Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 92

▶ prevzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevzame

prevsame
Kmetijske in rokodelske novice (1843): puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor

prevzame

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	če tistih 4000 gold, stojí na tako trdni skali, ne prevzame kdo izmed bogatih gospodov strelcev „diesen Bettel von 4000 Gulden
Valenštajn (1866):	mesto car vas takrat je poslal Ponižno prosit kneza, naj prevzame Poveljstvo. Kvestenberg. General, ponižno prosit? Imel ukaza nejsem tacega, I
Izidor, pobožni kmet (1887):	zdatno podpira, v mojej nesreči. Tvoja dobrota pa me popolnoma prevzame in potare. Oh veledušni prijatelj, kako si pač srečen, da

prevſame

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe shi ta natura sgrosy, ſe ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	od shele inu veſsęlja, mraſs inu vrozhina me na enkrat prevſame. V' zhaſsih Iętam po borſhti , koker

prevzamejo

pervsamejo

Pozhétki gramatike (1811):	2. Vſe imena bres konzhniga s' v' edinjimu ga pervsamejo v' mnoshimu: jardin charmant, fleten vert, iardins charmans v' mnoshnimu
Pozhétki gramatike (1811):	v' quatre-vingt ſem deſet, in six-vingt, toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim

prevsamejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati

prevzel

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kaj še poprašoval, naj bi mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De
Blagomir puščavnik (1853):	rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse terplenje očeta prevzel, da bi njih le rešiti mogel k O da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si

prevſel
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi

prevzela

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni ga

prevzeli

prevseli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno

prevzeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo

prevzelo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): 19. Gostija, de je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še

prevzeti

prevseti

Pozhétki gramatike (1811):	vous en orguillir, bodi bogat, kakor hozheſh, ſe ne ſmeſh prevséti. Zhe ſtoji ime sad sa que glagolom, takrat je treba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodélzov prevseti, in ravno tazhaſ je bukve „Piſmenoſt ali Gramatiko sa perve

prevzeti

Zlata Vas (1848):	je tako previdil, de so mu lahko drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c.

▶ prevzetno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevzetno

preuſetnu
Ta male katechismus (1768): 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III.

prevzetno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma

▶ prevzetnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevzetnost

Maria Stuart (1861):	Unelo serd je v persih vam kervavo Razžaljenje in moževa prevzetnost; Ljubezen vaša dvignila ga je Iz temne nižnosti, ko božja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	le zavoljo lastne škode, vendar je Jelica spoznala resnico pregovora: Prevzetnost in terdo sercé Seb’ in drugim žalost storé.

prevzetnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred
Divica Orleanska (1848):	čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z

▶ prevzvišenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevzvišenost
Sveti večer (1866): pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak

prevzvišenosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v

▶ prezamuden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ SSKJ

prezamudno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo

▶ prezdrav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezdrava
Gozdovnik (1898): čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je

▶ prezgodaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezgodaj

pre sgodej(združena oblika)

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):

sdej je vùn ſhla — Baron. Od mene ſta govorile ? — ſim pre sgodej priſhal, morebiti ? — Enu piſmize me je nasaj vernilu. Jeſt

prezgodaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil, pa
Občno vzgojeslovje (1887):	ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj

▶ prezgoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezgodne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih
prezgodnjimi
- prezgodnimi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le

▶ prezgodnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezgodnja
- prezgodna
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke

▶ prezimljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

prezimljenje

prezimljenji

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zeleno v stran, izvršena junija 1890 narisana marca 1891, po prezimljenji na prostem. 4. Prerez požlahtnitve podoba 3 podob. Vse v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zelena kopulacija, izvršena meseca junija 1889, narisana februvarja 1891, po prezimljenji na prostem brez varstva po zimi l. 1889/90 in 1890/91.

▶ prezirati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezira

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	da bo spoznal dobroto božjega daru, ki ga tako nesramno prezira. « Od takrat je smrdela baronu vsaka druga jed, razven — fižola
Vanda (1888):	me je še huje bolelo, kajti videla sem, da me prezira in da se niti prepirati neče z menoj. In kaj
Cigani (1890):	Madjar ga ima rad zavoljo njegove godbe, drugače pa ga prezira. Jezik drugega naroda se cigan lahko nauči, ali ga redkokdaj
Cigani (1890):	nič kaj rad ne vidi blizu svojih hiš. Cigan ne prezira nobene jedi, saj je navajen na vse, zdaj v obilju
Cigani (1890):	Tarnanje in stokanje mu je prirojeno kakor tudi šegavost, ter prezira vsako stvar in z njo šale dela. Tukaj hočemo nekaj
Cigani (1890):	pomeni železar. En del teh ciganov se pa še kláti, prezira vse naseljence ter rajši prenaša v svojem šatoru vse nevolje
Cigani (1890):	naseljeni cigani ne trpé s potepenimi. Ogerski in nemški cigan prezira rumunskega ter ga smatra za nižjega od sebe. Tudi bližnji
Gospa s pristave (1894):	se Izabela nekam čudno vede proti njemu, da ga celo prezira. Drugi dan po večerji se ji je hotel bližati in
Gospa s pristave (1894):	jedino le ona mogla osrečiti njegovo življenje, da pa ne prezira hudih zaprek, ki se bodo ustavljale tej nameri. Kastelan je

▶ prezreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezreti
- presreti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de
- prezreti
  Gozdovnik (1898): od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s ktere je bil prišel. Takoj mu

▶ prežagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežagajo
- preshagajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa
prežagala
- preshagale
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa
prežagati
- preshagati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na

▶ prežalosten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežalostni
Robinson mlajši (1849): „Kaj to le zdaj delajo moji nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal. „So

▶ prežati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preži

Zoologija (1875):	F. aesalon); postolka (F. tinnunculus); kragulj (Astur palumbarius), ki posebno preži na kokoši in golobe, in skobec (A. nisus), ki streže
Zoologija (1875):	škodo. Najrajši se vleže na kako drevo in od onod preži na mimo gredoče živali, jim skoči na hrbet in pregrizne
Zlatorog (1886):	plazi zvit, Prihúljen na drévu ždí bistrovíd, Ž njim volk preží na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi

▶ preže prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preže

Valenštajn (1866):	Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih
Valenštajn (1866):	Zločinom v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega

▶ prežeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretlačiti, pretisniti; Pleteršnik

prežemi

preshmi

Kuharske Bukve (1799):	imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra
Kuharske Bukve (1799):	vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni

▶ prežgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežgano

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rumena župa z rezanci. Goveje meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zern, in zali, kadar vre, z dobro zarumenjeno prežganko (poglej prežgano župo), pusti jo eno uro vreti in precedi jo na

▶ prežganka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežganke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in

prežganko

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Solato dobro osnaži in operi, v vodi kuhaj, čisto belo prežganko z zelenim peteršiljem napravi, z dobro mesno župo zali, solato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	par poprovih zern, in zali, kadar vre, z dobro zarumenjeno prežganko (poglej prežgano župo), pusti jo eno uro vreti in precedi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zali. Tudi lahko, ko se je fižol skuhal, čisto belo prežganko napraviš in jo dobro premešano s fižolam skuhaš. Suh fižol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s školjkami (mišelni). Naredi iz putra in moke lepo rumeno prežganko, v nji malo ocri žemljevih drobtinc, deni drobno zrezaniga zeleniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župo zali, solato odcedi, v lepi vodi operi in v prežganko deni, de dobro zavre. Ravno tako jo tudi lahko v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno prežganko, kteri je goveja župa perlita, in z nekoliko majeronam prekuhaj

▶ prežganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežganje
- preshganje
  Kuharske Bukve (1799): na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na

▶ prežigalen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

destilacijski; Pleteršnik

prežigalna

Fizika (1869):	leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt
Fizika (1869):	Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung

▶ prežigati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

destilirati; Pleteršnik

prežigati

Fizika (1869):	8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér
Fizika (1869):	Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen

▶ prežiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prežijo
- preže
  Gozdovnik (1898): Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila

▶ preživeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežive

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sta jih v razstavo poslala, očitno pokazali. Imenovani šterje fabrikanti preživé veliko sto ljudi v Stražišu, Šmartnim in v Bitnjim, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé, zagleda carski sin te ptuje dežele črednikovo hčer, ktera je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa cele dneve in noči z molitvijo in s premišljevanjem preživé pa z delom svojih rók. Tudi hudo pokoro delamo za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bilo skerbeti, da se razširijo in popraijo pokopališča, da se preživé tisti, ki bodo pred preganjavci v tihem zavetji živeti morali
Pripovedke za mladino (1887):	mora kuhati, da si tolažijo svojo lakoto. V tej hišici prežive skupaj deset let, in ta leta minula so jim kaj

preživel

preshivel

Pozhétki gramatike (1811):	po létu ſim aa desheli bil; poletje ſim na desheli preshivel.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nazaret vernil na tihi, revni dom ſvojih ſtarſhev. Tukaj je preshivel ſvoje mlade leta, ino prav tukaj, ljubi otrozi! vam je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prihod perpravljati. Tudi Janes je ſvoje mlade leta v' ſvetoſti preshivel, ino v' ſamoti, v' tihi puſhavi ſe perpravljal na ſvoje

preživel

Sveti večer (1866):	sem sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene
Ferdinand (1884):	nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač

preživil

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mož je stric. Gotovo te bo k sebi vzél in preživil; in ker si s svojim očétam pred par léti pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil, pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me

preživela

preshivela

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	oblazhila poſebno sa goſpòdo délala, de jih je te zhat preshivela. Mina, graſhinſka goſpodizhna, je Shofko prav rada imela, ji mnogokaj
Genovefa (1841):	prasne vidili, in tudi ſhe nektére popoldanſke ure je tam preshivéla v ſamôti. Deklize is vaſi, ki je bíla pod gradam

preživela
Blagomir puščavnik (1853): v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila

preživele

preshivele

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa nasaj poſtavi, rekozh: zhe bo boshja volja, bodo she preshivele ! — Takó ſe sgodí, de ena ſlaba letina dobizhek dveh dobrih

preživeli

preshiveli
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako

preživeli

Oče naš (1854):	pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in
Sveti večer (1866):	roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”

preživelo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se

preživeti

Zlata Vas (1850):	so se med seboj, brez skerbi, kako sebe in otroke preživeti. Djali so še potepuhi: „Srejna imá premoženje za uboge; to
Viljem Tell (1862):	Vrstnike vse sem moral preživeti, Da v grob ponesem vse najslaje upe. Staufaher (Valter Firštu
Zoologija (1875):	odejo mora človek pogrešati tem več, ker dolga leta mora preživeti kakor otrok, ki si ne zná pomagati, mnogo dalje, nego

preživi

preshivi

Genovefa (1841):	ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh, kakor oni? ” Ja moj Bóg! Ti
Genovefa (1841):	opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On

preživi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de nam letina Da mnogo žita, vina, De svoje otroke preživi Slovenska domovina. Mé vošme, de bi posihmal Kaj več denara
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nisem učen na te reči, pa če človek šestdeset let preživi kot deček in možak tukaj-le med njimi, se že malo
Botanika (1875):	razsodi po tem, ali ono enokratni razvoj cvetja in plod preživi, ali ne, in po času, ki je potreben za razvoj
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ptice pod nebom; ne sejejo, ne žanjejo, pa vendar jih preživi Oče, ki je v nebesih! Ali vi niste popolniši kakor
Oče naš (1885):	upajmo in zaupajmo v Boga. On kteri ptice v zraku preživi in cvetlice polja oblači tudi nas ne bo zapustil! “ je

preživijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se

preživim

Divica Orleanska (1848):	Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno
Mlinar in njegova hči (1867):	bi ga srečal. Vsak si je mislil : ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič

▶ preživiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preživiti

preshiviti
Genovefa (1841): re tvoja ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi

preživiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v
Divica Orleanska (1848):	Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so

▶ prežlahten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežlahtnim
Zlatorog (1886): môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda

▶ prga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljne tropine; [sskj]

prgi
- pergi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne
prgo
- pergo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker

▶ prgišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prgišče
- pergiše
  Robinson mlajši (1849): k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi

▶ prhek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prhkih

Rudninoslovje (1867):	blizu Würzburga), kjer je kaj zraka, gnjijočih živinskih snovi i prhkih rudnin n. pr. drobirja od razsutih zidov itd. Po solitarnicah
Rudninoslovje (1867):	polna majhnih kaveljcev, kot repinčeva glavica; prstan (erdig) je lom prhkih rudnin. Tretji razdelek. Lastnosti, ki pripadajo enotirnim i zloženim rudninam

▶ prhnenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prhnenje

Mineralogija in geognozija (1871):	kažejo neznatno, pa neprestano preminjaje površje naše zemlje. Take so prhnenje in izmivanje, ki se godi po naših gorah, kojih groblje
Stelja in gnoj (1875):	storiti neka ločivna ali kemiška sila. To silo pesku dela prhnenje zeliščnih ostankov, puhlice — še bolj pa gnoj. Malo tvarin je

▶ pri predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pri

per

Ta male katechismus (1768):	katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per
Ta male katechismus (1768):	resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom.
Kuharske Bukve (1799):	ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam

pri

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim se
Zlata Vas (1850):	Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko
Mlinar in njegova hči (1867):	srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne
Kemija (1869):	zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je
Mineralogija in geognozija (1871):	tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča
Mineralogija in geognozija (1871):	grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo
Mineralogija in geognozija (1871):	nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji

▶ pri neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

pri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri-

▶ pribaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priskrbeti; [sskj]

pribavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in

▶ pribežališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pribežališče

perbežališe

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica

perbežaljše
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si

perwejſhalshe

Ta male katechismus (1768):	se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe perwejſhalshe skus to mogozhno proshno, inu pomuzh Matere boſhje k' Bogu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj on pomaga ſlo tem dusham, katire per njemu svoje perwejſhalshe ishejo. Meni se ſdy, de je ſhe prov veliku lejt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu prov ſnanu nabo, ſakaj se jeſt enu perwejſhalshe teh greshmkov klizhem. Ti menesh mordej ſatu, ke jeſt ſa

pribežališče
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca

pribežališe

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Skrinja miru in sprave! Vrata nebeške! Zgodnja danica! Zdravje bolnikov! Pribežališe grešnikov! Tolažnica vsih revnih! Pomoč vsih keršenikov! Kraljica angelov! Zaviti
Oče naš (1854):	gospod Pavle ni mislil, da bo mogel na Vašim Francozkim pribežališe iskati! “ „Pribežališe, Baldomer? “ „Ali v tej deželi iše gospod Pavle
Oče naš (1854):	ni mislil, da bo mogel na Vašim Francozkim pribežališe iskati! “ „Pribežališe, Baldomer? “ „Ali v tej deželi iše gospod Pavle pribežališe in
Oče naš (1854):	iskati! “ „Pribežališe, Baldomer? “ „Ali v tej deželi iše gospod Pavle pribežališe in pomoči? Kako je to? “ je prašal Nace z večjim
Roza Jelodvorska (1855):	k zidu potegnjeni. Kaj mi je začeti? — Grad mojiga očeta, pribežališe vseh revnih in s težavami obloženih, je zdaj, o groza

▶ pribit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pribit

perbit

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nash Ivbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv nate sveti Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svesan inv sa 3. shrable na drevu ta S. Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš

pribit

Čas je zlato (1864):	ne le vse težave, temuč tudi samovoljo svojih učenikov. Kakor pribit sedi na sedlu in si upa z nar boljšim jezdicom
Fizika (1869):	kakor prožni jekleni trak (Pod. 79.), čegar zunanji konec je pribit na negibno mesto, notranji konec pa na os, ki je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	obložen, Jezus, vse obleke oropan, Jezus, z žeblji na križ pribit, Usmili se me v smrtni uri!

pribitih
- perbitih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik

▶ pribiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pribijejo
- perbyejo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę
- pribijejo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo.

pribili

perbili

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grivinge Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni so mene perbili htei semli noi so mene is vso mozhijo vovkli od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblézhejo. Ino ſ' krishem na rami, ki ga bodo na-nj perbili, ino med dvema rasbojnikama je is Pilatove hiſhe na ravnoſt

perbyli

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſo tiga dolgu posheleniga Odreſhenika Israelſkiga na en krish perbyli: ob enim zhaſsi on ſprizhuje, de je ravnu leta Odreſhenik
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti grosovitni ſovrashniki, katęri ſo ga isdali, martrali, na krish pèrbyli, inu vmorili, o kakú ſtraſhny ſo letí gręhi! O kry

pribili
Kitica Andersenovih pravljic (1863): stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu

▶ približati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

približa

perblisha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she

približa

Divica Orleanska (1848):	prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes mi v
Blagomir puščavnik (1853):	vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala
Stric Tomaž (1853):	sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v
Deborah (1883):	uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj

približajte
- perblishajte
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj

približal

perblishal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njen, ſe bo konez perblishal. ˛Solnze bo otemnélo, luna ne bo vezh ſvetila, svesde ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetá. 36. Israelzi gredó v' obljubljeno deshelo. Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko

perblishuvov
Branja, inu evangeliumi (1777): delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus

približal

Zeleni listi (1896):	marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo

približala

Razne dela (1870):	moja bi nevesta Se materi, ki ji jo dati mislim, Približala begunka brez domovja, Ko kneginja po knežko hočem jo Peljati
Žalost in veselje (1870):	v takovih žalostnih okoliščinah, kot bi trenil. — Noč se je približala in Aleš je ležal v svojej sobici vedno ukvarjaje se
Roka in srce (1883):	Vzela je hitro z mize steklenico, napolnila žlico s tekočino, približala se marquisovej postelji, potem pa roko pod vzglavje položivši malo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nisem prišel na pot, po katerem se je sovražna konjica približala, dasi sem zabredel daleč čez mejno črto naših prednjih stráž
Iz arhiva (1890):	je ravno zabijal zagozdo v debel hlód, ko sta se približala naša továriša málinu in žagi. Ugledavši ju je obstal v
Lisjakova hči (1892):	povzdignjenimi rokami me je prosil, naj mu privedeni duhovnika, zakaj približala se mu je zadnja ura. Duhovnik je takoj prišel, izpovedal
Na krivih potih (1893):	da pobegneva skupaj. O kako rada bi se ti bila približala in govorila s teboj, a to mi je bilo nemogoče
Gojko Knafeljc (1899):	zaklenjene. In neka čudna moč naju je v istem hipu približala – ovila, vrgla naju drugega drugemu v naročje. In tedaj nisem
Kvišku (1899):	Zrak mi neizmerno prija; poglejte, ali nisem rdeča? « Margita je približala tetki gladko lice, katero ni bilo sicer rdeče, ali so

približali
Tiun - Lin (1891): prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali, kar se je tudi zgodilo. Pa nismo se mogli razumeti

približalo

perblishalu

Biblia (1584):	pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove

približam
Divica Orleanska (1848): Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in

približata

Astronomija (1869):	Da se pa vsled te sile solnce in zemlja ne približata vedno bolj eden drugemu in se konečno ne trčita, temu
Fizika (1869):	Pod. 197. Ako se dva električna toka približata drug drugemu, kar se vidi izpeljano s tem, da ste

približati
Divica Orleanska (1848): je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti

