovnjači (1881): | koči takov pravilni billet doux našel! Berite gospod oskrbnik! « Ta razgrne list in jame čitati. Bil je začetek pisma, katerega je |
| Milko Vogrin (1883): | od koga bi bilo. Radoveden odtrga torej ovitek. A ko razgrne list, strese se na vsem životu ter vzklikne ves trepetajóč |
| Šaljivi Slovenec (1884): | jaz sam sem cesar Josip« — reče ljudomil vladar prijazno in razgrne svojo povrhno suknjo. Kmetica zagledavši svetle zvezde na njegovih prsih |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | sédeva, položi na mizo akte, katere je imel v rokah, razgrne polo belega papirja, na kateri sem videl vrhu glave zapisano |
| Gostačeva hči (1891): | travniku, skoči za neko gomaznijo njemu na vile ter mu razgrne ves zvalek. Oče razjarjen zavihti vile, pa spretnejši kokodajec se |
| Senanus (1892): | pregreha, učinjena njega zorni ljubezni! Odločno potisne stol k mizi, razgrne svoja pisanja in se trudi na vso moč, da bi |
| Gospa s pristave (1894): | in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže se lovorov venec. Lahno ga |
| Strte peruti (1894): | opisati takó, kakor mi ga je opisala Danica sama. « Rekši razgrne Vida pismo, obsezajoče več stranij, pisanih naglo in široko. Brala |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zadnje noge, si natakne velike naočnike pred izbuljene oči in razgrne s sprednjima nogama krasno pisan list. Potlej globoko priklonivši se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj |
| Zoologija (1875): | spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo |
| Kemija (1869): | 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach |
| Kemija (1869): | Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid |
| Kemija (1869): | Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali |
| Robinson mlajši (1849): | würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo |
| Zoologija (1875): | sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se kristjansko ljubimo, po bratsko se milujemo; Oj sveti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se |
| Povodni mož (1855): | namislike in naklepe kovali in se potem na razne pota razšli; Začele so si zdaj stare in mlade ženice na uho |
| Domen (1864): | otava pokošena v kopicah; kosci so bili pa že davno razšli se, kajti že je stala zvezda večernica visoko na nebu |
| Sosedov sin (1868): | vse življenje ter ugasnena luč je kazala, da so se razšli spat. |
| Izza mladih let (1882): | leti bil vojak med Nemci. Zgodaj na jutro smo se razšli po planini, jaz in Miksner skupaj, Veit s prijateljem. Ruševcev |
| Prvi sneg (1886): | hoditi na sprehod. Neke nedelje pa so se prijatelji kmalu razšli in ostal je Mirko sam z učiteljem plesa, Kazimirom Poskočilom |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | cesti; molče so stali mladeniči v gručah in kmalu se razšli na svoje domove, proseč sv. Ahacija, patrona svojega: »Varuj nas |
| Iz arhiva (1890): | je molčal tudi zdaj. Prišli so do gradú in se razšli na svoja stanovanja. |
| Hudi časi (1894): | hišo! « Apert je bil vesel, da so se kmetje hitro razšli, ker skrbele so ga župnikove besede. Ovratnik mu je postajal |
| Slučaji usode (1897): | sodba o njem. — Mrak se je delal. Gostje so se razšli, samo Avrelija je še bila ostala, ni se jej mudilo |
| Gozdovnik (1898): | Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni |
| Blagomir puščavnik (1853): | za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spravil. Kadar blago prejmeš, mi ga pošlji”. Tako sta se razšla. Pozimski čas je bil ravno in ljudje so gnojišča trebili |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je umerl učenik, po kterem je hrepenela. Ko se je razšla množica pred palačo, poslovila se je od vdove in hčeri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza |
| Gozdovnik (1898): | bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec |
| Gozdovnik (1898): | postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame |
| Botanika (1875): | dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da se tedaj popolnoma razjasne te razmere, je treba še mnogih in obširnih preiskav. Pa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nebesom vzdigni roke in sercé ! Vesêli se! Naj se sercé razjasne, Saj žalost le škoduje, nič ne hasne; Živiš pošteno, nikdar |
| Divica Orleanska (1848): | In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi |
| Kemija (1869): | kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu |
| Zeleni listi (1896): | razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni. |
| Blagomir puščavnik (1853): | glas Blagomir, bote jo, in njegov obraz se je videzno razjasnil. — ”Jas jo bom vidil, pravi začudeno vitez in vroče solze |
| Maria Stuart (1861): | Podučil me v resnicah svete vere, Razpodil dvombe mojega duha, Razjasnil mi, da modrovavni um Človeka vedno v težke zmote vodi |
| Sveti večer (1866): | navadni človek potrositi. Pa jaz sem si to stvar tako razjasnil: To se razume, da se ne bo Tone popolnoma na |
| Fizika (1869): | bi tudi največi človeški duh skušal, da bi iztuhtal in razjasnil samo z razmišljavanjem, kaj da je priroda v celem in |
| Kemija (1869): | ni splošno veljavnega zakona, ki bi nam že v naprej razjasnil, kako se bodo razne tvari razsnovale, temveč rečeno je bilo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je pa to lahko, ker je kot zdravnik mislil |
| Oče naš (1854): | gospod fajmošter; „zdaj nej bo naša hči. “ Sladka tolažba je razjasnila bolnikove obličje; govoriti ni mogel več. Emilino roko je položil |
| Fizika (1869): | najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila. Vender se kaže, da je v zvezi se zemeljskim magnetizmom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži |
| Fizika (1869): | prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok |
| Botanika (1875): | v rastlino z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo |
| Oče naš (1885): | pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se po nogah razširjajo. Tako si vse znamnja bolezni lahko razjasnimo. Kakovost kraja, v kterim živinče živi, izbuja bolezin. Nekteri zdravniki |
| Fizika (1869): | popolnoma prazne zrakú. Priprave zato imenujejo se zračne sesaljke. Da razjasnimo, kako so narejene zračne sesaljke, zato bomo še enkrat govorili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša. |
| Fizika (1869): | imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki |
| Zoologija (1875): | in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te prave rezhi pa le prav malo. Perſiljeni ſmo, to rasjaſnenje od ſebe dati s tim perſtavkam, de je ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za 25 let starši. Tako se ta reč dobro porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne |
| Zoologija (1875): | so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico |
| Zoologija (1875): | istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu |
| Zoologija (1875): | njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v |
| Zoologija (1875): | največe bolečine, ne da bi se ganil. Tat (Plinus fur) razjeda kakor ličinka rastlinske zbirke in korenstvo. Kresnica (Lampyris splendidula) sveti |
| Zoologija (1875): | živi kakor ličinka v lesenem pohištvu, tako imenovani kukec, ki razjeda les in prevrtava na vse strani. Hrošček je samo 5 |
| Genovefa (1841): | ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je konj mlad, dobro rejen in mednosnična koža še ne razjedena in brez vsih vredov, se sledeča štupa poskusi: Vzemi 4 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ena ali več terdih bulic zapazi; ako je mednosnična stena razjedena ali z majhnimi vredi posuta: se mora konj iz štale |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sukrovica teče iz nje, ktera tudi nekaj kože odje. Ako razjedena koža ne odpade sama od sebe, jo je treba z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni hrustanec razje. Take nadkopitne vgnjide, ako se ne ozdravljajo umetno ali od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravnaj, dokler ni noga popolnoma zdrava. Včasi gnoj parkeljnovo krono razje. Zdaj je treba kronin rog toliko porezati, kolikor ga je |
| Zeleni listi (1896): | pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi |
| Ultra! (1867): | in mala stvarca mu je časi zadosti, da se strašno razjezi. In lehko bi zaradi kake zeló male reči vse splavalo |
| Pripovedke za mladino (1887): | je vse to gledal, ne ve, zakaj je to storil, razjezi se ter ukaže: „Vrzite ga v ječo. ” Drugo jutro ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z |
| Roza Jelodvorska (1855): | jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem |
| Luteranci (1883): | njegovih prijateljev! In on se je ustrašil potém in se razjokal skrivaje, in kamer so padale njegove solze, zrastle so gobe |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | A kdor je koli je mrtvej ženi pogledal v lice, razjokal se je kakor dete, kajti pred sebój je videl dobrohotno |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | se zmisli, kaj bode sedaj doma. Toliko da se ni razjokal, tako mu je bilo pri srcu. Mušič je dobro vedel |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | Da veš! " Pavle je molčal in najrajši bi se bil razjokal. „No, kaj molčiš? Ali si slišal? " „Slišal," odgovori Pavle in |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | jokal. Poiskal je potem še grob svoje matere in se razjokal tudi tam. Mrak se je že delal, ko seje vračal |
| Dve svatbi (1895): | žalost, razdejanje in jok. Tudi vsakdo drugi bi se bil razjokal, videč toliko potrtost, zapuščenost in nehvaležnost, a Lenček se ni |
| Usoda ka-li (1895): | nebo me je storilo tako mehkega, da bi se kar razjokal. « »Močni bodite ter verujte, radi mene verujte, da se vidiva |
| Kotanjska elita (1898): | mož, ki bi si bil vedel pomagati. Čestokrat se je razjokal pri materi in obljubil, da napravi konec tem orgijam samo |
| Gojko Knafeljc (1899): | tudi nekaj dušilo v grlu, da bi se bil najraje razjokal tudi sam. Ana je objela mater, takoj nato sestro, in |
| Pripovedke za mladino (1887): | račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka |
| Revček Andrejček (1891): | bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila |
| Tine in Jerica (1852): | kakor na žerjavci, od jeze ni mogla več spregovoriti, in razkačena odide. Smoletovka ji še nekekrat zakriči. „Pa vsaj nobenimu človeku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka; „ali v moji lastni hiši si upate me tatico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | njega tirjala svoj delež. Al ta jej nič noče dati. Razkačena ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega |
| Oče naš (1854): | živi Robespier! “ „Strela jih ubij! “ reče na to serčni in razkačeni sivček in verže svojo kupico v steno, da so dalječ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ni bilo še poprejšnih let, ko ste bili naši narodnosti razkačeni druga proti drugi — nič mar za narodni razpor. In zdaj |
| Oče naš (1885): | „Strela jih ubij! “ reče na to srčni in razkačeni sivček in vrže svojo kupico v steno, da so dalječ |
| Roza Jelodvorska (1855): | napolnilo. Mir in pokoj sta posedla zdaj njegovo pred vedno razkačeno serce. Obdajala ga je prijetna tihota po strašnim viharji. Njegov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | med Gerkom in ptujcem, ne med prostim in sužnjim. ” „Kaj! ” razkačeno zavpije ponosna Rimljanka, „že zdaj se derzneš meni na enako |