▶ približevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

približeval

perblisheval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	39. Pòſlednja vezherja. Zhaſ Jesuſove ſmerti ſe je smiraj bolj perblisheval. Jesuſ je vedil, de bo mogel kmal umreti, ino je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi dobri ljudje. 11. Janes v' puſhavi. Zhaſ ſe je perblisheval, ko je Jesuſ Kriſtuſ ozhitno imel uzhiti, in odreſhenje zhloveſhkiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni prasnik ſe je perblishevál. Jeser ino jeser ljudí, Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò

perblishuval
Branja, inu evangeliumi (1777): Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je

perbliſhuvov

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu veliku ludy. Kader ſe je pak k'meſtnim uratam perbliſhuvov, polej ! tu ſo eniga merlizha vonkej neſli, katiri je bil
Branja, inu evangeliumi (1777):	varnu. Judeſh pak je pred nymi ſhov, inu ſe je perbliſhuvov k'JEsuſu, de bi ga kuſhnuv, inu je sdajzi k'

približevala
- približavala
  Tiun - Lin (1891): počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas
približevali
Robinson mlajši (1849): rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše

približevalo

perblishuvalu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar krish, nikar ſmert, katiru vſe ſe je shi nemu perblishuvalu, ni nega moglu nasai dershati, debi on na biu tiſtimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pekla, ta ſiunoſt tiga terpleina pa, katiru ſe je nemu perblishuvalu, je nega otla nasai dershati: te velike shelie ta greh

približuje

perblishuje
Biblia (1584): od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak
perbližuje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči

priblishuje

Genovefa (1841):	po prepovédanim veſêlju posheljênje! Miſli, de ſe zvetézhimu róshnimu germizhu priblishuje, in ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna kazha
Genovefa (1841):	vſako léto. Veſêli ſe pa sdaj shé, ko ſe síma priblishuje, ljube pomladi! Oh,” je ſhe priſtavila, „têbi ljubo déte, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dalje sledi. ) Opomba na hiſhne goſpodinje. Smiraj bolj ſe zhaſ priblishuje, de boſte ve in vaſhe dekle sopet kolovrate v roke

približuje
Tiun - Lin (1891): porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred

približujeta
Kmetijske in rokodelske novice (1847): govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k

▶ približno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

približno
Fizika (1869): od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle

▶ pribočnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pribočnik

Valenštajn (1866):	Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica
Tiun - Lin (1891):	med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže

▶ pri bog predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

pri bogu

perbuegi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi noi k'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sase namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko

▶ priboriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priboriti
Divica Orleanska (1848): obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame

▶ pricajtu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zgodaj; Pleteršnik

pricajtu
- perzaitu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu

▶ pri cel predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

pri celi

perzalei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina noi v' jemeni boga svetiga Duha inu naji lashati perzalei S. Mashi noi prosi svetiga Duha da on tabei satu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo potam

▶ priča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prič

Krivica za krivico (1859):	Fedor že mertev, preden je hišo hudobnega Voroničeva zapustil. Samo prič ni imela in premalo natanko je védila, kako je bil
Razne dela (1870):	Močnejšimu ne dajati se v pest, Če ravno vse brez prič bi se počelo; Sodnik ti koj s prisego vjame vest
Razne dela (1870):	v okrožju tak prijaznim. Otaja se mi serce materno. Odpravljen prič je tujih trop sirovi, Ki sterm je stal med nami
Nevera (1878):	a da mu je plačal, v to ni imel nikakoršnih prič v svojo veliko žalost. »Dobro — zavpije po hudem, viharnem razgovoru
Dóra (1885):	črez prag mlinarjeve hiše, nisem mogla več z Lojzem brez prič govoriti. Vedno je nama bila Minka za petami, vedno se
Cigani (1890):	lokavo: »Jaz bi najrajši kos slanine na ognju pekel«. — Dvanajst prič je potrdilo pred sodnikom, da je hotel cigan konja ukrasti
Jara gospoda (1893):	bi se ne pravdal ž njim, če bi imel sto prič! « — »Béži, béži, še menj bode opravil! Skrije je skrije — tlačil
Prve hiše (1896):	se godi v hiši, hitro porabi priliko, da bi brez prič govoril s Petičnikom. »Ne bom rekel, da bi ti ne
Ženitna ponudba (1897):	še Dragica. Oni pa je sedaj, ko je imel več prič, vpil le še huje. »Oh, kam naj sesedaj denem, kam

prizh
Branja, inu evangeliumi (1777): der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali

priča

Divica Orleanska (1848):	bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ji je móglo prav biti, ako bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je
Tine in Jerica (1852):	Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No
Blagomir puščavnik (1853):	ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se
Revček Andrejček (1891):	Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže

prizha
Genovefa (1841): omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni

priče

Zlata Vas (1848):	pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so priče! ”
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi Pavliha, „kadaj ti hočem tri dati? Ali hočeš
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku
Tiun - Lin (1891):	Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod
Lohengrin (1898):	žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi

priči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od
Stric Tomaž (1853):	počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem denarjem bi pa potem kje kak kraj kupila
Blagomir puščavnik (1853):	k O da bi jih vsaj enkrat viditi zamogel, pri priči bi jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako

prizhi

Biblia (1584):	bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki

pričo

Tine in Jerica (1852):	njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj
Tine in Jerica (1852):	Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče
Revček Andrejček (1891):	te pa ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo

prizho

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla

▶ pričakati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričakajo
Gozdovnik (1898): obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom
pričakati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zató kér smo ga malo sadili. Če nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas

▶ pričakovaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pričakovaje

perčakaje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel

pričakovaje

Blagomir puščavnik (1853):	ustrašijo in se boječi v sobni kot stisnejo, s strahom pričakovaje konca te grozne nevihte. — Bric pak se trese, kakor ubog
Blagomir puščavnik (1853):	v nje pobožnosti motiti, jo zapusti v prepolnem veselju, komej pričakovaje jutranjega dneva. Dospe v Ljudomilovo stanovališče ter naroči, da bi
Sveti večer (1866):	Dobro delo začeto se mora doveršiti. ” — Pomolil je logarju desnico, pričakovaje, da mu bo ta v njo segel. Logarja je Tonetovo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	menoj imeti? Pojdi sem! odgovori mi prav odkritoserčno! ” Željno odgovora pričakovaje, nasloni se na mehki sedež. Videlo se jej je na
Gozdovnik (1898):	spi. Med tem je sedel kapitan še zmeraj v čolnu, pričakovaje poročila, kdaj mu bode začeti. Na to pa čuje tihe

▶ pričakovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričakovanega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hišne duri. Proti vhodu pogleda in veselo pozdravi že dolgo pričakovanega. II. Mučencev sin. Priserčen deček priskakljá veselega obraza, in komaj
Gozdovnik (1898):	Estevan je prišel! « zaupije služabnik, in takoj hiti Pena vun, pričakovanega gosta sprejemat. Nobeden izmed don Estevanovega spremstva ne gre ž

▶ pričakovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričakovanje
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar

▶ pričakovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričakoval

Robinson mlajši (1849):	ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	tako novico vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva
Čas je zlato (1864):	v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil še kakih 50
Zeleni listi (1896):	Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me veseli, da je
Zeleni listi (1896):	godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče

pričakovala

perzhakovala
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga

pričakovala

Oče naš (1854):	je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom
Oče naš (1885):	je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem

prizhakovala
Genovefa (1841): puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn

pričakovali

perzhakovali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe bodi posábljeno! “ ˛Stari ozhe ſo jih med tem shaloſtni perzhakovali. Kar pridejo s' Benjaminam, ino bersh, ko v' hiſho ſtopijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shena s' deklami ino velbljudi. ˛Starſhi doma ſo she teshko perzhakovali ſvojiga ſina. Mati je dan na dan hodila na hrib
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sdajavza Matijata sbrali. Vſi sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim vnebohodu, bínkuſhtno nedeljo, ſo bili s'

pričakovali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe
Zlata Vas (1848):	so jih vidili. Pa vsih druzih rečí so pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko
Stric Tomaž (1853):	veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom „v verh” po vina šli
Oče naš (1885):	je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki

prizhakovali
Genovefa (1841): ſhe viditi. Kar pridejo in dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo

pričakovati

perčakovati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin

perzhakovati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri ſoſédi, ktérga je ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih neſrezh she vidil vezh, — bo gotovo s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je she dovelj , miſliti ſi, kaj prav verliga in poſébniga perzhakovati od njega. Zhaſtitljivi goſp. Matija Vertovz, tovarſh z. k. kmetijſke

pričakovati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini
Blagomir puščavnik (1853):	bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi

prizhakovati

Genovefa (1841):	puſte sime s terdnim saupanjem v Té mirna in potoláshena prizhakovati! ” Píla je, in ſolsé hvaléshnoſii ſo ji v mléko kapljale
Genovefa (1841):	kakor vſa velíka dedina, ki jo imáſh po ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzam shiv porok, de imajo kaj poſébno lepiga od peſem prizhakovati, ki jih bode, kakor ſmo ſliſhali, goſp. Dr. Preſhérin, v

pričakuje

dočakuje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in

pričakuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna
Stric Tomaž (1853):	itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre k mizi in pričakuje tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v
Blagomir puščavnik (1853):	ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo prišel pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni
Občno vzgojeslovje (1887):	blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pa delo z vso natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to

prizhakuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove naredbe

pričakujejo

perzhakujejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa moj mosh ino moja otroka! Sheljno me she domu perzhakujejo, ter ſe veſelijo, de jim bom kaj prineſla; alj kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadaj bil, je lahko vidil, de, kadar ljudjé napovedane barke perzhakujejo, ker ſo vajeni, jo she od daljezh vgledajo, pa vidi

pričakujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervín ste zložene. Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na
Blagomir puščavnik (1853):	za množico ljudi, ki na kraju skale stoje in žene pričakujejo. Kar še ni bilo doraščenih, je na perste stopilo, da
Gozdovnik (1898):	grme? « pripazuje Pepo. »Obesili so ga na vejo, a zdaj pričakujejo, da vanj strelimo. « »Veja je utaknjena v zemljo, ker na

prizhakujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take

pričakujem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj imaš novega zame? ” „Nič druzega, kakor to, da gré
Gozdovnik (1898):	»Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli

pričakujemo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): srenji sami. In ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik
pričakujete
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo
pričakujte
Valenštajn (1866): se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo

▶ pričati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priča

priča
Divica Orleanska (1848): poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela

prizha

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte

pričajo

pričajo
Mineralogija in geognozija (1871): Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz

prizhajo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi

pričal

pričal
Deborah (1883): ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi

prizhal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glavi ſo vam preſhteti. “ „Kdor bo mene pred Ijudmí prizhal, od njega bom tudi jàs per svojim Ozhetu v' nebeſih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozheta ga pòſhlji, ſhe pet bratov imam, de jim bo prizhal, kakoſhna je tukaj, de vſaj oni v' ta kraj terpljenja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od njega bom tudi jàs per svojim Ozhetu v' nebeſih prizhal, de je moj. Kdor bo pa mene per ljudéh satajil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prizha, od njega bo tudi Jesuſ per Ozhetu v' nebeſih prizhal, de je njegov uzhenez. 48. ˛Shtefan, pervi muzhéniz. Veliko jih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetiga Duha, je velike zhudeshe ino snamnja delal. Mozhno je prizhal od Jesuſa in od njegoviga kraljeſtva. Terdovratni Judje ſo ſe

pričala

Domen (1864):	hladili pod njo. In res je poležana in pohojena trava pričala, da je dedje niso zastonj posadili. Še le ko Špilkin
Na Žerinjah (1876):	List za listom jo je pripovedoval, beseda za besedo je pričala, kako krepka, kako čista je bila ta ljubezen in kako
Cvet in sad (1877):	malo,« odgovori Leon; pa rudečica, ki ga je lahno oblila, pričala je, da se nij tako zeló sveta ogibal. »A vendar
Prvi sneg (1886):	bi se izučil za pravdnega doktorja. Rudeča njegova lica so pričala o dobrem zdravji, iz modrih očij je sevala sama nedolžnost
Vanda (1888):	jih je bilo mnogo sivih in upala rmena lica niso pričala o najboljšem zdravji. V službi mu je sreča bila prijazna
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Turčin. Dolga siva brada in beli svileni surak (turban) sta pričala, da je bil mož že v sveti Meki. Naslonjen na
Senanus (1892):	Katarini, nikar še óni déklici izrekel besedice, ki bi bila pričala, kakšna brezumnost je preobladala njega srce. Dà, brezumnost, to je
Na krivih potih (1893):	orožnik. Ali naj čaka tako dolgo nanj? Pa zakaj sta pričala grajščak in Mihec zoper njega? Kakšne vzroke sta imela? Sicer
Očetov greh (1894):	lega jesen. Taka ni kakor nekdaj, ko je vsaka shramba pričala o blaginji tega posestva. V kozolci, kateri ima sedaj samo

pričale

Razne dela (1870):	skusba bo po očevo, ne dvomi! Remon. Nebesa clo so pričale nad vami. Jovana. So pričale, zató sim jez molčala. Remon
Razne dela (1870):	dvomi! Remon. Nebesa clo so pričale nad vami. Jovana. So pričale, zató sim jez molčala. Remon. Kaj? Lahko vam je bilo

pričale

Svetinova Metka (1868):	gledali iznod črno-svilénega zagrinjala, zavezanega pod brado. Zlasti pa so pričale njene nenavadno drobne sladke roke, da si nikdar kruha ni
Pomladanski vetrovi (1881):	da bi mu povse odkrila svoje srce: solze naj bi pričale, kar je za-nj pretrpela! Toda prepozno je sedaj, prepozno! On
Kočarjev gospod (1882):	oni iz te glasne družbe. Velikanske šestice krog ušes so pričale, da je bil to aristokratični zarastaj bogatih ljubljanskih meščanov, ali
Luteranci (1883):	za njo se je zaprla poslednja. Zadnje dogodbe so sploh pričale, da so zatonoli lepi dnovi krivoverstvu na Slovenskem in da
Vanda (1888):	sadnim drevjem, in med njimi so premnoge cerkve in cerkvice pričale o pobožnosti pridnega národa slovenskega. Bilo pa je še nekaj
Vanda (1888):	z orlovim nosom. Mirne rjave očí so še na podobi pričale o dobrem mehkem srci. Na levi stráni pa je bila
Iz arhiva (1890):	zastirali slabo sevajoče sončne žarke. Na vrtu v Kotu so pričale večinoma gole gredíce, da je prišla jesen s svojo otožnostjo
Kotanjska elita (1898):	silno bleda, a rdeče pege na ti bledici so jasno pričale, da je skrajnje razburjena in usopljena spričo nagle hoje. Traven

pričali
- prizhali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih

pričalo

Antonio Gleđević (1873):	mlado novico. Bila je bleda kot vosek, in oko je pričalo, da več dolgo živela ne bode. Bila je Teodora Bazilija
Ivan Slavelj (1876):	oči. In tudi nekaj kletvine je bilo vmes, kar je pričalo, da je Jakopetu rasel pogum, čimbolj je bil od ljudi
Povestnik v sili (1883):	došla. Da se pa njeno zdravje med tem ni zboljšalo, pričalo hudo njeno kašljanje, ktero mi je celi dan donelo na
Dva adjunkta (1888):	glasen cmok in tožen stok je bilo jedino, kar je pričalo o tem naglem dejanji stare Cile. Napósled je Oreh izvlekel
Vanda (1888):	še živel. Toda umrl je in črno oblačilo njeno je pričalo, da še ni minilo leto in dan, kar je vdova
Spletke (1894):	nevoljen. Da so bili pa njuni pogovori dobri in pošteni, pričalo je njiju jasno obličje in pa tudi to, ker nista
Roman starega samca (1895):	od vidnega notranjega nemira trepetajoče ustnice; to vse je jasno pričalo, da imam bolnico pred sabo. Ali kakovo bolnico, ako ona
Moja hoja na Triglav (1897):	zibelki je kričalo na vse grlo, in to grlo je pričalo, da je popolnoma zdravo. Zlezel sem zopet na skrinjo in
Moja hoja na Triglav (1897):	dolgo časa vodnika na hlevu, čigar enakomerno smrčanje je glasno pričalo, da ima zdrave prsi, vrle živce in mirno vest pri

pričati

Zlata Vas (1850):	K sodbi mora, in vlastna taša, mlinarica, mora zoper njega pričati in pred sodbo govoriti, kar od njega vé. Župan sim
Maria Stuart (1861):	da obveljal je pod to vlado Deržaven sklep, da ima pričati Tožnik zatožencu v obraz. Ni tako? Sem napek čula? — Paulet

prizhati
Genovefa (1841): sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla

▶ pričenši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pričenši
- pričemši
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno

▶ pričenjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričenja
Valenštajn (1866): konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn
pričenjal
- perzhenjal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po

▶ pričeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričel

perzhel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba

pričel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dete se izjoka. Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni
Ferdinand (1884):	obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici

pričela

perzhela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſkovati. „ 327 „ ſe je kriva véra pod Dr. M. Lutram perzhela. „ 291 „ ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize klekati. „ 281 „ je bilo konzhano zerkveno sberaliſhe v Trientu

pričela

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali
Ferdinand (1884):	britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila
Ferdinand (1884):	bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet

pričele

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	od napetega mehurja nehale, so se druge zavolj velike rane pričele. Neke dni je le kaj malega jedel, pozneje je vendar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	seji 12. oktobra 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele razprave gledé prenaredbe občinske postave, bode gotovo zanimival ta govor

pričeli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	velikim ropotom iz dna morske globočine, „lukamatija” zabrlizgal je; kolesi pričeli ste svoje trudno delovanje, in parnik zavozil je vèn v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Ne le vlada, ampak tudi narodni krogi zanimivati so se pričeli za kmetijstvo bolje nego prejšnja leta. Pa veseli ne le
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pred podobo Križanega, in vsi so pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake in koj nato silno

pričelo

Zoologija (1875):	poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi
Ferdinand (1884):	Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da

pričeti
- perzheti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih
- pričeti
  Oče naš (1854): sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč

prične

perzhne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo. Ta lepi plavi velb ali obok nad nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe sbere v' oblake nakviſhko. Po tem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	polje je enako puſhavi, vſa deshela shaluje. Toliko rév ſe perzhne, zhe Bog ljudem ſvojih dobrót le eno okrati! Israelzam ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader

prične

Stric Tomaž (1853):	jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič
Ferdinand (1884):	To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se je, da se je le

prizhne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo

pričnite
Zlatorog (1886): z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še

prično

Svetinova Metka (1868):	zares, kakor tiste cvetice, ki se še le razvijó in pričnó svoje pravo življenje, ko se skrije za gore pekóče solnce
Žalost in veselje (1870):	sem jih že nekaj doživel in dobro vem, kako se pričnó in kako potem razsajajo po več dni. " "Upam, da bomo
Žalost in veselje (1870):	Ko se je to mlatenje nekolikokrat ponovilo, obernejo ga in pričnó zopet z nova. Aleša je nekoliko mraz pretresnil, ko je
Pomladanski vetrovi (1881):	ter se čudom čudi, ko mu Binče veleva, naj takoj pričnó igrati. „Igrati? V tem času? " poprašuje ga začudjen. „Saj bi
Od pluga do krone (1891):	takoj pri durih, kjer posedejo okolo velike zelene pečí in prično ubirati godala. Največji pa se je napotil od mize do
Od pluga do krone (1891):	na Zagorici grozen krik: «Vehovčev študent gré, že gré! » Nato prično tudi sosedje in sosede hiteti na prag. Ženske prekrižajo roke
Od pluga do krone (1891):	cik, cik,« oglaša se rdečevrata tašica v leščevji. Dečku se pričnó rjave oči žareti. »Vsak čas bode moja,« zašepetal je. »Kakó
Lisjakova hči (1892):	in pusta žena. Nadejal se je, da se tudi njemu prično lepši dnevi in da se tudi zanj ogreje srce lepe
Spletke (1894):	rajši je molčal. In tako je bilo določeno, da precej prično zidati šolo; prihodnjo pomlad, ko se zid osuši, pa bodo

▶ pričevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pričevalec
- prizhevavez
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam

▶ pričevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričevanj

Zlata Vas (1848):	Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami

pričevanja

prizhovanja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi

pričevanje

prizhovanje
Biblia (1584): is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak

prizhuvanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	POSTAVA. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. 1 Kader se zhloveshka vola inu boſhja vola med sabo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Joſhefa per Bogú ſa njega andohtluve ſavetne otroke ozhitnu prizhuvanje. 1 J eſt sem sè bla ſa svojega Patrona, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte
Branja, inu evangeliumi (1777):	blu perſtopilu, katire ſo krivu prizhuvale super njega, iuu njeh prizhuvanje ſe ni enu s'drugim sglihalu. K' poſlednimu io perſtopile
Branja, inu evangeliumi (1777):	blu imę Joannes. Ta je perſhuv k'prizhuvanju, de bi prizhuvanje dajav od te luzhe, de bi uſſi ſkus njega viruvalli
Branja, inu evangeliumi (1777):	On ni biv ta luzh, ampak de bi od luzhe prizhuvanje dajav. Tu je bla ta prava luzh, katira uſſakiga zhloveka
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiremu mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh ſam daje prizhuvanje nashemu duhu, de ſmo boshji otrozi. Zhe ſmo pak otrozi
Branja, inu evangeliumi (1777):	skalah , inu jamah te semle. Inu leti uſſi ſo ſkus prizhuvanje te vire pravizhni ſnajdeni: v' Chriſtuſu JEsuſu naſhimu Goſpudu. Evangelium
Branja, inu evangeliumi (1777):	drugiga goripoſtaviti , katiri nabo s'rokami ſturjen. Inu njeh prizhuvanje ni blu obſtalu. Inu ta vikſhe Far je goriuſtav v'

spričevanje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de

pričevanju

prizhuvanju
Svetu pismu noviga testamenta (1784): deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam.

spričevanju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	íše vzrok, de je bilo od več Šembilj govorjenje. Po spričevanju Plinja, rimskih zgodovin pisárja, je prinesla neka stara baba rimskimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ena Šembilja in sicer v Jonii živela, kjer so po spričevanju Laktancija vse prave Šembiljske bukve v gerškimu spi- sane bile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	če jih — mraz ne vzame! m— č. (Častenjekrompir ja. ) Po spričevanju nekih starih pisem je ravno zdaj 300 let preteklo, kar

▶ pričevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričevale

prizhuvale

Branja, inu evangeliumi (1777):	deslih veliku krivih prizh je blu perſtopilu, katire ſo krivu prizhuvale super njega, iuu njeh prizhuvanje ſe ni enu s'drugim
Branja, inu evangeliumi (1777):	sglihalu. K' poſlednimu io perſtopile dve prizhe, inu ſo krivu prizhuvale super njega, inu ſo djale : Mi ſmo ſliſhali, de je

pričevati

prizhuvati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' timu perſhu na ta ſveit, de imam od reſnize prizhuvati. O hudobne, krivizhne, inu sapelive ſodbe tih ludy! katiri ſaki
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſim na ta ſvejt perſhuv, de imam od reſnize prizhuvati: En ſledni, katiri je is reſnize, ta moj glaſs poſhluſha

pričuje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali
Divica Orleanska (1848):	grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Veliko že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se

pričujejo
Zlata Vas (1848): mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče
pričujem
Divica Orleanska (1848): Verhepiškop. Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se

▶ pričina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzrok; Pleteršnik

pričina
Robinson mlajši (1849): pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben
pričine
Robinson mlajši (1849): misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej

▶ pričiniti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prizadevati; kontekst

pričiniti
Robinson mlajši (1849): pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen

▶ pričkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričkati
Stric Tomaž (1853): bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati.

▶ pričujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričujoč
- pričijoč
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika
- prizhujozh
  Genovefa (1841): tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne
pričujoča
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): za njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga

pričujoče

Roza Jelodvorska (1855):	nezapopadljive pota božje modrosti in previdnosti, so tako rekoč osnova pričujoče povesti, in očitno nam je, da dobrotljivi Bog vse k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pogovarjaju med seboj v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako
Maria Stuart (1861):	diadem, z dolgo, černo, odgernjeno tančico. Ko pristopi, razdelé se pričujoče osebe na obé strani v veliki žalosti. Melvil se nehote

prizhejozhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni

prizhijozhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dodelíli. ― ― To je potrébno! ” Dvanajſt bravzov kmetijſkih noviz. Perſtávek vzhredniſhtva. — Prizhijozhe piſmo ſmo pred tremi dnévi prejeli in natiſnemo ga radi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſrédo 6. grudna. 1843. Osnanilo. ˛Staro léto gré h konzu ; prizhijozhe novize ſe tadaj priporozhajo ſvojim prijatlam sa prihodno novo leto

prizhujozhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil v' ruto sagernjen. Veſel ſtrah je ſeſtré ino vſe prizhujózhe preſhinil; Jesuſ pa veſ miren rezhe: „Rasveshite ga, de bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſénzi ſedé, In nam nogé na pot mirú saoberne. “ Vſe prizhujozhe je ſvet ſtrah preſunil. Kteri ſo od tega ſliſhali, ſo
Genovefa (1841):	s vámi! ” Pri téh beſédah pobóshniga, bogabojézhiga ſtarzhka je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla in obzhinſka miloſerzhnoſt ſe

pričujočega

prizhajozhega

Ta male katechismus (1768):	je v' greh ulezhejo; ſadnezh: uſſe druge nasrezhe, inu nadluge prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja. Toku nas tedej ta gospudna molituv uzhy
Ta male katechismus (1768):	Gospuda, inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi, koker se spodohe ta ſakrament s'

pričujoči

pričijoči

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki so kot pravi udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so
Divica Orleanska (1848):	bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez
Roza Jelodvorska (1855):	drugi to storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova

pričujoči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel
Oče naš (1885):	njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da

prizhujozhi

Genovefa (1841):	prizhujózhi miſlijo. Dan bo pa priſhel, ki bodo vſi tukej prizhujózhi Bogá sa tó s ſolsámi veſelja hvalili. Spomnite ſe téh
Genovefa (1841):	Bog vam je veliko ſrézho namenil — pa drugazhe, kakor vſî prizhujózhi miſlijo. Dan bo pa priſhel, ki bodo vſi tukej prizhujózhi

pričujočih
- pričujočih
  Oče naš (1885): s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal.
- prizhijozhih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru
pričujočim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300
pričujočo
Blagomir puščavnik (1853): najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska

▶ pričujoč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričujočega
- pričijočiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi
pričujočemu
- pričijočimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal
pričujoči
- pričijoči
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker
pričujočih
- pričijočih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prišlo; tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem

▶ pričujočnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričujočnost

Botanika (1875):	drva pa, kakor topolova in vrbova, 40 do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali rastlina
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero v njegovo pričujočnost. Zahvali ga za velike telesne in dušne dobrote, ki ti

pričujočnosti
- pričijočnosti
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar
- pričujočnosti
  Fizika (1869): si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da

▶ prid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prid

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po
Zlata Vas (1850):	vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči

prida

Sacrum promptuarium (1695):	ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti
Zlata Vas (1848):	imeli, in jim je rekel: Od vaših krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti prostost. Ako pride ta postava na dan

pridom

pridam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vas saj ene Novíce imela, ki bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da se bo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna

pridom
Zlatorog (1886): bo vedno: »Gospod imá le dobro in lehkó, »Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó

pridu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam gotovo k velikim pridu zató bila, kér jim je pokazala, de mora z časam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsaki dan ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne

▶ prida prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prida

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Srota mati! kdo nek jim ga je bil napravljal? Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša
Zlata Vas (1848):	hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan

▶ pridajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridajal

perdajal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih je. ſhe vſak dan tej ſveti drushbi perdajal ino perdajal, de ſo tako pot vezhniga svelizhanja naſhli. 47. Jesuſ shiví
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imeli. Bog jih je. ſhe vſak dan tej ſveti drushbi perdajal ino perdajal, de ſo tako pot vezhniga svelizhanja naſhli. 47.

pridajati

perdajati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne

▶ pridan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridan

perdjan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen list Nr. 13 perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije.

pridjan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega

pridana

perdjana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada.

pridjana
Kmetijske in rokodelske novice (1848): poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz

pridane

perdjane
Kmetijske in rokodelske novice (1845): povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena

pridjane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in
Botanika (1875):	pa razločuje od obeh. Bolje kakor vsak popis pa kažejo pridjane podobe 226., 227. in 228. razločke med listi pasjega peteršilja
Trtna uš (1881):	kako dalje raste in živi. V pojasnilo nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid izlezejo

▶ pridanič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridanič

Čas je zlato (1864):	boš tako kmalo zasladkal. Razumeš, Lenče, ti si zapravljivec, postopač, pridanič in to vse zato, ker vrednosti časa ne poznaš. 'Čas
Čas je zlato (1864):	od prejšnjih let narbolj veselilo, ko se je še kot pridanič po gozdih klatil in sèmtertjè vlačil. Tako se je bil
Čas je zlato (1864):	I. Pridanič in kraljevič. Nekega poletnega večera čujejo memogredoči v neki hišici
Čas je zlato (1864):	in angleškega jezika in višje matematike ali računstva naučil! Gumpec, pridanič bi bil ostal, kakor sim bil, in morebiti bi bil
Čas je zlato (1864):	sicer iz tebe? Druzega nič, kakor reven potepúh, berač, tat, pridanič. Zatorej uči se! Ti nimaš slame v glavi, Bog ti

▶ pridatek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridatki
- perdajki
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če

▶ pridati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridaj

perdaj

Kuharske Bukve (1799):	Perręshi maręlzam rezle, operi jeh, deni maręlze v' koso, sraven perdaj vina, vode, zukra, inu ſladke ſkorie, tudi lemon lupka; perſtavi
Kuharske Bukve (1799):	tręba, perdaj enmalo ſroviga maſla, inu ribaniga kruha, de ſe sagoſtlá
Kuharske Bukve (1799):	moka sazhne rumeníti, perlì vode, kar ſe tebi sdí. Potle perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz
Kuharske Bukve (1799):	nezhejo rade hitro ena sa drugo v' pomoranzhah ſe terdíti, perdaj vezh bísenoviga mehurja.
Kuharske Bukve (1799):	s' materno díſhízo. Perſtavi kuhat telęzhje meſô na vodi, oſoIi, perdaj enmalo ſroviga maſla, zhebúla, lorber pęrja, ſtolzheneh nagelshbiz inu
Kuharske Bukve (1799):	s' lemono obribaniga zukra, gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena. 124. Kuhane jabelka sa ſalato
Kuharske Bukve (1799):	ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta, popra
Kuharske Bukve (1799):	meſingaſti kotlizh, vedno męſhaj inu puſti ene dvakrat savręti, potle perdaj tri unzhe zukra ſtolzheniga, inu oshmi ſok od ſhtireh lemón
Kuharske Bukve (1799):	to inu pętnajſt lot ſtolzheniga zukra deni v' globoko ſklędo, perdaj raspuſheniga mehurja od bísene Nro. 172. gori na zuker, inu

pridaj
Robinson mlajši (1849): tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se

pridajte

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

mojih mislih ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv

pridali

perdjali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako jim bodemo ravno prihodnizh morebiti vſaki teden „perlogni liſt” perdjali. Plazhilo pa, sa ktéro ſe „Novize“ prejemajo, je gotovo takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako jim bodemo ravno prihodnizh morebiti vſaki teden „perlogni liſt” perdjali. Plazhilo pa, sa ktéro ſe „Novize“ prejemajo, je gotovo takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi

pridjali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takrat sagláven ali predimkov liſt (Titelblatt) in lep savitek (Umschlag) pridjali, de bode vſak ſvoje novize lahko kakor bukve vesati dal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	numero 1 sazheti. Konez leta 1844 bodemo kasalo vſih rezí pridjali, ktere ſo bile perviga pol leta, in ktere bodo prihodno

pridalo

pridjalo

Zlata Vas (1850):	poslušati. Ako je bilo treba še kaj pridjati, se je pridjalo. Kadar je bila postava vsim prebrana, je mogel pervi župan
Najdenček (1860):	je dalo s prostim zélišem, kteremu se je nekoliko volja pridjalo, gotovo pomagati. Povedal sim svojemu gospodu imé tega zéliša in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pa izmed povesti, ktera zdaj neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka

pridam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno
pridamo
- perdenemo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar
- pridamo
  Kemija (1869): Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka
pridati
- perdjati
  Kuharske Bukve (1799): dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake
- pridjati
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o
pridene
- perdene
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro
prideneš
- perdeneš
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj

▶ pridavek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dodatek; Pleteršnik

pridavek
- perdavk
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge

▶ pridejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridejane
- perdjane
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta

▶ pridejati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridejal

perdjal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Ozhetovim kraljeſtvu ſvetili kakor ſolnze. “ Na sadnje je Jesuſ perdjal: „Kdor ima uſheſa poſluſhati, poſluſhaj,“ to je, k' ſerzu ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zeliš poslal, in k vsakimu razun nemškiga imena tudi slovenskiga perdjal. Prav lepo se gospodu patru za njegov trud zahvalimo, z

▶ pridejoč prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prišedši; kontekst

pridejoč
- prideozh
  Biblia (1584): kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi.

▶ pridelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridelana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida

pridelanega

pridelaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vse skušnje natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih

pridelanim
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic

▶ pridelanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pridelek; kontekst

pridelanje

perdelanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje na polji. Kaj pomaga, zhe zéplenze naſadimo ; zhes tjeden pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sraven tega ſe ſhe od eden drusiga uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in po kterih je tudi dovelj prazniga prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih

▶ pridelati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridela

perdela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kér veliko maſtniga gnojá napravi; on manj poſeje, pa vezh perdela, kakor ti, ki ſvojo shivino na puſto paſho goniſh; ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perdelal Tode ſkuſhnja uzhi, de tiſti, kteri pregoſto ſeje, malo perdela in pa le drobniga, malovredniga shita, sato, kér pregoſto shito
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. se je iz 6 mernikov po 100 perdela, kadar je létina za-njo. Ali ni to lep perdelik? Ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zares vehko dela. Slednji kmetovavec mora imeti skerb, de si perdela kruha in kar potrebuje za druge opravke. Če bo per

pridela

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita od

pridelajo

perdelajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga

pridelajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je
Kemija (1869):	gld. po funtu in po nekterih fabrikah ga na dan pridelajo po 100 funtov. Tu imamo najbolji dokaz, do kake popolnosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	težave. Njih zemljišča so veliko slabejša in ob težjem delu pridelajo malo, tako , da si celó o dobrih letinah morajo skoraj

pridelal
- perdelal
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil
- pridelal
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal stari oče, tudi tebi še danes zadosten, da moreš si

pridelali

perdelali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker ſami ſposnajo, de bi bres pletve veliko manj shita perdelali. Zhe ne delajo povſod na Krajnſkim tega , ſi lahko v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ji Turnips pravijo, in terdijo, de bi je toliko ne perdelali, zhe bi ſvojih njiv s ogerſhizhno preſho ne gnojili, po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fare ležé in na kterih samih so čisto zdrav korún perdelali in pa tudi veliko lepiga semena nabrali. Krog in krog

pridelali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega cesarstva, korún je zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pri nas pràv bogata. Po več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina; so gospodarji, ki ga zamorejo po 150
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna

pridelalo

perdelalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga po popiſanih deshelah obernejo, — o koliko vezh bi ſe perdelalo , kako shivo , kako lepo bi bilo okoli vaſi, tergov in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vprašanje Vam odgovorim, da se je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže

pridelati

perdelati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de

pridelati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In

▶ pridelek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridelek

perdelek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih
perdelik
Kmetijske in rokodelske novice (1844): treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U.
perdelk
Kmetijske in rokodelske novice (1843): majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe

pridelek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s ktero se da veliko semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in tarnajo, kaj bo? da se Bogu smili! Ves naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in — vse tertje je
Botanika (1875):	se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po

pridelik
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja

pridelk

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348
Zlata Vas (1848):	kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer se družinskih rók ne manjka, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da, da vsako zernice

pridelka

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in

pridelke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še

pridelki

perdelki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti. V— i. Jesenski perdelki. Iz Šoštanja. Podzemljie (krompirja) smo to léto obilno in take
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perdelati da in sa koliko ga rajta savarvati? — Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene

pridelki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi

pridelkom
- pridelkam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi

pridelkov

perdelkov
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu

pridelkov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge ptuje dežele, z eno besedo, ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na

▶ pridelovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridelovanja

perdelovanja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od gnoja in gnojenja. 4. Od ſadila, od ſetve, in perdelovanja. 5. Od naſledovanja ali naſtopovanja ſadesha in shita eden sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is pomankanja ali is nevédnoſti sdaj ſhe ne predersnejo , noviga perdelovanja sazheti. Tudi bojo ſposnali, de novo obdelovanje in nove opravila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	6. Od nadelovanja ali popravljanja ſenoshet in travnikov. 7. Od perdelovanja vina in ſtreshbe vinograſhke. 8. Od reje ſadja.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takrat, kadar ſposnaſh, de je tvoje ſemenſko serno od vezhletniga perdelovanja oſlabélo. 2. Kupi ſeme is takiga kraja, od kteriga veſh

pridelovanja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi vi storiti, kmalo bi čutili množenje in korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka

pridelovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj na noge spraviti. Pri ti

pridelovanjem
Oče naš (1885): Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav
pridelovanju
- pridelovanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in
- pridelovanju
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest

▶ pridelovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prideloval

perdeloval
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi veſte, de je pred malo létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa prodaja

prideloval

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš

pridelovali

perdelovali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlame, ampak tudi pizhe ali klaje s a shivino doſtí perdelovali. Od shivine, ktero zhes poletje paſete, in jo daljezh na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po šegi svojih prednikov. Verjemite mi, de boste veliko več perdelovali, če boste priproste stare navade opustili, in zanaprej z premišlovanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prišel, tako delati, de bi bili večkrat iz semena korún perdelovali, javalne bi bil ta koristni sad tako oslabel. Pri vsem

pridelovali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček

pridelovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko

pridelovati

perdelovati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze

pridelovati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in ali je zemlja zató, de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo

prideluje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali je zemlja zató, de bi se ga več
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se

pridelujejo

perdelujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kadar ſená sa klajo permankuje , ali kjer ſizer malo ſená perdelujejo, morajo ſlamo sa klajo iméti, nameſt te pa druge ſtelje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe mu je semlja perlegala ; kjer ga tedaj nar obilniſhi perdelujejo. 3. Glej, de boſh, ko je mogozhe, dobro ſeme, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raste? Ali ne bo zadosti sromakov ondod, kjer ajde ne perdelujejo ? Kaj bi bili brez ajde letas reveži počeli tam, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi nas pregovorili, nam tudi izkladajo, kako po druzih krajih perdelujejo obilno klaje in pa turšice, ter pravijo, de, kar so

pridelujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega

pridelujemo
- prideljujemo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo
prideluješ
- prideljuješ
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded

▶ priden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priden

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serce njegovo. Bal se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo
Roza Jelodvorska (1855):	in jo prime za roko, »ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu
Čas je zlato (1864):	Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti, in se učiti, de mu bo lahko od stopnje
Revček Andrejček (1891):	Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav nič mu ni reči (ponosno). Moji
Revček Andrejček (1891):	ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in

pridna

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja —
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan
Roza Jelodvorska (1855):	govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši
Pripovedke za mladino (1887):	in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce

pridne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija
Roza Jelodvorska (1855):	sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor
Zoologija (1875):	mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek

pridnega

Ta male katechismus (1768):	boſhjo dellat, inu tu dobru dapernashat, ſakaj ſſaku dervu; katiru pridnega sadu naperneſſe, bode posekanu, inu v' ogen verſhenu. Matth. 7.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh tudi pametne rezhy is smeham naprejpernesl, inu bosh malu pridnega oppravel. Beſſeda, katira je ſhe enkrat is uſt ushla, v
Robinson mlajši (1849):	ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel

pridniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano

pridnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zna in ima; ker veliko tega, česar si je v pridnem napredovanji pripravil in napravil, je dobro, če je sedaj že

pridnemu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	peklu ſakopani. Uſſe, kar imash od Boga, gledej, de k'pridnemu obernesh, dokler ti bosh mogl od ſadnega vinarja rajtengo dati
Kratkozhasne uganke (1788):	inu uganilu, gorida, zhasi ſatù: de be se kaj k' pridnemu, uku: zhasi k' ſbrihtanju te pamete: zhasi k' potrębnemu reſveselenju

pridnimu

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſaj ſhe ni poveſt ſkonzhana! Kako ſe je pa godilo pridnimu paſtirzu, ino kdo pa je bil? ” — Preljuba moja otroka,” rezhejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odkrije, zunej temu kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli

pridni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ljudem kaj bolehati ne da, in kér so Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po
Revček Andrejček (1891):	prav nič mu ni reči (ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če
Zeleni listi (1896):	sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava

pridnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od

pridnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava
Roza Jelodvorska (1855):	rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le

pridnimi
Zlata Vas (1848): kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnimi ljudmí prebivati.

pridno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno dete Jezus! Tako hočem danes živeti, kakor si
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar

▶ prideti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodati; [sskj]

pridaj

perdaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kosam cukra zavre, precedi juho skozi sitice, deni golobe vanjo, perdaj jim, ko za na mizo napravljaš, spravljeno kri. V soparci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa ali na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet. Večidel se v cevi (roru) peče, ker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetenov štrukel v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj. Krompirjevi štrukli. Mešaj eno unčo putra s petimi jajci do

pridene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev
Gozdovnik (1898):	dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa

pridenejo
- perdenejo
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči
pridenem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843, stran 10 sledeče.
pridenemo
Mineralogija in geognozija (1871): veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se

prideneš

perdeneš

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in meso perdeneš, de vse skupej dobro zavre. Prežgana repa. Repo na tanke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vode; de zadosti gostljato ostane. Tudi lahko drobno zrezane beljake perdeneš. Kaparna polivka. Malo lepo rujave prežganke, kteri nekoliko drobno zrezane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lahko ti župi, preden jo na mizo daš, nekoliko rumenjakov perdeneš. Vinska župa. Dobro zavri en polič vina, en maselc vode

pridenes
Kmetijske in rokodelske novice (1848): lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se

prideni

perdeni

Kuharske Bukve (1799):	shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol
Kuharske Bukve (1799):	olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za

prideni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče

prideti
Mlinar in njegova hči (1867): ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora

▶ pridevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodajati; [sskj]

prideva

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši
Gozdovnik (1898):	»Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta

pridevaj
- perdevaj
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s

pridevajo

perdevajo

Pozhétki gramatike (1811):	ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred
Pozhétki gramatike (1811):	Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor

pridevajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom tatel
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije

pridevalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel

pridevamo

perdevamo

Pozhétki gramatike (1811):	in ſkoro vſe take ſe konzhujejo na slog ment, ktirga perdévamo k' perlogu, poſtavim: sage, sagement, modro, poli, poliment, vglájeno; modeſte
Pozhétki gramatike (1811):	Take vprégamo kakor sgor imenváni glagol tomber, to je, jim perdévamo pomoshni être v' sloshenih zhaſih. Tukaj damo ſame perve liza

▶ pridevek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridevkom
- prideukom
  Biblia (1584): Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi

▶ pridevnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridevnikov

perdevkov

Pozhétki gramatike (1811):	sakonſki, paſtoral. paſtirſki, boreal, ſéveren, auſtral, podſonzhen, final, kònzhen. Sklad perdevkov s' imenmi. Pravilo. Vſak perlog mòre biti ravno tiſtiga ſpola
Pozhétki gramatike (1811):	drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort, dovólen

▶ pridiga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): 17. Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj
pridigah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim

pridige

pridege
Branja, inu evangeliumi (1777): ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu

pridige

Sacrum promptuarium (1695):	pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh
Sacrum promptuarium (1695):	taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje
Sacrum promptuarium (1695):	perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum
Sacrum promptuarium (1695):	Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige
Sacrum promptuarium (1695):	kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki

pridigi

predigi
Biblia (1584): jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne

pridigi

Zlata Vas (1848):	prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vsako leto v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena

pridigo
Zlata Vas (1848): Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso samo

▶ pridiganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pridiganju
- pridigvanju
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy

▶ pridigar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridigar

Sacrum promptuarium (1695):	dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi
Sacrum promptuarium (1695):	eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri
Sacrum promptuarium (1695):	ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam

pridigarja
- pridigaria
  Sacrum promptuarium (1695): Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior
pridigarji
- pridigarij
  Sacrum promptuarium (1695): de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de

▶ pridigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni
pridigati
- pridgvati
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj

▶ pridigovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridigoval

pridegval

Ta male katechismus (1768):	je njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta prava, inu
Ta male katechismus (1768):	Evaugelista, katire je ta perve v' leti Zirkvi S. Evangelium pridegval, jogèr, je s' njim v' Rim se podal. Tamkej je

pridigoval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so
pridigual
Sacrum promptuarium (1695): velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó
pridiguval
Branja, inu evangeliumi (1777): jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi
pridiguvov
Branja, inu evangeliumi (1777): tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv

pridigovati
- predigovati
  Biblia (1584): Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva

pridiguje

prediguje
Biblia (1584): Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar
pridiguie
Sacrum promptuarium (1695): yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu

pridiguje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v'
Občno vzgojeslovje (1887):	nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam

pridigujemo

pridgujemo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſi dolshan, ny tebi mar, de ti dershal, kar my pridgujemo: kęr męjniſh, de my tę rezhy preshenemo, inu de niſi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' pyazhah, ygrah, inu v'kratkim zhaſsi doperneſti. Tàkú my pridgujemo: Ti poſluſhaſh, miſliſh, inu ſklęneſh, kakor, de bi ti en
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k' vam vaſha vęjſt, kadar vam my od knvizhnih zhimshov pridgujemo? Ti jemleſh interęſs zhe lę enimu na en dan kaj

pridigujte

predigujte

Biblia (1584):	pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré
Biblia (1584):	h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te

pridigujte
Branja, inu evangeliumi (1777): on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta

▶ pridioč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sledeč; kontekst

pridioče

pridiozhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozheta inv sino † S. † Dvha Amen. TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 46. KAPITL. Al ozhash vedeti skrivne rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa rudo taku mei to shrif utalievei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu ta pridiozhe resodena noi na saistopiti inu te sdanje sklora pn pershje

pridioči
- pridiozhi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi

▶ pridirjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridirja

perdirja
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel

pridirja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmet: »O, milost, grof visokovredni! Pustite up mi moj posledni. « Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa levi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	truma husasa, huj! huj! In glej, iz desne jezdec nek Pridirja v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvarí, Pa levi
Blagomir puščavnik (1853):	prav pozno v noč s svojimi hlapconi iz ropa nazaj pridirja, in ko ga pri vratih pozdravi, mi z divjim veseljem
Valenštajn (1866):	grêbe, da sam si grob naredi. Prvi lovec. Ko jezdec pridírja i vranec njegóv, Vsa družba se zdrzne od straha. Po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Hrastarjeve, matere uplenjenega otroka! ” Ko mladi Ljudevit ta krik začuje, pridirja urno na mesto. Serpo gleda deklico, kajti to mu je
Pripovedke za mladino (1887):	izstopijo na suho, zgodi se, kakor so krokarji prorokovali: naenkrat pridirja krasen lisec. „Kakor navlašč,” vsklikne kralj, „naj me pa ta

pridirjal
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): da nič ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in
pridirjata
- perdirjata
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata

▶ pridno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridnejšeprislov, splošni, primernik
- pridniſhe
  Biblia (1584): k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe

pridnoprislov, splošni, nedoločeno

pridno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6.
Zlata Vas (1848):	radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve. Vendar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po

pridnu

Abecedika ali Plateltof (1789):	Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude
Abecedika ali Plateltof (1789):	hudiga ſe anati, le ſamu te, kar je dobru, inu pridnu, govoriti. ter ſvojiga blishniga ked ſam ſebe lubiti. Poterdi o
Abecedika ali Plateltof (1789):	Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja

▶ pridnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridnost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče: „Glejte, da sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela
Občno vzgojeslovje (1887):	taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih

pridnoſt

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s

pridnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetovavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo dalo nemarno živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in
Roza Jelodvorska (1855):	kako koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti

pridnoſti
Genovefa (1841): prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.

pridnostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja.

pridnoſtjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vunder ſhe ſilno malo kmetovavzov vidi, ki bi s vſo pridnoſtjo ſadno drevje redili in oſkerbovali. Od kod pa to pride
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gleda, ſe mora zhuditi, „koliko zhlovek s ſvojim umam in pridnoſtjo ſto„riti samore; sakaj tiikaj ſe vidijo ſkopani vodo„toki

▶ pridobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridobe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam

pridobi

perdobe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu

pridobi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave
Občno vzgojeslovje (1887):	naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj

pridobil

perdobil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in shlahtne prigriſke pripravil; morebiti v tém tudi ſebi dobizhek perdobil. Kdor dreveſa ſadí, nima ſamo dobizhka in veſelja ; tudi sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	9. Kimovza je to sberilo terpelo; nar vezh ſi je perdobil Franz Apat 8 gold. — Martin Apat 5 gold. in 25
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ptujiz. Veſeli me, de ſim daneſ pokorniga otroka ſvetlimu Zeſarju perdobil, tukej imate mojo roko. Daneſ bomo veſelizo pili na sdravje

perdobuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	zenta ſi ti meni isrozhuv, polej! jeſt ſim dva druga perdobuv. Natu je njegov Goſpud k'njemu rekuv: Aj ti brumni
Branja, inu evangeliumi (1777):	prejel, je s'nymi kupzhuvov, ter ſi je pet drugih perdobuv. V'glih viſhi tudi taiſti, katiri je dva prejev, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi taiſti, katiri je dva prejev, je dva druga ſi perdobuv. Katiri je pak li eniga bil prejev, je ſhov, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	meni isrozhuv, polej! tu ſim pet drugih zhes une ſi perdobuv. Natu je njegov Goſpud k' njemu djav: Aj ti brumni

pridobil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga
Maria Stuart (1861):	in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si ga bil pridobil, akoravno mu je bil denar nad vse, ker mu je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo
Astronomija (1869):	še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih

pridobila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	našiga cesarstva , ktera si je prav dobro imé v šolstvu pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zom in obnašanjem koj pridobila moje serce, pa tudi njeno serce se je skoraj kar
Zeleni listi (1896):	tako. Znano pa ti tudi bo, Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te

pridobile
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj

pridobili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ohranili! koliko kebroviga olja bi ſi s njimi lahko pridobili ali pa ſaj dobriga gnoja. Nizh na ſvetu ſhkodljiviga ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maſhino pet tavshent goldinarjev vezh ko pri poprejſhni navadni mlatvi, pridobili! S to maſhino ſe samore tudi ſozhivje, detelja, ogerſhiza i.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	niste samó premoženja, ampak tudi veliko častí po celim Slovenskim pridobili. Posebna hvala gré c. k. Berškimu komisarju, gosp. Janezu Šnellerju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pèrst pametno za steljo rabila, bi si po vsim tem pridobili kmetje toliko stelje, kolikor je potrebujejo, in treba bi ne
Maria Stuart (1861):	bi ne bilo tako! Svoji hiši Častí na dvoru nismo pridobili. Pošteno delaj. Ne kupuj predrago! Ohrani čisto vest! Mortimer. Kaj
Valenštajn (1866):	vse. (Kvestenbergu). Le dalje! Kvestenberg. Na Odri morda spet so pridobili, Kar bilo izgubljeno je sramotno Na Donavi. Pričakovali smo, Da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Meni, meni. Z vašim lišpom in vašimi biseri ste si pridobili njeno serce. Tako je ona sama govorila, in stavim, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl.? 61. Trije trgovci so nekaj časa skupno trgovali ter pridobili 3311 gl. Kakó je ta dobiček med-nje razdeliti, ako je

pridobiti

perdobiti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi
Pozhétki gramatike (1811):	komu. Médire de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo plača? — nič ne velja. Če ne moreš toliko krajcerjev perdobiti, de bi se družbi perkupil, kakó boš celo leto, če

pridobit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor

pridobiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je ni več rúdice, ne žemljice, de bi ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc
Zlatorog (1886):	biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in pa včeraj »To le

▶ pridobivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridobiva

Kupčija in obrtnija (1872):	leto zlata za kakih 20 miljonov goldinarjev. Na celej zemlji pridobiva se pa na leto kakih 3200 centov zlata. Razen prstanov
Kupčija in obrtnija (1872):	zlata na Ruskem v Uralu, in na Ogerskem in Erdeljskem pridobiva. Tudi v Dravskem pesku se najde zlato v tenkih dljuščicah
Kupčija in obrtnija (1872):	stekla in porcelana, in tudi za zdravila. Na Ogerskem se pridobiva na leto zlata v vrednosti enega miljona goldinarjev, vsega skup
Kupčija in obrtnija (1872):	skup v našem cesarstvu na leto kakih 30 centov. Rusija pridobiva na leto zlata za kakih 20 miljonov goldinarjev. Na celej
Kupčija in obrtnija (1872):	več kakor na Češkem in Saksonskem se na Ogerskem srebra pridobiva, zlasti na Slovaškem. Na celej zemlji pridobiva se na leto
Ljubljanske slike (1879):	zavoljo imena, a brez druzega pomena, ko da dajé in pridobiva potrebnega drobiža za njene izmišljije; če je pa sama že
Mešana gospôda (1881):	tega zamerjati. Gospa je dobro pomnila, kako težko se denar pridobiva, in da so pri njej razmere take, da vsa veljava
Abadon (1893):	se mora zavračati. S sijem bogastva, s prijatelji, katere ti pridobiva tvoje zlato, z laskavo priljudnostjo, ki stane samo prazne besede
Hudi časi (1894):	neumna tolpa, mislil si je; krma za kanone, ki si pridobiva sicer dobro ime, a svojega uspeha nič; drugi, delajo samo

pridobival

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ne bodo Slovanu manjši, naj govori slovanski ali nemški; toda pridobival si bode laže, da tudi potem laže davke plača. Tem
Gozdovnik (1898):	mu bila vest preveč težka, kader si je potrebno skrivaj pridobival. »Grem, moram videti, kaj počnó! « pravi Pepo. Ustane, pusti svetilnico
Gozdovnik (1898):	iz potoka, memo pristave tekočega, ki je v svojem toku pridobival še druge vode, preden je bil tako deroč. Neka vrsta

pridobivati

perdobivati

Pozhétki gramatike (1811):	ſe komu. Médire de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo nar vezhji persadevanje vaſhe , gnoja toliko , kolikor morete, perdobivati in napravljati. Nabirajte in ſpravljajte ga ſkerbno, ſkerbite , de ſe

pridobivati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve

▶ pridobljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridobljen

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je ves pošteno pridobljen, samo nekaj malega ti je treba še prej storiti. Rekla
Občno vzgojeslovje (1887):	važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je

pridobljena
Divica Orleanska (1848): vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz

pridobljene

Občno vzgojeslovje (1887):	vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije v pravo svojino. Z
Občno vzgojeslovje (1887):	časa mine, predno si otrok razjasni občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina

pridobljenih
- pridoblenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe

pridobljeno

Blagomir puščavnik (1853):	hotel. ” „Med slovesnim donenjem trombe in silnim vrišem ljudstva prejmem pridobljeno darilo. Nar lepša in ljubeznivša gospodična je bila odbrana, da
Čas je zlato (1864):	zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mogoče” živo zakliče Fulvij. „Saj imam pravico do njega, terdo pridobljeno pravico! Nikakor mi ne morejo odreči! ” „Le mirno, moj mladi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	se stvar na tak način posreči, je s tem mnogo pridobljeno, namreč: a) ni treba jezička in se takò prihrani čas

▶ Pridovnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pridovnik
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski

▶ pridrdrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridrdral
- priderdral
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Kmalo potem je voz priderdral. Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in

▶ pridreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridere
Zlatorog (1886): opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví
pridrla
- perderla
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z
pridrli
- perderli
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta krish

▶ pridružen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridruženo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Trebuh je terd in včasi napihnjen. Večdel je vnetju zapertje pridruženo, in blato, kar ga od psa gre, je suho in
Mineralogija in geognozija (1871):	Največkrat je zlatu pridruženo srebro, dobijo se tudi naravne zmesi onih dvéh kovin, zadržeče

▶ pridruževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridruževali
- perdrushevali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med

▶ pridružiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridruži
- perdruži
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela, že strup
- pridruži
  Stric Tomaž (1853): lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z imenom Tu (Thoux

pridružijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil

pridružil
- pridrushil
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki
- pridružil
  Gozdovnik (1898): Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo

pridružila

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ona od stoletja do stoletja večja prihajala. Najprej si je pridružila proti koncu dvanajstega stoletja vso štajarsko deželo, ktero je zadnji
Razne dela (1870):	Veselja se odreči, kér je kletba Osodo mojo radoželjno mladost Pridružila zaročniku neumnim? Slobodo cenim višji od življenja, In kdor mi
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	svobodne Ogrske, ter osnovanje neodvisne Hrvatske, kateri bi se bila pridružila Slovenija. Za razumljenje razvitka osode tega moža, katerega glavni kos
Na Žerinjah (1876):	glej teta," pravi Veronika. Kmalu se je bila baronica Ana pridružila, in Rogulin jej ponudi zavijalo, katero je držal za njo
Dóra (1885):	umorila nisem jaz tvojega otroka; le nesreča se je nehoté pridružila mojemu zlobnemu namenu. Da-si izpoznavam, da sem najhudobnejša ženska sveta
Iz življenja mlade umetnice (1890):	je nad vse svoj »jaz«, da se je celó meni pridružila iz sebičnosti dobrikaje se mi, dokler ji je bilo po
Obljuba (1894):	Pomlad okolo nje, pomlad v nji, pa da ne bi pridružila svojega petja ónemu krilatih pevcev? Bila je sama domá. Mati
Dušne borbe (1896):	za to ni imel več poguma. Saj se ni bila pridružila še nobena zlobna misel, nobeno nesmetno čuvstvo češčenju, ki je
Slučaji usode (1897):	neka sinova ljubezenska zapletka. Pazdraženost in razburjenost, katerima se je pridružila bol po nepričakovanem sinovem odhodu, sta vzročili, da je doletela

pridružim
- perdružim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo od
pridružimo
Zoologija (1875): razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v

pridružiti

perdruſhiti
Pozhétki gramatike (1811): Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo

pridružiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vsi zime bali, ktere hudi mraz se je k lakoti pridružiti protil.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imenoval. Prav hasnjivo je pa zunajnemu mazilu kako znotrajno zdravilo pridružiti, ktero kri čisti. Sledeče znotrajno zdravilo se priporoča:
Kemija (1869):	kloru, bromu in jodu, da se more v tem obziru pridružiti ónim prvinam. Zato se tudi namesto C2N zaznamuje s krajšim

▶ pridržati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridržala
- prideržala
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad

pridržali

Valenštajn (1866):	Obe gresti za gospico i se prizadevati, da bi jo pridržali. Valenštajn se prikaže v pogovoru z Ilom. ) Četrti nastop. Valenštajn
Mineralogija in geognozija (1871):	imé že v jeziku vkoreninilo, naj bo že kakoršno hoče, pridržali smo ga tudi v slovenskem, drugači bi morala nastati zmešnjava

pridržati

Valenštajn (1866):	ne pride Galas? Butlar (važno). Ker mene tud je hotel pridržati. Ilo. I vi ste bili trdni! (mu roko stisne). Vrli
Fizika (1869):	vzame to na-se ne trohice elektrike. More se tedaj elektrika pridržati na kakem telesu, ako se to obda s prav slabimi
Botanika (1875):	namreč zmožnost, vodo iz zraku privlačiti in jo v sebi pridržati, in to v bolj obilnej meri, kakor kterakoli druga navadna

pridrži

perdershi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s

pridrži

Fizika (1869):	ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi
Kemija (1869):	skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe

▶ pridržek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridržek

Valenštajn (1866):	glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je
Valenštajn (1866):	imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o
Valenštajn (1866):	poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije

pridržka
Valenštajn (1866): name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor

pridržkom

Valenštajn (1866):	seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks
Valenštajn (1866):	Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo
Valenštajn (1866):	Kakó imajo tenko vest! Če se Skoz stranska vrata i pridržkom kakim — Trčka (mu naglo v besedo seže). Ves besen je

▶ pridrževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridržuje

perdershuje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane

▶ pridušavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pridušavati
- perdushavati
  Ta male katechismus (1768): smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per

▶ prifrfrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prileteti; Pleteršnik

prifrfra
- priferfra
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza

▶ priganjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priganja

pergaina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveti Vuzheniki budijo; nas ta brumnoſt ſyli, nas ta hvaleshnoſt pergaina; nas tu dobru sa naſhe duſhe pergovarja, inu ta nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	cempellunt. Kar nas ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam

priganja

Gozdovnik (1898):	je prav nenavadno čudna zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar! « priganja Rdoles. Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove oči pa so budile in
Gozdovnik (1898):	še na pol pota, ko slišita drugi krik. »Hitrejše, nagliše! « priganja Kanadčan. »Sila mu je. "
Gozdovnik (1898):	molim. « »Besede, ki jih pravi, besede! je-li ste jih pozabili? « priganja Rdoles kanadski. »Ne. Sklenivši mi roke, pravi: »Moli, sinko moj

priganjal

Nemški valpet (1867):	smo tlako delali, stal je nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, katero je v grajskem gozdu
Žalost in veselje (1870):	ganeta nikamor, čeravno ju je ptujec z lepo in gerdo priganjal. Obadva sta spoznala, da so to Kitajci, ki so zasledili
Ponarejani bankovci (1880):	voli pred seboj gonečega in prihodnjo srečo preračunjevačega. Nesterpljivo je priganjal voli k hitrejšej hoji, da bi čem skoraj dobil učenega
Pomladanski vetrovi (1881):	sila nemarno stopala, nikdo ju pa ni k hitrejšemu tiru priganjal, kajti izmed dveh potnikov na vozu je bil prvi že
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in vlačil z njimi celo leto do zime. Na delo priganjal jih je z biči, ki niso bili spleteni iz govejskih
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Da-si je bil prvi dolg in je imel vspešen korak, priganjal ga je vendar drugi vedno na bržo hojo. Onobol pa
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	tega, ker je prejšnje čase imel navado, da je rad priganjal tega ali onega, naj da za vino, da si nekoliko
Spletke (1894):	malo zavoziš na breg. »Torej le kmalu mi izpraznita cesto! « priganjal je voznika, predno je šel iz sobe. »Tako sem ju
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je pa vendar to bolelo, da ni nikoli več nikogar priganjal, naj mu da za pijačo. Pa saj so mu jo

priganjati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je nam dobro in koristno? ” — — „„Saj to imate pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna

▶ priglasovati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

soglašati; Pleteršnik

priglasuje
Gozdovnik (1898): kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko

▶ prigliha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prispodoba, prilika; kontekst

priglih

perglih

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar

priglih
Biblia (1584): je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym govuril, de bi ſe dopolnilu, kar

priglihah

perglihah

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi tó vsętu, kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k' njemu rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim. 35. De bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bręgu: 3. Inu on je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu

priglihah
Biblia (1584): ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj

priglihe

perglihe

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl

priglihe

Biblia (1584):	naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'
Biblia (1584):	ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym
Biblia (1584):	ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je danu, de
Biblia (1584):	kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat
Biblia (1584):	tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi

priglihi

perglihi

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo is mejſt k'JEsuſu hitęlli, je on v'eni perglihi govoruv: en zhlovek je vonkejſhov ſejate ſvoje ſejme: inu v'
Kratkozhasne uganke (1788):	tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si

prigliho

pergliho

Sacrum promptuarium (1695):	kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm
Branja, inu evangeliumi (1777):	Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu
Branja, inu evangeliumi (1777):	nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je djal k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvi Jógri ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak je odgovóril, inu

prigliho

Biblia (1584):	nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu
Biblia (1584):	Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi
Biblia (1584):	pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu
Biblia (1584):	Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu
Biblia (1584):	ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha
Biblia (1584):	ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'

▶ priglihan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

primerjan; Pleteršnik

priglihano
- perglihanu
  Branja, inu evangeliumi (1777): JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami

▶ priglihati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

primerjati; Pleteršnik

priglihati

pergliha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri
perglihat
Sacrum promptuarium (1695): sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu

perglihati

Biblia (1584):	KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję

▶ prignan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

prignan

pergnan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je le boshji pot: on mora oſtati zhier jega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout

▶ prignati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prignal

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bil vendar enkrat vrezal. Ko je nekega dne svoje ovce prignal k Répoštevovi ograji po svoji navadi, zaidejo nektere skozi plot
Revček Andrejček (1891):	Pavel. Jeklen. Domen. Franica. Pavel (iz srede). Oče! Rustana sem prignal! Jeklen. Je že prav! Pavle, ali znaš brati? Pavel. Pač
Gozdovnik (1898):	Juan de Diosa, kterega je bil domač opravek iz vasi prignal k obrežju. Juan je nehoté gledal na čoln, v kterem

prignala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	šola, Pa hitro — dokler sim še jez gospodar. ” Ahá! — te prignala tedaj je le sila, Si mislim, da tiček poboljšan si
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Prosim in rotim te pri oni ljubezni, ki te je prignala z nebes na zemljo, odpusti mi vse moje grehe in

prignale
- pergnale
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva

prignali

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Brezoroženi jetniki, ki so jih bili Hunci pred sabo prignali, niso v rov pridši nikjer dobili varnega kraja. Zbrali so
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	živ, in med tistimi, ki so jih Hunci pred Mezibor prignali, v mesto sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	delavcev. ” ”Jaz ti ne morem pomagati; bodo že še drugih prignali. Kar pelji naji s Katulom med nje, da si izbereva

prignati
Gozdovnik (1898): bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da

▶ prigoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prigoda

pergodba

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vidijo, de nje sdaj potreba ni. Sa reſ je ta pergodba Katerzo toljko v' ſerze ginila, de nje nikolj vezh posabila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njega oral, njegov Zeſar bil. In kmali ſe je ta pergodba rasvedila, ſhla je, ko bi treſhil, od uſt do uſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmet je bolj pameten in boljiga ſerza, ko goſpod. (Reſnizhna pergodba. ) Pretezheno ſpomlad pride kmet k nékimu goſpodu v opravkih v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sgoditi ſe. Peter Muſy, uzhitel. Kako Zeſar kmetljſtvo zhaſti. (Prava pergodba. ) Ko ſe je Eſtrajſki Zeſar Joshef II. o velikimu Şerpanu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delali! i. t. d. — V poterjenje teh beſedí naj naſledna pergodba ſlushi: F. M. she ſtar zhbelar, me pride v jeſeni

prigode

pergodbe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba

prigodbe
Kmetijske in rokodelske novice (1848): slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal

prigodi
Robinson mlajši (1849): li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja

▶ prigodba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prigodb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pol mesta v nevarnosti. Vidi se iz tega in drugih prigodb, da na Napolitanskem se pripravljajo hude reči. — Iz Švajca se

prigodba

pergodba

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res; njé pisavec je

prigodba

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala

prigodbe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí
Zlata Vas (1848):	Té in druge prigodbe so tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si
Zlata Vas (1848):	Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so
Divica Orleanska (1848):	bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v Napolji, ko se je v

prigodbi
Robinson mlajši (1849): ali ne, kaj bi si oni v ti ali oni prigodbi bili počeli i. t. d. Da se k temu obilno

prigodbo

pergodbo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo vidili ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli jo je ſliſhal, ſe je zhudil nad
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu

prigodbo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama

▶ prigodek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogodek, pripetljaj; [sskj]

prigodek

pergodek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dohtar Dolezalek, vodja ſlepogojivnize v Pêſhtu na Ogerſkim ſo naſlednji pergodek v „pêſhtnih” novizah povédali, kteri je, deſiravno shaloſten, potreben povſod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vednoſti na snanje, in sheljim, de bi ta shaloſtni pergodek vſe, kteri ga svedó, s boshjim ſtraham napolnil. (Poleg zhaſopiſa

prigodek

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto
Oče naš (1885):	odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se

prigodjaju
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču

prigodke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa

prigodkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to

prigodkov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje
Stric Tomaž (1853):	deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú usmili

▶ prigoditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgoditi se, pripetiti se; [sskj]

prigodi

pergodi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per-

pergoditi

Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEsus vęduv uſſe tu, kar ſe je njemu imelu pergoditi, je on naprej ſhov, inu je k'nym rekuv: koga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lohka obluba jutri naprejvsęla — Nam bi ſe snala kakſhna neſręzha pergoditi — Nozh ima ſvojo mozh. Tulp. Prov imaſh, Bratèz , ſej pak

prigodi
Zoologija (1875): braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu

prigodila
- pergodila
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe
prigodile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali o časopisih, da

prigodilo

pergodilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she

pergodilu

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt

pergudilu

Biblia (1584):	kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je
Biblia (1584):	vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim

prigodilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost
Roza Jelodvorska (1855):	v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš

prigoditi

pergoditi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. † Duh Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	namrezh ozhe; „Utegnílo bi ſe mu po poti kaj hudiga pergodíti. “ ˛Srezhno pridejo v' Egipt do Joshefa. Pa Joshefa ne posnajo

▶ prigodno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prigodno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi

▶ prigotovljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pripravljen; Pleteršnik

prigotovljeno
Robinson mlajši (1849): nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre

▶ prigovarjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prigovarjanje

Človek toliko velja, kar plača (1861):	je, da se ne bo dal pregovoriti; njeno svarjenje in prigovarjanje bi jo pa pri ljudeh veliko bolj očistilo: ko ji
Sosedov sin (1868):	jame žene skrbeti, da ne bi deklica izbolela. Vse prijazno prigovarjanje ni pomagalo. Razodene tedaj možu svoje skrbi. „Le počakaj, zdravilo
Žalost in veselje (1870):	večnosti. Ne on, ti sam si kriv svoje nesreče. " Vse prigovarjanje je bilo zastonj, bolnik je vedno huje razsajal, zatorej pravi
Pomladanski vetrovi (1881):	vpije nad njim, ali Matevž se ni zmenil ne za prigovarjanje ne za nebrojne udarce. Črhnol ni besedice, ampak po svoji
Cyclamen (1883):	Vse sem povabil, tudi to krasno tujko, in na daljše prigovarjanje — vedite, jaz znam govoriti, kadar hočem — obljubila je, da pride
Postillion d'amour (1887):	k pradedom, moral bo »Čin« vgrizniti v kislo jabolko. Prijazno prigovarjanje, obljube, ostro povelje ga ne gane. Brez njega pa ne
Hudi časi (1894):	in skoro brezvestno; Aperta pa je jezil ugovor župnikov in prigovarjanje Sinúrjevo. »Sedaj pa se gremo zopet navduševat za Francoze«, posmejal
Slučaji usode (1897):	zatre nikoli popolnoma. Lepi vzgledi, vspodbudljive besede, blago občevanje, razumno prigovarjanje, to vse, tega sem prepričana, bi njega prerodilo v človeka
Slučaji usode (1897):	svoje dušne bolezni. Verujte mi, da moje opozarjanje, svarjenje in prigovarjanje bi bilo celó nepotrebno, morda bi celo pospeševalo nasprotni namen

▶ prigovarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prigovarja

Blagomir puščavnik (1853):	serčnosti opominja, „V božjem imenu poj demo nad sovražnika, jim prigovarja, z božjo pomočjo ga bomo gotovo premagali. Le serčnost, dragi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se, da rusovska vlada prigovarja angležki, naj pošlje lord Palmerston-a ali lord Russel-a; ali bo
Sveti večer (1866):	Dejakovič! videli boste, da so prav slabe. ” Pa Dejakovič mu prigovarja, naj je prinese in — prinesel je je. Gospod Dejakovič je

prigovarjal

Izza mladih let (1882):	tudi pse voditi. V tem ko so se drugi nastavljali, prigovarjal mi je Janez še vedno, da naj mirno stojim in
Vanda (1888):	z mesta. Sieminski je že zdavnaj vse preskrbel in jima prigovarjal, da bi šli, ali zastonj. Zdajci vzame Vando izpod pázuhe
Spletke (1894):	I, kaj, če bi šel jaz po vino? « »Pa pojdite«, prigovarjal je Štefan očetu, ker mu je že sama misel težko
Gospa s pristave (1894):	pri srcu ob teh razmerah. Spomnil se je, da je prigovarjal vojvodinji za pomoč grofu Kyburškemu in da je tako bil
Sama svoja (1895):	kolikor najhitreje zapustiti. Zaman jo je zadržaval oče, zaman ji prigovarjal, naj ostane v njegovi hiši vsaj radi ljudij in njih
Usoda ka-li (1895):	te bode, če ji jo prineseš; halo, le pogumno! « je prigovarjal gospodar čilemu mladeniču, ki je željno gledal kvišku. Zastonj! Poskušal
Najmlajši mojster (1896):	ne se več pečati s pekarskim obrtom. Sicer ji je prigovarjal oče Lichtenberg, naj še ostane v pekarski zadrugi, toda Suzana
Slučaji usode (1897):	ona s porogljivim, bridkim naglasom. — Nu, da! Jaz sem jej prigovarjal, da bi se omožila, kar mi je pa le v
Gojko Knafeljc (1899):	nekoliko trških gospodov v jutranjem svežem zraku. On ji je prigovarjal dalje z istim mehkim glasom ter poskušal na vse možne

prigovarjala

Najdenček (1860):	in nikakor ni hotla piti. Zdravnika sta ji prav pametno prigovarjala. Skorej bi se jima bila v obraz smejala. Nazadnje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	so roke sklenili in glasno molili. Gospa pa je zopet prigovarjala: „Res težko je priti pred polnočjo do Sokolevega. Vendar naj

prigovarjati

Jerica (1859):	moč ujeti na nobeni besedi. Jurčkovca je pa posebno dobro prigovarjati znala, da ga je vsak merico več izpil, kakor si
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	nekaj poslati lačnemu sinu, so jele bližnje in daljne tete prigovarjati: naj ljubezen do sina pokaže, da ga nazaj privabi v
Vesela vožnja (1889):	prijatelji, ko je vstopil in ni mu bilo treba dolgo prigovarjati, da je plačal za nekoliko litrov vina od hvaležnosti, da
Vesela vožnja (1889):	njegovega take žalostne in brižne nasledke, zato mu je začel prigovarjati, naj se potolaži in kônja venderle obdrží. Zagotavljal ga je
Iz življenja mlade umetnice (1890):	prvi hip dejala, da ne, ali mati mi je jela prigovarjati, pričela govoriti o uljudnosti, zameri in kaj vem, kaj še
Od pluga do krone (1891):	si se ločil kàj težko. Kakó ti je bilo treba prigovarjati kakor staremu konju vkreber. » «Saj veste, kakó je mater očetova
Gospa s pristave (1894):	v resnici pustila od sebe. Grof ji ni maral preveč prigovarjati, ker tudi njemu se je zdela stvar prehuda. »A pripravite
Roman starega samca (1895):	sprehod, dasi bi jo rad. A ona mi je začela prigovarjati, dokazovati, da je še rano, moledovati, da bi ji posvetil
Usoda ka-li (1895):	kakor se mu je ljubilo. »Fantom« ni bilo treba dolgo prigovarjati; poskušali so drug za drugim splezati do vrha ter se

▶ prih. okrajšava ↘ goo300k, IMP

prih.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil

▶ prihajajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihajajoče

Zoologija (1875):	in zakrito z vejami, trstjem in reso, in pazi na prihajajoče ptice, zlasti vrane in podnevne ujede, ki obletavajo in dražijo
Gozdovnik (1898):	čuje pred njima in takoj na to nastane mnogoglasno rjutje, prihajajoče iz žrel vseh Indijanov, hipoma ustavših, pripravljenih sprejeti bližalca. Mešanik
Gozdovnik (1898):	proti skalovni regi. Zdajci se mu zazdi, kakor bi slišal prihajajoče stopaje, in pa zadržavano otročje ihtenje. Brž se vrže na

▶ prihajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihaja

perhaja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten

prihaja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolezin. 1) Tak konj ni za nobeno rabo, in bolezin prihaja hujši, če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi
Blagomir puščavnik (1853):	starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki se od dné do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg Planine; ondi privzema vode, ki pritekajo pod
Zlatorog (1886):	pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel
Revček Andrejček (1891):	pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. )

prihajajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi
Mineralogija in geognozija (1871):	okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin
Zlatorog (1886):	Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In

prihajal

Genovefa (1841):	na enkrat ſtal. S zhalam je pa priljudniſhi in sgovorniſhi prihajal. Ker je mnogo rezhí v pervizh v ſvojim shivljênju vidil
Stric Tomaž (1853):	Vedno sim bolj rastel in od leta do leta veči prihajal. Veliko dolzih let preteče, in zdelo se mi je, kakor
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Grozen strah bo svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim
Najdenček (1860):	me s svojim očesom prijazno in milo gledal. Starej sim prihajal in o ljubezni polni skerbi svoje matere sim dobival od
Najdenček (1860):	vrata in je potem urno zbežal. Slabej in slabej sim prihajal. Komej sim se mogel še do vrat privléči po svojo
Valenštajn (1866):	veter, glas donášal. Butlar. Od Novega je mesta al Vidnave Prihajal, tako se mi zdelo je. Valenštajn. Po tej se poti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	viditi kakor pristrižena opica. Od dné do dné je neporedniši prihajal in v svojem četertem letu je take rečí počenjal, de
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	lica in temna očala so mu krila poštene dobrodušne oči, prihajal je, kakor je bilo videti, iz sprehoda in ko vidi
Gozdovnik (1898):	gnala naprej med njimi in med otokom. Za tem je prihajal drugi, tretji in nazadnje še četrti. Vsaki teh dolgih čolnov

prihajala

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili
Gozdovnik (1898):	konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one

prihajale
Genovefa (1841): liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je bila

prihajali

Najdenček (1860):	se je vlekel graben po planoti. Bliže in bliže so prihajali Turki. Kar zavpijem, sebe in konja Bogu priporočivši: „Kastor, réši
Najdenček (1860):	zasledovavce, ki so z veselim vpit-, jem bliže in bliže prihajali, ki so si svojega lova svesti bili. Poskusil sim, bolj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bolj se je rudečil njegov obraz, ustni pa ste mu prihajali bledi. Zgrabil jo je za roko in jo nazaj porinil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in strašni kerč ga je začel lomiti. Silni glasovi so prihajali iz njegovega gerla, bolj podobni rujovenju divje zveri kakor človeškemu
Gozdovnik (1898):	Streli so bili razločniši od minute do minute. Najprej so prihajali kakor z enega kraja, a potem kakor bi se bili

prihajalo

Genovefa (1841):	ſo na tla kapljale. Genovefi je pa zhe dalje huje prihajalo in nizh ni vidila pred ozhmí, kakor blishno ſmert. Krish
Genovefa (1841):	tare. ” Ko ſe je jélo mrazhiti, ji je prav ſlabo prihajalo. Tako teshko je ſôpla, de ſi je vrozhe potila. Vſo
Genovefa (1841):	déte in daj, de bo tudi dalje raſtlo in bólje prihajalo! — Kako jaſno in veſélo gléda” — je dalje rekla — „kako zhiſto
Oče naš (1854):	to silno razkačilo. Sovraštvo med nama je večje in večje prihajalo. Svojih otrok nisim pušal več v grad. Pa vunder sim
Oče naš (1854):	Vedno več in več serčnih Podgojzdanov je prihajalo. Obstavili so bližnje vasi in topov so napeljali, da bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	podzemeljskemu prostora prihajalo z vertadoli svitlobe in zraka. Ta luknja je bila ravno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na uhó čuden šum in hrum: divje kričanje, vpitje, smeh; prihajalo je iz dvorišča, kjer so imeli mavntanski (afrikanski) strelci svoja
Oče naš (1885):	začelo nočiti, in je zmotnjava in klanje huje in huje prihajalo, je skušal rešiti svojo ženo in otroka, ktera ga sicer

prihajam

Oče naš (1854):	tako zdrava, kakor sim zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “
Oče naš (1885):	tako zdrava, kakor sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “

prihajati

perhajati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoré nizh shaliga. ˛Skosi toliko dni mu je sazhela lakota perhajati. Ravno ob tem zhaſu ſe je prerok Habakuk napravil na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſokam na drevje perterdijo. Koj ko smersovati neha in gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor shima debela, selena, is jajzhka islese in

prihajati

Pozhétki gramatike (1811):	doli iti, monter, ſtópiti, ſtópati, gori; passer, mémo iti, venir, prihájati, priti; s' ſvojmi sloshenmi, devenir, prihájati, biti, survenir, nahájati, najti
Pozhétki gramatike (1811):	passer, mémo iti, venir, prihájati, priti; s' ſvojmi sloshenmi, devenir, prihájati, biti, survenir, nahájati, najti, itd. VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí
Pozhétki gramatike (1811):	vpréga v' sloshènih zhaſih s' pomoshnim glagolam être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' sgled; po njegovim sgledu morate tudi ví vedno modrejſhi prihajati, de vaſ bodo ljubili Bog ino vſi dobri ljudje. 11.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga , prisopiha, ter hoče za
Zerkviza na skali (1855):	rudezhi mosh she ſvojo roko, ktero je dalji in dalji prihajati vidil,
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se napije merzle vodé. Toda kmalu mu je začelo slabo prihajati in ves omamljen pade na zemljo. Bolán prileze domu in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	veha tako, da zrak poleg nje ne more v sod prihajati. Kipelna veha je kositrasta cev, katere spodnji konec se vtakne
Trtna uš (1881):	njih ravnajo, kajti tako zamorejo nesreči v marsičem v okom prihajati: a) vsak vinogradar naj skuša čitajoč primerne spise, novine itd.

▶ prihiteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihitel
Genovefa (1841): ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé

prihitela

Marjetica (1877):	IV. Drugo popoludne je Marjetica kar v eni sapi prihitela raz pogorja domu. Hiteti je morala, kolikor je mogla s
Grajski pisár (1889):	bi se bila jezila kuharica Mina, ali prav takrat je prihitela po stopnicah s prvega nadstropja nizdol mlada gosposka ženska. Bila
Pegam in Lambergar (1891):	zobmi Vitovec sam in za tem drugi vojaki. Semkaj je prihitela s krikom in vikom množica branilcev, in vnel se je
Pegam in Lambergar (1891):	ga novih napadov. Bil je skrajni čas; kajti je že prihitela močnejša sovražna četa, konjiki in pešci, in vnel se je
Pegam in Lambergar (1891):	je imel vsak še svoje spremstvo. Od vseh strani sta prihitela plemstvo in duhovščina poklanjat se novemu vladarju, ki je potrjeval
Pegam in Lambergar (1891):	Ostrovrhar, naredil se je prostor, a za jednega padlega vojaka prihitela sta dva nova branit grad. Naskakovalec se je držal z
Slučaji usode (1897):	navidezno mirna. — Ali zakaj nisi zbežala od njega? Zakaj nisi prihitela k meni? jej očita mati črez nekaj časa in po
Kotanjska elita (1898):	soprogo in se takoj nastanil zopet v vili. Tedaj je prihitela prva k njima Severica, burno objela hčerko ter jo poljubljala
Gojko Knafeljc (1899):	je imela ta čas opraviti v spodnjih prostorih. Naglo je prihitela v sobo ter zapazila žalostni prizor. Toliko je imela razuma

prihiteli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden

prihiti

Divica Orleanska (1848):	Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam
Divica Orleanska (1848):	Peti nastop. Prejšni. Vitez prihiti. Karol. Kaj je? Vitez. Čez Marno prišel je sovražnik, In
Čas je zlato (1864):	je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik
Občno vzgojeslovje (1887):	razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko

▶ prihitevši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

prihitevši
Gozdovnik (1898): hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali

▶ prihod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihod

Genovefa (1841):	ji ne bila svéſta. In kdo vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak'
Genovefa (1841):	pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj sopet
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste
Tiun - Lin (1891):	ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno

prihoda

Roza Jelodvorska (1855):	reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se
Roza Jelodvorska (1855):	Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal
Roza Jelodvorska (1855):	posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi
Zoologija (1875):	čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi
Oče naš (1885):	čas revščine in tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova
Gozdovnik (1898):	Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni

prihodom

Jela (1859):	oči. Dolgi lasje, ki si jih je ravno pred očetovim prihodom iz ene kite razpletla, mahajo kot čemi valovi čez ramo
Krivica za krivico (1859):	stoji v Paratikinovi stanici. Paratikin je bil nad tako prederznim prihodom v svojo hišo osupnjen, in ni se mogel premagati, da
Svetinova Metka (1868):	večer, in drugi in tretji; prišel je in z njegovim prihodom so se mi odprla nebesa in vsula so name, pozabljeno
Milko Vogrin (1883):	v njej poprejšnje zabave, tako je bilo tudi z Rihardovim prihodom, kajti je ta donesel sestri novo življenje. Olga je našla
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nego 300 orožnikom. Ubil je zavratno in oplenil nedavno pred prihodom naše vojske blizu Doboja laškega konzula Lovrenca Peroda. Perod se
Hudi časi (1894):	takoj generalu Zucchiju, ki je pospešil svojo pot. Pred njegovim prihodom so bežali v gozde kmetje onih vasij, ki so se
Dušne borbe (1896):	Ko je bil dal duška svojemu srčnemu veselju nad bratovim prihodom, je priplul v svoji dobri volji do neke nove zvezdoslovne
Slučaji usode (1897):	smrti grajski dedič in kateri je leto dnij pred njenim prihodom na grad odpotoval, ali prav za prav ubežal z doma
Gojko Knafeljc (1899):	Kakor sklenil, tako storil. Gospod Gojko je presenetil s svojim prihodom šetajoči deklici. – »O, tako zgodnji, gospodični? Kdo bi si bil

prihodu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa

▶ prihod. okrajšava ↘ goo300k, IMP

prihod.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v

▶ prihodek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihodke
Zlata Vas (1848): Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost

prihodkov

perhodkov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takó ne le ſvojih laſtnin, in pomnoshili ne le ſvojih perhodkov, ampak popravili bojo tudi laſtinine kmetijſke, in pomnoshili perhodke zele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	opraviti nimajo. Kdor ſe s kmetvanjam pezhá, in od njega perhodkov shivi, kmalo previdi, de je treba ſi domiſhljovati, kakó bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa ki skozi gerlo ne teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo

prihodkov

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	živenje; tako gospodarstvo gre v nič. 3. Od premoženja in prihodkov. Da more kdo gospodár biti, mora imeti: a) premoženje lastno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobrih letih dobro dozorjeno grojzdje dobro vino, in gospodarju nameček prihodkov in denar. V nekterih krajih imajo same vinograde za posestvo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	suša, moča in druge uime delajo dostikrat velik razloček. Cena prihodkov je včasi večí od tukajšne; pa se vendar nar veči
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od kupa gotovo nadjati. Bomo potlej po cenitvi in presodkih prihodkov pri nepremakljivih posestvih vidili, koliko pravega dobička da je, na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	verste so razne vrednosti po plenu in dobroti pridelka. Koliko prihodkov dajo take mnoge gospodarstva? Na to je teško natanko odgovoriti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kam je prešlo njehovo premoženje? Kako je minulo toliko lepih prihodkov? revni možjé sami ne vedó. Je prišel po tem pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	med letne stroške. 4. Cesarski davki od zemljišč; od čistih prihodkov šestnajsti del od sto, in od hiš še posebe. 5.
Valovi življenja (1877):	prihajal. Edino nepotrebno veselje, katero sem si iz svojih obilnih prihodkov privoščil tedaj, bil je konj, sive boje, z veliko belo
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	pol ure od Gradca, imela sva prosto stanovanje in toliko prihodkov, da sva dobro izhajala. In zdaj se je začela dolga

▶ prihodkin pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

prihodkoven; kontekst

prihodkine
Kmetijske in rokodelske novice (1848): nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge

▶ prihodnopreteklega pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preteklo-prihoden; kontekst

prihodnopreteklega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali

▶ prihodnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihodnost

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá novo moč in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan
Čas je zlato (1864):	in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti, in se
Čas je zlato (1864):	ni nikoli upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe
Kemija (1869):	ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor

prihodnjost

Maria Stuart (1861):	jih ti deliš, ker trepetaje V viharno več ne gledamo prihodnjost. Le ena skerb teži še to deželo, Le en dar
Maria Stuart (1861):	kesam tegote včerajšnje. Naj Bog ohrani jo in dade ji Prihodnjost srečno! Burleigh. Govorite! Ste Še tistih misli? Nočete dekana? Marija
Občno vzgojeslovje (1887):	mladih ljudi v svojih rokah ima, on lehko za boljšo prihodnjost skrbí; njegove lepe nauke bodo še prihodnji rodovi pomnili“. — „Mladine
Občno vzgojeslovje (1887):	njegove lepe nauke bodo še prihodnji rodovi pomnili“. — „Mladine je prihodnjost, mladina pa je v naših izobraževalnih rokah“. (Slomšek. ) „Pod nebom

prihodnosti
- prihodnosti
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tedaj na kratko povem: Kdor se ne bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki priti, tega
- prihodnjosti
  Občno vzgojeslovje (1887): najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj
prihodnostjo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v kratkim svoj stan povédal, brez de

▶ prihodnje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihodnje

prihodno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje

prihodnje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Želimo pa tudi, da bi nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki
Oče naš (1854):	zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki
Oče naš (1854):	ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so
Oče naš (1885):	se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo v prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki

▶ prihodnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihodnja

prihodnje

Genovefa (1841):	v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih

prihodnje

perhodne

Branja, inu evangeliumi (1777):	Bratje! jeſt dershim satu. de ſedaniga zhaſſa terplenje ni urednu perhodne zhaſty , katira ima nad nami resodeta biti. Sakaj leta ſtvar
Branja, inu evangeliumi (1777):	sazhetka, inu pred uſſimi zhaſſami ſim jeſt ſtvarjena, inu da perhodne vezhnoſti nabom nehala biti, inu v' timu ſvetimu prebivalſhu ſim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de ſe perzaitu uſeje, koker posnu, poſebnu pa Pſheniza, savolo perhodne mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem pride; aku pa ſejaine

perhodni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): temu veliku leshozhe, de oh vę, kai sa ena vreme perhodni letu bode, nasierzh, al merslu, al gorku, al ſuhu, al

prihodne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo revšina prav naglo zaide. Marnost ali pridnost je mati prihodne srěče: kar dans moreš storiti, stori, ker ne věš, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	življenja polznim teku, Njemu venec sreče rase Zdaj že za prihodne čase. V poznih letih bo še rekel: To je nauk
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zamogli vse liste skupej zvezati dati in jih tako za prihodne čase ohraniti.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati, in takó sa ſvoj shivi dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zamogli vse liste skupej zvezati dati in jih tako za prihodne čase ohraniti. Prihodni list bo zavoljo sv. Dneva že v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na njegovo nogo nosile. V vojski in sovražtvu so čenčali prihodne rečí iz živinskiga žolča, kér je sovražtvo grenjkó, ko žolč
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	parklje, zdaj gladijo njegovo dlako, zdaj ga poprašujejo za mnoge prihodne rečí. Ko so ga vezál rešili, skoči ko bi trenil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v te preroške marnje vnete, per kolovratu ali motovilu žalostne prihodne pergodbe, ktére se skorej v vsaki verstici Šembilje berejo, z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran

prihodno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj

prihodnje

Genovefa (1841):	préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo pomočjo prihodnje leto zgodilo, kar letaš nisim mogel storiti. De sim tedej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zakrita. Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krepčati, toda ne le za eno leto, ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu
Botanika (1875):	razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na tisto
Zeleni listi (1896):	pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana

prihodnjega

perhodniga
Branja, inu evangeliumi (1777): je on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu
prihodnega
Robinson mlajši (1849): žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi
prihodniga
Zlata Vas (1848): je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel

prihodnjega

Stric Tomaž (1853):	lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na
Botanika (1875):	iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da

prihodnjiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril
Genovefa (1841):	vſo toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja, ko

prihodnjem

prihodnim
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali

prihodnimu

Pozhétki gramatike (1811):	il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v' prihodnimu: Je ferai, delal, ſturil, bom; être, biti, je serai, bom
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	daneſ pre dolgo pri vovzhizhu in ſájovzu pomudil, bodem v prihodnimu liſtu rasloshil, kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu

prihodnjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	velik razloček med letos in lani, kteri kaže, da v prihodnjem kongresu bote francozka in avstrijanska vlada eno pot šle. Da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	nji; z natisom cele postave bomo začeli morebiti v pervem prihodnjem listu. Natis cele postave ravno v našem listu se nam
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	od njih jajčic; kdaj smeš to storiti najdel boš v prihodnjem oddelku tega spisa. Sedanje poglavitne bolezni gosenc. Lisasta bolezen. Ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ima uže zdaj nad 200 knjig. Obširneje poročilo prinesemo v prihodnjem listu. Iz Ljubljane. — Ljubljanski mestni zbor priobčuje poročilo odseka za

prihodnjim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe

prihodnjemu
- perhodnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri

prihodnji

perhodni

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dershi tu sa nezh. Smiſli ti dobru sdei Na tvoi perhodni Krei, De ti po tvoji ſmerti na pridesh vezh nasai
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de ſe s'luftajo. Bajerjam, ali virtam ta, inu ta perhodni Meſez fliſsig ſkus obledvaine luft dati.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lęta previditi, tem naprei ſtojęzhim nadlugam naſproti priti, inu ta perhodni zhaſs po tih ſędem Planetov bode ſoditi mogel. H' temu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noroſt. V branju bodo vaſhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ſtan potrebujejo ; v branju bodo svedli sa kmetovanje potrebne rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih ſkerbno vſe po verſti. Şholo le to, ktera v perhodni deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe

prihoden

Pozhétki gramatike (1811):	prejmite Qu'ils reçoivent, naj prejémajo, naj préjmejo Perloshiven. Sdajni al Prihoden. Que je reçoive, de prejémam, de prejmem.
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, Nous avions reçu, Vous aviez reçu, Ils avoient reçu, Prihóden. Je recevrai, bom Tu recevras, boſh Il recevra, bo prejemal
Pozhétki gramatike (1811):	vernite Qu'ils rendent, naj vrazhajo, naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de vrazham, de vernem
Pozhétki gramatike (1811):	bote Ils recevront, bodo prejemali, e, e prejeli, e, e Prihoden pretekli. J'aurai reçu, bom prejél itd. Tu auras reçu, Il
Pozhétki gramatike (1811):	verniti, je rendrai, bom vernil. Isjémamo. Perve vprége: aller, iti, prihoden j'irai, pojdem; envoyer, poſlati , prihoden j'enverrai, bom poſlal. Druge vprege
Pozhétki gramatike (1811):	rendu, Nous avions rendu, Vous aviez rendu, Ils avoient rendu, Prihóden. Je rendrai, bom Tu rendras, boſh Il rendra, bo vrázhal
Pozhétki gramatike (1811):	Isjémamo. Perve vprége: aller, iti, prihoden j'irai, pojdem; envoyer, poſlati , prihoden j'enverrai, bom poſlal. Druge vprege: tenir, dershati, je tiendrai, bom

prihodni

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni

prihodnji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	razderti, in ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze

prihodnjih

prihodnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	biti, ſe 3 — 5 let pri mojſtru uzhi s upanjem príhodnih dobizhkov ! 3. „Pre ſtar ſim sa tó; malo dobizhka bom
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	travnike napeljuj. — Mladi preſhizhki, ki bojo v tim ali v prihodnih méſzih do Şvizhana poversheni, niſo sa pleme. — Kurje jajze deni

prihodnjih
Oče naš (1885): solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani

prihodnjim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	postave dajati, za ktere bojo pa odgovor dali v pervim prihodnjim deržavnim zboru. Novo léto bo rodílo deržavni zbor, še poprej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Odbornik Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno pazljivimu biti

prihodnjo

perhodno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh ne bo od njega povshila. Gnoj bo tadaj sa perhodno pomladanſko ſetev toliko vehljavſhi ali ſlabſhi, kolikor ſe mu bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo svedli sa kmetovanje potrebne rezhi, de ſe bodo sa perhodno napravljali in bodo koj kakor svedni moshaki sa vami lep

prihodno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede
prihodnjo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se

▶ prihodnjič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihodnjič

prihodnič

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če na s. Večer vina v sodih vró, pravijo, de prihodnič dobra letna bo. — Veter na s. Dan: veliko sadja prihodno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do konca Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do konca Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata

prihodnizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam

prihodnjič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Pésa. Novíce so za svojo dolžnost spoznale, kmetovavce po Slovenskim prihodnjič tacih pridelkov opominovati, kteri se pri nas še vse premalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	primorati, da svoje lovstvo v red spravijo. — Županijam, ki bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se bo podal razumljivo napravljeni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bojo prihodnje povodnji ubranile, ki bi jih utegnila silovita voda prihodnjič spet naključiti, in ktere bojo gotovo še hujši od poslednjih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Dnarni zapisnik Matičini. (Dalje. ) Skupaj 8169 gold. 84 kr. (Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani 26. decembra 1864. Dr. Jer. Zupanec. Kursi na

vprihodnjič

Tine in Jerica (1852):	postala. Jerica se jim prijazno zahvali rekoč: Upam, de bomo vprihodnjič ravno tako dobro, ko dozdaj shajali. Storila se je, kakor
Stric Tomaž (1853):	potihnejo, — Tisti še živi in terdno upam da bo tudi vprihodnjič za nas skerbel. Bežite torej o pripravnem času; molil bom

▶ prihraniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihrani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prihrani. Tudi olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18

prihranijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp.

prihranil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boš zamogel vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	par ur bi bil lahko spal, vam pa dve luči prihranil; zdaj se pavi podnevi vsedite in šivajte, ker sem jez
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	bodo se redile gosence dobro, na množini pa si boš prihranil veliko.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Čas vernitve je prišel in Vid si je toliko prihranil, da je lahko plačal svoj dolg. Pripravil je denarje in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	uhanov. Priložil je še nekoliko cekinov, ki si jih je prihranil v gospejni službi, a gospej tega ni povedal. Poljubil ji

prihranila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je revesham s' kakim dnarjam pomagat', ki ga je ſama prihranila. Zhe je pa ravno toljko dobriga ſerza bila, kdo bi
Genovefa (1841):	ſe je do danaſhniga dné v mnogih krajih na Némſhkim prihranila. ” Veſêlje téga dnéva, ſilno jokanje in govorjenje je Genovefo tako

prihranile

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ki je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Čez leto in dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so se pa tudi

prihranilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da veliko veliko v zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ž njimi pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na

prihranite

perhranite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſtite. Nikarite! vaſ proſimo , veliko bote savergli, ako tako ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite ga k pomladanſki ſetvi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	osiminji gnojiti, ne vosite gnoja v jeſeni na njivo, ampak perhranite ga ſkerbno doma v jami; kadar ſpomlad pride, in de

prihraniti

perhraniti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz
prihranit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni

prihraniti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali
Tine in Jerica (1852):	kolikor nič. Kovač: Jerica si je mogla lep kupčik dnarja prihraniti, sej že veliko let služi. Na oblačila ni dosti zapravila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je malo sladkega sena, se mora vse za žrebeta prihraniti. Kdor ima sena od poprejšnega leta, ta ima nar boljšo
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	Smeš jih morda tudi nekoliko prihraniti, da dobiš od njih jajčic; kdaj smeš to storiti najdel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mošt sme pretočiti v sod. Za zalivanje se mora tudi prihraniti dobre črnine. Pri črnini se sme ves prešovec med dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	take, ki kurijo dve sobi. S tem mislimo veliko drv prihraniti in tudi kurjavo hitreje opraviti. To je res lepa misel
Gozdovnik (1898):	in najbolj izpostavljeno stran otoka, ki je braniteljem otočka mogla prihraniti več nego eno smrtno rano. »Vidiš Fabij,« reče Rdoles, »za

▶ prihranjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihranjen
- prihranjeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si

prihranjene

perhranjene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe

prihranjene

Zlata Vas (1850):	peljal, in svojo oficirsko obléko z zvezdo oblečem, jim svoje prihranjene denarje in cesarjev milostni list pokažem, v kterim sta vidila
Zlata Vas (1850):	mesto, in tani je nekiga pošteniga gospoda pogovoril, de je prihranjene denarje, in bilo naj bi tudi le deset ali dvajset

prihranjenih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je
prihranjenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita

▶ prihropsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihropi
- perhropi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno

▶ prihrumeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihrume
Stric Tomaž (1853): pod streho, kjer ste vse pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno
prihrumijo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo

▶ prihruti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihrula
- perhrula
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala! Kar je bilo , saj

▶ prihuljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihuljen
- perhuljen
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se

▶ priime samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priimek; kontekst

priime

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	priležna za izgovarjanje. Menalia, Menelia, Menule pa je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat

priimenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje

▶ priimek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priimek

Napake slovenskega pisanja (1858):	kje govorí, gotovo se rabi le v šali za smešen priimek! Poslušanja vredno je še zdaj, kar je uže leta 1814
Napake slovenskega pisanja (1858):	vetromet = windstrom (srb. ), kolovoz, delopust, bogatáj = gottesläugner (zdaj še samo priimek), stenolom = mauerzertrümmerer (Koseski), rokopis, časopis, vodotop = taucher (Kos. ), čudotvor, licemer
Napake slovenskega pisanja (1858):	pseudobruder), nazovimrtvac“ (scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska“ (kerngesunder kerl, dem
Kupčija in obrtnija (1872):	kristal, tirkiž itd. Vsak lepši dragi kamen ima v kupčiji priimek „orientalni" t. j. iz jutrovih dežel, dasiravno ni bašiz jutrovih
Kupčija in obrtnija (1872):	da se zmotam v okom pride, firmi še kak poseben priimek dodati. Če bi bila n. pr. v Ljubljani dva Jurja
Ljubljanske slike (1879):	v navadi; „gospa šribarca“, „suplentovka“ itd. bi bil celo razžaljiv priimek. Po pravici in svetovnem redu bi morala vélika gospa prve
Ljubljanske slike (1879):	in kamenje splošnega vriša vseh, ki mislijo, da jih ta priimek zadeva, bodi najprvo povedano, ktero vrsto ženstva sem jaz stavil
Od pluga do krone (1891):	iz Moravč, sicer se te utegne že prvi dan prijeti priimek, katerega se ne iznebiš vse žive dni. Držal se te
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	klicali tega možička za Močerada. To ni bil njegov pravi priimek, tudi pri hiši njegovega rojstva se ni tako pravilo, temveč

primk

Kratkozhasne uganke (1788):	dans; ſhe jutri nisem vezh; hisha, miſa, poſtela, zel moj primk, use je prezh Neveſta. Jeſt imam eno zel majheno hisho
Kratkozhasne uganke (1788):	vonder use res. Usak se toku pishe. Tu je slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan

priimke
- perimke
  Zlata Vas (1848): bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim

priimki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe

▶ prijahati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijaha

Blagomir puščavnik (1853):	na levo stran, da bi viteza pričakoval. Kadar Bric memo prijaha, se mu nizko prikloni ter mu dobro jutro voši; potem
Sveti večer (1866):	vernili z boja. Taka je bila večkrat. Nekega dne pa prijaha konjik v našo vas z očetovim konjem in nam pové
Valenštajn (1866):	Po gradi so luči i polno svatóv, K ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore
Gozdovnik (1898):	ime Avgustin Pena? « »Tam, črnobradi mož, pri velikem šotoru. « Sokoljeoko prijaha, ustavi konja, pobesi puško. »Sokoljeoko, Komanč, prihaja, da pozdravi svoje

▶ prijatelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijatelj

perjatel

Branja, inu evangeliumi (1777):	upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v'

perjatl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bode tvoja naspamet, inu ſhlobedranje perrajtalu. 3. Kar tebi tvoj perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov, ſakaj ony so hudizhovi otrozi, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov, ſakaj ony
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Katire pak premishluje, s'tem Buh govory koker njegov narbulshe perjatl. Ni treba, de se uſſellej na glas mole, de se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	takemu grehu umerjesh, vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ga je kuſhnuv. JEsus pak je rekuv k'n emu: Perjatl! pokaj ſi ti perſhuv ? Juda! isdashli Synu tega zhloveka s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	urozhino. Al enimu smejd nymi je on odgovoruv, inu djav : perjatl! jeſt tebi krivize naſturim; niiſi ſele ti s'mano sa
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri ni imov shenitniga oblazhila ; inu je djav k' njemu : Perjatl! koku ſi ti leſem noterperſhuv, ke nimash shenitniga oblazhila? On
Kratkozhasne uganke (1788):	s' pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj otshe tu pozh

perjatuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	de kader ta pride , katiri je tebe povabuv, tebi rezhe: perjatuv! usedi ſe kje gori. Tedej boſh ti zhaſt imov pred
Branja, inu evangeliumi (1777):	k' njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni
Branja, inu evangeliumi (1777):	k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni perſhov is zheſte, inu nimam, kaj bi

priatel

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de bi hotel rezhi: Judas plazhaſh

prijatel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tebi z veseljem oznanim ), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel* ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ob času driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj
Viljem Tell (1862):	Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za

prijatelj

Robinson mlajši (1849):	se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen
Blagomir puščavnik (1853):	tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi
Viljem Tell (1862):	Tell. Al veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti
Valenštajn (1866):	drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati.
Valenštajn (1866):	Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi
Občno vzgojeslovje (1887):	s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v
Revček Andrejček (1891):	Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko
Gozdovnik (1898):	nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ
Gozdovnik (1898):	se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je

prijatelja

perjatla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svitlobe doby. Takrat bo on tebe ſa svojega dvornika, inu perjatla klizal, zhe bo tebe vezhkrat pred svojem Oltarjam videl, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa ſvoiga perjatla imenovou, ta, ta viſſi sdei en shaloſten, naſrezhen, inu pogublen
Branja, inu evangeliumi (1777):	k'ſvojem Jogram reku: kedu med vami bo imov eniga perjatla, inu bo k' njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	k' Pilatushu. Inu na taiſti dan ſta Pilatush , inu Herodesh perjatla poſtala, sakaj poprej ſta bila med ſabo ſovrashnika. Pilatush pak

prijatela

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi me v' ſholo dali. Naproſil ſim pa ſvojiga dobriga prijátela Mihaleka, ki dobro brati sna, naj tudi mene navuzhi. Navuzhil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe sadershal: dobra duſha ſi. Le proſi poprej ſvojiga maliga prijatela, in po tem pridi gnesdo pokasat. Slat dnar pa med

prijatelja

Valenštajn (1866):	Namen si ga prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A
Aritmetika za učiteljišča (1885):	levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne

prijatla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas
Zlata Vas (1848):	mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata. “
Blagomir puščavnik (1853):	mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da
Blagomir puščavnik (1853):	misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred seboj; in, ko bi jima bil
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na
Čas je zlato (1864):	ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o

prijatelje

perjatle

Ta male katechismus (1768):	eno veliku drugo, inu niſhejshe viſho, namrezh: koker te narimenitnejshe perjatle boſhje, nashe beſſedneke, inu sproshnavze per G. Bogu. Niso pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	pohiſhtvu v' vſi ſvetuſti ohrani, tudi vſo naſho ſhlahto, inu perjatle, od hudobe , inu grehov ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'ſvojemu rodu. Inu jeſt vam tudi povęm: ſturite ſi perjatle s'tem kervizhnem mammonam, de, kader boſte omagali, vaſs goriusamejo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	oshénit. Sa to dobroto ſim jim jeſt godze, inu tę perjatle najęl. Baron. (k' Matizhku. ) Tok ti morem hvalęshen biti. Vi

prijatelje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá
Deborah (1883):	Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom

prijatle

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom
Divica Orleanska (1848):	bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna
Stric Tomaž (1853):	otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost

prijateljem

prijatelam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko
prijateljem
Aritmetika za učiteljišča (1885): katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z

prijatlam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se
Zlata Vas (1848):	pa prav hvaležni. Delal je pa tako le: K svojim prijatlam je šel, ki so bili z njim v zavezi, in

prijatlom

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	preprositi. — Čez 30 let potem, ko so bile bukve spisane, prijatlom odjenja, ter pošlje bukve v Norimberk (Nürnberg) na Parsko v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	V Gorici 1. jan. (Oldic). Naznanjujemo vsem g. družnikom in prijatlom slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s

prijateljema

Oče naš (1885):	obličje in divji pogledi njegovih oči, da je nevaren hudodelnik. Prijateljema se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben bil
Gozdovnik (1898):	povečavajočo se v gorečo grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost jašeta proti taboru. Krik

prijateljima
Gozdovnik (1898): Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško
prijatlama
Roza Jelodvorska (1855): njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so

prijateljev

prijateljev
Aritmetika za učiteljišča (1885): Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch

prijatlov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to mnoge moti ) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov* našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško
Divica Orleanska (1848):	Kralj. V naročju kralja in prijatlov svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na

prijatelji

priateli

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nigdar lę eniga koslizha dal, de bi jeſt s'mojmi priateli dobre vóle bil. Kęr je pak letá tvoj ſyn, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boſh teshku gori priſhal. Inu sdaj pridejo ſhe drugi snanzi, priateli, ſhlahta, ali vli mu s' objokanimi ozhmy, aku lih molzhę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rekozh sa vratam ſedy. Kaj dęlate vy okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj ne greſte po Spovednika? Bolnik bo sdaj

priatli

Pozhétki gramatike (1811):	otroka: écrire une lettre à son ami, piſati pſfmo ſvojimu priatli: otroka, priatlu ſta dva neravna ſklada glágolova s' zhlenam à
Pozhétki gramatike (1811):	kasati drushbo. Avec. Manger avec ses amis, jéſti s' ſvojmi priatli. Pendant. Pendant la querre, ob vojſki.

prijatelami
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): še le treba, naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi
prijatelj
Sacrum promptuarium (1695): h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj

prijatelji

Robinson mlajši (1849):	Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce
Deborah (1883):	Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).
Zlatorog (1886):	stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji,
Občno vzgojeslovje (1887):	le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena

prijatli

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in
Zlata Vas (1848):	pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega
Viljem Tell (1862):	nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo.

prijateljih
- prijatlih
  Zlata Vas (1848): nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov

prijatelju

prijatelji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša

prijatelju

Robinson mlajši (1849):	prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš

prijatelu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —
prijatlu
Blagomir puščavnik (1853): v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z

▶ prijateljev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljeve

Valenštajn (1866):	morilcu, Ki plačo hoče zaslužiti si Krvavega dejanija, skrbi Pobožne prijateljeve mu zdaj Je treba i ljubezni zvestega Očesa — a ti
Valenštajn (1866):	z revoj ne zameni bedna Dežela, treba, da sovražnikove I prijatéljeve znebi se šibe. Ilo. I kaj pa! Dobra letina je

prijateljevo
Valenštajn (1866): vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem

▶ prijateljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljic
- prijatlic
  Tine in Jerica (1852): Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne
prijateljica
- prijateljica
  Ferdinand (1884): reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne
- prijatelza
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih
- prijatlica
  Divica Orleanska (1848): svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar

prijateljice

Na Žerinjah (1876):	mirnega premišljivega temperamenta, kateri je označeval vsako stopinjo in besedo prijateljice grofice Veronike, pri mladej njenej sestričini Ani nij bilo duha
Luteranci (1883):	potov nekoga, ki je bil ponosen nekdaj svoje pomočnice in prijateljice, naj pride vsaj krstit v Podgorje otroke in poročat ženine
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Ali naj zapustim v temnej noči hišo svoje nekdanje mladostne prijateljice ter se podam v vidno nesrečo! ... Nocój ne morem domú
Prvi sneg (1886):	suknjo ter hodil po sobi semtertja. »Emine učenke so, moje prijateljice. Večkrat so mi v naši samoti bile jedino veselje, zdaj
Na krivih potih (1893):	so se shajala pri studencu. Bile so si prave, odkritosrčne prijateljice, a ne samo na videz, kakor je to tako pogostoma
Na krivih potih (1893):	je utrgala skoro sama skala. Bog se usmili! « »Veste kaj, prijateljice,« izpregovori naša znanka Malka, ki je tudi imela pri studencu
Najmlajši mojster (1896):	sme trpeti v svoji hiši. « »Torej tudi knjige, moje ljube prijateljice, hočete mi vzeti? Oh, ali ni to preveč? Saj ni
Dušne borbe (1896):	da Sidonija dobi štiriindvajset tisoč dote, in da so dotične prijateljice in znanke to skrivnost dalje trobile v pomnoženi številki. Tisočaki
Slučaji usode (1897):	Jako resno mu tedaj ódvrne: — Ali vas, gospod, pogled nekdanje prijateljice tako gane, da ga sami ne morete prenašati? Prijazni, skoro

prijatelze
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O

prijatlice

Stric Tomaž (1853):	njena sestra ne bila. Tu in Kasi se tedaj ko prijatlice, iz rodu, pozdravite in skupej z Emelino v Kanado popotvate
Roza Jelodvorska (1855):	bila, bodi tudi zdaj v njeni sreči nježna družbarica, zvestejši prijatlice in služabnice ji ni mogoče dobiti. «

prijateljici

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si okrepča s kratko molitvijo ter zopet k svoji slepi prijateljici hití, ktera je bila z jedjo ravno pri kraji in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v navadni obleki. Ko Fabíola spet stopi k svoji bolni prijateljici, nagovori jo ta tako-le ter prime za roko: „Moja ura
Ferdinand (1884):	Kaj rada je bila gospa Blanka z otroci pri svojej prijateljici; da ne bi pa zanemarjala svojih domačih opravil, morala je
Gozdovnik (1898):	»Pridem! « zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje. »Ali tudi skoraj? « upraša don Avguštin. »Mislim

prijatelzi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih

prijatlici

Divica Orleanska (1848):	Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je
Tine in Jerica (1852):	podala v hram po moke, mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi

prijateljico

Na Žerinjah (1876):	Tudi Veronika se ubrani počasi strastnega objetja, in potisne mlado prijateljico zraven sebe na stol: „To uže vem, Anica, da me
Zvezdana (1883):	ostal on na kmetih, sprijaznil se z ubogo kmetico, vašo prijateljico, da bi mu bila lažje odprta pot do vašega praga
Zvezdana (1883):	nekaj boljšega. Po jedi popraša skrivaje in bojazljivo Zvezdana svojo prijateljico, ali ni ničesar čula o Vratislavu in ali jej ni
Žrtva ljubosumnosti (1884):	je kakor dete, kajti pred sebój je videl dobrohotno mu prijateljico — umorjeno! ! Potrtega in plahega srca je vsakteri zapuščal Cvetkovo hišo
Beatin dnevnik (1887):	nikakor nadejala nisem. »Kdo vé? Večer je prelep, kneginja bode prijateljico zadržala takó dolgo kakor mogoče. « Nekaj začujena sem ga pogledala
Vanda (1888):	Smaragdo v sobo. Tiho je obstala na pragu in opazovala prijateljico, kako ji stari spomini sezajo v srce. Po mirnih očeh
Rošlin in Vrjanko (1889):	zakaj si pa bila danes takó rdeča? « vprašala je Klára prijateljico, ko sta šli spat in je ugasnila luč. »Kdaj? « dejala
Domačija nad vse! (1889):	poprašala je kakih štirinajst dnij po zadnjih dogodbah stara ženica prijateljico svojo, ko ste se sešli pri studencu. »Saj je, kakor
Od pluga do krone (1891):	si ti srečna, draga moja! » vzdihne nesrečna Anica in pritisne prijateljico náse. Potem pa reče hitro, kakor bi hotela govoriti o

prijatelzo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav dobro snala; ji je dobro plazhovala, ino ſvojo dobro prijatelzo imenovala jo je. Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojo dobro prijatelzo imenovala jo je. Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva Mina nekoljkokrat mozhno rasshalila. Nekrat ſo goſpa Minina

▶ prijateljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	tujščinu preskočiti. To bi bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njega posluša in uboga. Tako je zvezala blagi duši najtesnejša prijateljska vez. Ko prideta v tisti del cesarskega poslopja, kjer so

prijatelske
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém

prijateljskem
- prijatelskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam

prijateljski

Grogov Matijče (1881):	ječal in debele kaplje so mu lile po licu. V prijateljski ljubezni sem mu prihitel na pomoč, uprl se v desko
Rokovnjači (1881):	prime ponujano čašo, ovrtí jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav: »Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo
Vanda (1888):	prerila. S poštenim móžem bi pa le rada ostala v prijateljski zvezi in ga je zato prosila, naj bi ji poléti
Dušne borbe (1896):	Emerih sta bila tovariša in že od dijaških let v prijateljski zvezi. Oba sta predavala na vseučilišču, oba sta bila znamenita
Gojko Knafeljc (1899):	svatje v »hotelu«. Grahorjevi so bili povabili dve znani jim prijateljski družini iz Ljubljane, a Gojko je bil povabil razen svojih

prijateljskim
Robinson mlajši (1849): hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24
prijateljsko
Valenštajn (1866): le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno

▶ prijateljsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljsko

prijateljski

Sosedov sin (1868):	delavno oblečen hlapec, vajete in bič v roci držeč, prav prijateljski pogovarjal, naj bo miren. Iz veže stopi mož kacih petdesetih
Milko Vogrin (1883):	preveč preziral. Robert se ni namreč prej nikdar proti Rihardu prijateljski obnašal. Tudi je sicer z njim malo, rekli bi lahko
Prvi sneg (1886):	prav ljubeznivo poslovil se od Mirka ter mu za odhod prijateljski stisnil roko. Ilovski si je znova prižgal ugaslo smodko, ogrnil
Iz življenja mlade umetnice (1890):	dejala sem, »saj sem Hrvatica. « In zopet sva si segla prijateljski v roké, ko mi je povedal, da je i on
Križ na poti (1891):	takó! Kdo vé, kaj bi se pripetilo! Ali ločiva se prijateljski, samó to mi obetajte,« reče Evdoksija na pol glasno. »Nikdar
Križ na poti (1891):	vesela oddehnila, zakaj bala se je že nepriličnosti. Na videz prijateljski se posloví prvi večer. Ko pride Marino pozno zvečer v
Strte peruti (1894):	svojem življenji. Odobravala sem nje misel in želje ter ji prijateljski svetovala, naj ne leta v svoji domišljiji preveč v višave
Trojka (1897):	žalostink in pogrebnih govorov, prosim, nikar! « ukazala je. »Pomeniva se prijateljski, brez sitnosti in očitanja; če ne, zbežim takoj. « »Zakaj ste
Slučaji usode (1897):	so bili že tam v službi, ko je še ona prijateljski občevala z Otmarjem. Vsi so poznali njeno razmerje z mladim

prijateljsko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi
prijatelno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker
prijatelsko
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Slovence; naj imenitniši je pa to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je

▶ prijateljstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljstva

Ultra! (1867):	Kakor pravim gospodična, četrt ure, in to samo zaradi starega prijateljstva, sicer bi bil že čez hribe in doline. Pojdi, sestra
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zvezkom bukev, ktere je sploh prav rada brala: od smerti, prijateljstva, od kreposti; ali vse se jej je zdelo tako vsakdanje

prijateljstvo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Kakor lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta
prijateljstvu
- prijatelstvu
  Blagomir puščavnik (1853): se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi

▶ prijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prija

Robinson mlajši (1849):	se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati
Občno vzgojeslovje (1887):	dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z

prijati

Robinson mlajši (1849):

Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav

▶ prijav samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izjava; kontekst

prijav
Lohengrin (1898): na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš

▶ pri jaz predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

pri meni

permene

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga lvbiga moiſtra vse tv bodi permene dones inv navenzno N. N. Amen. INRI saptapja † BANN SAPTHA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. SHEGEN Kolemona papasha venka dan. † Krish Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta

▶ prijazen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijazenpridevnik, splošni, nedoločeno

prijasen

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje

prijazen

Zlata Vas (1848):	blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je
Zlata Vas (1848):	vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor
Divica Orleanska (1848):	Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In
Robinson mlajši (1849):	sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek, ino tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko
Zlata Vas (1850):	dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini
Blagomir puščavnik (1853):	VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen
Stric Tomaž (1853):	kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že z marsikterim govoril, da
Deborah (1883):	Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za

prijazin

Zlata Vas (1850):	ga samo obiskat, in gotovo tudi ni bil zastonj tako prijazin z njim. Veliki gospodje potrebujejo veliko denarja, in zato potrebujejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla ). Drevje ni le prijazin* kinč zemlji, temuč drevje je v nekterih krajih, kjer vetrovi

prijaznapridevnik, splošni, nedoločeno

prijasna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gorela velika luzh, bliſhezhe ſolnze, de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrokova ſeſtra od délezh vidila, de je králjeva hzhi tako prijasna, ino de ſe ji
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	raki ſhzhidajo véſt. Katerza je bila prav pridna, dobro vuzhena, prijasna ino pametna dekliza, pa ſamo eno ſlabo ſlabo navado je
Genovefa (1841):	shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze ni nikoli va-njo poſijalo , nikoli prijasna luna poſvitila. Malo ſvitlôbe dnéva ſkosi majhno shelésno mrésho in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moſt velika dobróta. Is Ljubljane bi potem bolj kratka in prijasna pot v Krajnj peljala, zhe bi v ˛Smelédniku — kakor pravijo

prijazna

Zlatorog (1886):	imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko
Izidor, pobožni kmet (1887):	prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem

prijaznepridevnik, splošni, nedoločeno

prijasne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako
Genovefa (1841):	prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga

prijazne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile
Blagomir puščavnik (1853):	ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “

prijaznegapridevnik, splošni, nedoločeno
- prijasniga
  Genovefa (1841): raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje
- prijaznega
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim
prijaznejšapridevnik, splošni, primernik
- prijaznejši
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga

prijaznejšepridevnik, splošni, primernik

prijazniše

Blagomir puščavnik (1853):	bilo morebiti več mogoče, da bi mi solnce lepše in prijazniše prisijalo kedaj, zdihne globoko, kakor sicer — Upanje ti si tolažba
Blagomir puščavnik (1853):	poda rekoč: ”Gospod vitez! te je dober sokol. ” Bric nekoliko prijazniše obličje nategne, sicer je bil vedno temnoličen in ogrožen, ter
Gozdovnik (1898):	bi bilo za vas, ko bi izvolili temu donu pokazati prijazniše lice. Ako ostanete pri tem obličju, lahko more do tega

prijaznempridevnik, splošni, nedoločeno

prijaznem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	tako potegnil za me, ostane še pri meni in pri prijaznem pogovoru nama večer prenaglo mine. Pozno je že, ko se
Oče naš (1885):	kteri je vse težave starosti in dolge poti pozabivši po prijaznem povabljenju prišel. Z Arkimboldom sta šla gospod Pavle in Štefan
Gozdovnik (1898):	potezah je bival izraz dobrotnosti, a ta je bila v prijaznem nasprotju s herkulovo krepoto njegovih udov. Priroda je bila tako

prijaznemupridevnik, splošni, nedoločeno
- prijaznemu
  Ferdinand (1884): in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje

prijaznipridevnik, splošni, nedoločeno

prijasni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od
Genovefa (1841):	mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in

prijazni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše Novice, stopi v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav
Stric Tomaž (1853):	Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno
Blagomir puščavnik (1853):	stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je
Blagomir puščavnik (1853):	mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas
Blagomir puščavnik (1853):	dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni.

prijaznihpridevnik, splošni, nedoločeno

prijasnih

Genovefa (1841):	rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih

prijaznih

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči, zlatorumenih las, ki so v dolgih kodrih po plečah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	več mar; temveč pa smo kramljali prijatelji med seboj v prijaznih razgovorih. Kmalu vendar oglasili ste se tudi trudnost in zaspanost

prijaznimpridevnik, splošni, nedoločeno

perjasnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov
priasnim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh
prijasnim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi

prijaznim

Čas je zlato (1864):	mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi jo bil videl, ne bi bil uganil
Zoologija (1875):	se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga
Spisi Krištofa Šmida (1883):	stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ”

prijaznimipridevnik, splošni, nedoločeno

prijaznimi

Najdenček (1860):	še nikolj nikolj nisim jédel. Pri tem me je s prijaznimi besédami tolažila in mi božjo usmiljenost prav živo pred oči
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	nekoliko oddaljeni ves pogovor, so stopili bliže tolažeč Irca s prijaznimi, sočutnimi besedami. Patricij si je hotel izprositi dopusta, da bi

prijaznopridevnik, splošni, nedoločeno

perjasno
Sveta grofinja Genofefa (1857): je hotel s svijazhami vjeti. Piſal mu je namrezh prav perjasno piſmo, v kterem ſe ſe vé de le na vides
prijasno
Genovefa (1841): Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz

prijazno

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi
Blagomir puščavnik (1853):	gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava
Zlatorog (1886):	ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še

▶ prijazno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijazno

perjasno

Sveta grofinja Genofefa (1857):	jim noſilnize naſproti ne perneſo. Preljubesnjivi ptizhki ſo okoli njih perjasno ferfetali in ſvojo shaloſt na snanje dajali, kako neradi Genofefo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ga sa prenozhiſhe proſil, kar mu je grof tudi prav perjasno dovolil. Grof ſe vé de ni nizh drusega miſlil, kakor

perjazno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vam jutro! de b' zdravi nam bili Vsi, ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vam jutro! de b' zdravi nam bili Vsi , ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas

prijasno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vedil je, de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti
Genovefa (1841):	Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi
Genovefa (1841):	bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa
Genovefa (1841):	otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih
Genovefa (1841):	obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki

prijazno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo
Blagomir puščavnik (1853):	prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi
Oče naš (1854):	za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim
Oče naš (1854):	celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da
Sveti večer (1866):	pri nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači hiši. ” —
Sveti večer (1866):	Kdo je bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so
Oče naš (1885):	boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj
Revček Andrejček (1891):	ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na

▶ prijaznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijaznost

perjasnoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kei vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi perjasnoſt ſturili. ſmo supet veliku grehu doperneſsli, ſmo, koker Judesh, to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja ſe je perkasala: nekar savol del te

perjaſnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę

prijasnoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na
Genovefa (1841):	ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa

prijaznost

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal
Blagomir puščavnik (1853):	v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj
Roza Jelodvorska (1855):	še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne
Gozdovnik (1898):	le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju

prijaznosti

perjasnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska
prijasnoſti
Genovefa (1841): Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe

prijaznosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno
Zlata Vas (1848):	ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne
Revček Andrejček (1891):	ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč

prijaznostjo

perjasnoſtjo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bode tebe Bog, ti pobeleni sid, katiri ſi svunei s'perjasnoſtjo pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navoshlivoſti, inu golufije. Satorei ni bila dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen zhaſs je on supet

prijasnoſtjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshji, na enkrat k' njej ſtopi v' ſtanizo. S' neheſhko prijasnoſtjo jo posdrávi: „Zheſhena bodi, Marija, miloſti polna, Goſpod je ſ'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubesni do njega. Le Juda is Karjota je ſ' hinavſko prijasnoſtjo veſ potuhnjen med njimi ſedel. Toraj rezhe Jesuſ: „Sdaj ſte

prijaznostjo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa
Roza Jelodvorska (1855):	dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime

▶ prijem samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijema

Fizika (1869):	so po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih sila prijema. Vitel (vinta) razločuje se od do zdaj omenjenih priprav v
Zoologija (1875):	vase potegnejo. Z njimi se živalca giblje, pa tudi hrano prijema.
Gozdovnik (1898):	»Aha, riba prijema! « smeji se Rdoles. »Črnotič sam je, ki bode gotovo obiskal
Gozdovnik (1898):	vzdiga je, pa zopet pobesi roki, videč, da Pepo karabinec prijema. »Človeče! je-li blazniš? « »Ne! « dé smejaje stražar. »Moje misli in

▶ prijemališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijemališče

Fizika (1869):

Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13.

▶ prijemanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijemanje
Zoologija (1875): različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje

▶ prijemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijema
- perjema
  Kuharske Bukve (1799): vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh
prijemajo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh

prijemal

Zlata Vas (1850):	téh nekadaj tako zadivjenih ljudi od dne do dne bolj prijemal. Tudi za to je šla gospod fajmoštru hvala. Vsak teden
Viljem Tell (1862):	in spoznal je on, Ki me nekoliko popred je ostro Prijemal zarad neke male stvarce, In videl, da koračim proti njemu

▶ prijemljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prijemalo; SSKJ

prijemljaj
Gozdovnik (1898): uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da

▶ prijemljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijemljiva
- prijetljiva
  Gozdovnik (1898): pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev

▶ prijemši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijemši

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva
Revček Andrejček (1891):	to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka prav presrčno za roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na desno. ) Andrejček (gleda

▶ prijenjati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popustiti; [sskj]

prijenja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh

▶ prijet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijet

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	mano še hotel kupčevati, če se izvé, zakaj sem bil prijet! ” Rad pripoznam, da se mi je mož smilil; al vse
Gozdovnik (1898):	ali toliko, da se je zemlje doteknil, je bil že prijet od dveh rdečnikov, na tla vržen, z lasom povezan, ujet

▶ prijeten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najprijetnejšipridevnik, splošni, presežnik
- nar perjetniſhi(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in

prijetenpridevnik, splošni, nedoločeno

perjeten

Kuharske Bukve (1799):	permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę
Kuharske Bukve (1799):	polivko shefranam rumeníti; al shefran nedopade vſim, inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta: kuhaj peretníno v' lonzi na

prijeten
Blagomir puščavnik (1853): VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen

prijetnapridevnik, splošni, nedoločeno

perjetna

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli je ona perjetna, dokler zhlovek od Boga, inu od ludy dobruto prejme, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	govori.Tebi ni tręba na to miſlit; ti ſi toku lępa, perjętna, perludna; le en malu bòl tvoje glave bodi, tok boſh
Kuharske Bukve (1799):	inu druge perutne shivali. To je dobro goſpodinſtvo, pezhęnka je perjętna, ſoknata ; vender neposabi, de ſe more pezhi na zhiſti sherjavzi

perjetne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Povęj meni, kaj pomagajo tebi uſſe tvoje della, aku Bogu perjetne niso, inu koku be mogle njegovega po-

prijetna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno
Deborah (1883):	ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati

prijetnepridevnik, splošni, nedoločeno

perjetne

Kuharske Bukve (1799):	vino, temuzh lę enſamo, al malo ſkup, katire ſe bol perjętne, inu ſe nam bol sdrave sdę. Diſhavno vino ſe nareja
Kuharske Bukve (1799):	252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take druge

prijetne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa
Oče naš (1885):	Ménart domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se

prijetnegapridevnik, splošni, nedoločeno

prijetnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po

prijetniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista

prijetnejšapridevnik, splošni, primernik

prijetniša
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): plohi enkrat odmaknili. Vendar povem vam, da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz

prijetniſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

obljubljeniga Odreſhenika. Kolikor zhiſtejſhi ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi ino prijetniſhi nam bo ſvéta sgodba od Odreſhenika ſvetá. 2. Marija. V'

prijetnejšepridevnik, splošni, primernik
- perjerniſhi
  Branja, inu evangeliumi (1777): brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu
- perjetniſhi
  Kuharske Bukve (1799): ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi
prijetnejšegapridevnik, splošni, primernik
- prijetnišiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese
prijetnejšipridevnik, splošni, primernik
- prijetniši
  Roza Jelodvorska (1855): vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče

prijetnempridevnik, splošni, nedoločeno

prijetnem

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jutra nas vabijo zgodej vstati in pod milim Bogam v prijetnem hladu svoje dela opravljati in zdrav zrak vživati. 7. Malega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in malo bolj pozimi na gorkem imejmo, poleti pa na prijetnem hladnem kraji, pa odeto, in nobene bolne živine ne dajajmo
Krivica za krivico (1859):	bi ne bila še celó njegove pohlepnosti omamila. Po silno prijetnem in veselem potovanju je prišel nazadnje dosti pozno v Petrograd
Anton Janežič (1870):	so nekdaj menihi Osojanski hodili opravljat božjo službo, stoji na prijetnem homcu nad Pogradom, farno vasjo, koder ponosno gleda po celem
Zvezdana (1883):	iz vsega srca, ki vam more zagotoviti srečo v lepem prijetnem mestu, ki bi bil povšeči vašemu očetu, spoštovan in časten
Arabela (1885):	psiček in dremlje. Na blazini pa leži stari Waldek, v prijetnem popoldanskem spanji prebavljaje svoj obed. Soba je bila starinski napravljena
Iz življenja mlade umetnice (1890):	nesrečni jarek ti! Bila sem z Rožo tu gôri na prijetnem samotnem griči. Bil je krasen dan, vreden biti prvi najlepšemu
Lisjakova hči (1892):	pa je krenil na kazinski vrt, da bi posedel v prijetnem večernem hladu. Sedel je za mizo, za katero je bilo
Roman starega samca (1895):	si bil, da samo strast in poželenje po bogastvu, po prijetnem življenju, ne pa naklonjenost do grajščaka, je Hortenzijo, mojega toliko

prijetnim
Genovefa (1841): lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo

prijetnipridevnik, splošni, nedoločeno

perjetne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): imajo tvoje kadilu biti, skus katiru se ti Bogu en perjetne duh na uſſeh krajeh. Ta andla prov naspametnu, katire svojem
prietni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó

prijetni

Oče naš (1854):	mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali

prijetnihpridevnik, splošni, nedoločeno

prijetnih

Spomini (1860):	nobenega opravila, se na vrtu, kakor, sem imel navado o prijetnih večerih, vznak vležem, roki pod glavo denem in nebeške zvezde
Moč ljubezni (1865):	moje sreče. Zato se bom ločil od prijaznih gričev in prijetnih planjav, po kterih sem preživel naj veseleje dni življenja in
Razne dela (1870):	uíde, Čuti dajo puste jedni. Bolj pobožne sive brade Nič prijetnih, malo slade. Jih nevesta le posluša, Govoriti ne poskuša, Tode
Anton Janežič (1870):	ni več mogel, kakor bi bil rad se sprehajati po prijetnih hribcih in dolcih; barčica njegovega življenja seje bližala h kraju
Mahmud (1870):	sveta združena, da ga ne bi sirova vojaka zbudila iz prijetnih sanj. Zaukaže jima proč, sam pa stopi raz konja in
Bolna ljubezen (1874):	iz sobice in kmalu bil sredi mesta ter stopal v prijetnih sanjarijah po tlaku. Saj me poznaš, da mi je tak
Na Žerinjah (1876):	dom. Nehoté se mu je vrival spomin na dolgo vrsto prijetnih in burnih dnij, katere je s tem prijateljem prebil tukaj
Ljubljanske slike (1879):	zapora, duh in telo sta silno razburjena, spanje nemirno, polno prijetnih in strašljivih sanj, „bo ali ne bo“ zmiraj po mladi
Zvezdana (1883):	a prepričamo se, ko je navadno prepozno, da je risanje prijetnih slik sladko delo, — pozabljevanje pa grenko ali naše moči celó

prijetnopridevnik, splošni, nedoločeno

perjetnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): potrebnega nausmilen. Koker enu lindek vojle ſa rane je enu perjetnu govorjenje, ter bo ſdajzi revshena tega bliſhnega poſhavbana, kader perludnoſt

prijetno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal
Genovefa (1841):	ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj bom pa moral sramotno umreti
Občno vzgojeslovje (1887):	ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno.

▶ prijeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijel

priel
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal

prijel

Genovefa (1841):	njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz
Čas je zlato (1864):	Čudno je bilo pa zares, de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je
Čas je zlato (1864):	de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel, de je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le

prijela

Zlata Vas (1848):	Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to

prijele

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav po potu, zakaj so se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni
Oče naš (1885):	iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako

prijeli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja
Tiun - Lin (1891):	hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno

prijelo

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pregledalo, kako se je cepljenje sponeslo, nepovoljen. Od št. 1 prijelo se je vseh pet cepičev, od št. 2 samo trijé
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Pri zelenej požlahtnitvi štev. 4 in 5 prijelo se je vseh deset. Primerjaje te vspehe z onimi, ktere

prijeti

Genovefa (1841):	obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender
Tiun - Lin (1891):	vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem
Tiun - Lin (1891):	svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom

prime

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne
Divica Orleanska (1848):	in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. )
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešati, posebno z dna in s strani, de se ne prime. Ko je zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga
Blagomir puščavnik (1853):	tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu
Ultra! (1867):	Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini
Zeleni listi (1896):	si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih

primejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo
Zlata Vas (1848):	zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš
Gozdovnik (1898):	Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha

primem

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas
Divica Orleanska (1848):	kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo

primemo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	i. t. d. In 4. Ako se tistega pridelka bolj primemo, kteri več dobička obeta. Navada berž umori vse zboljšanje. Navado
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dozdaj navadni bili; in d) da se tistega pridelka bolj primemo, ki veči dobiček kaže. 1. Da se bo na našem
Domen (1864):	ali tega. Jaz pa pravim, še zmirom je najbolje, ako primemo tega, kakor kterega domačinskega sinova. Kaj je pa? Jurec ga
Razne dela (1870):	zlo, Mé hčere tmin, za vse plačaje, Njegovih pêt se primemo. " "In če vbežati misli marno, Za njim sledé smo tam
Nevera (1878):	Proč toraj z vero! mi le pripoznamo, kar vidimo, kar primemo, vera pa je sramotna za naš napredek, za naš um
Slovenski svetec in učitelj (1886):	biti premalo, ako jih prevaramo in na jednem kraji močno primemo,« pripoveda Zemižizen. »Severni kraj je za to ugodnejši, čul sem
Cigani (1890):	laskavca posluša, ta je podoben piskru, ki ga za ročo primemo. Cigan se z drugimi narodnostmi kaj težko zjedini. Z Rumunci
Od pluga do krone (1891):	takó nestrpno! Ali vražji je današnji svet! Ker se nosim primemo stanu in ne bodim raztrgan, jeli so me že pisano
Gospa s pristave (1894):	veljava in obstanek naše Avstrije pa utegnejo zahtevati, da vendar-le primemo za orožje. « »Pozvedite in sporočite mi zvesto, kako se razvijajo

primeta

Najdenček (1860):	Primeta me; obupanje me je prešinilo. Ubogi Mignon je strašno zatulil
Gozdovnik (1898):	pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta

primi

Najdenček (1860):	dobro tvojemu gospodu in mu hočem poslednjo čast skazati. Jera, primi ga za noge; že gré! ”
Valenštajn (1866):	sprejeti. — Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá je dosti močna
Valenštajn (1866):	Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	si le steno med soboma grel, ne pa sobe. Le primi za zid, pa boš videl, koliko si — na škodo sobam
Gozdovnik (1898):	bil prvi, ki se je vzravnal. »Nemarnež je omotičen. Hitro! primi ga in proč z njim! Ne čuješ, da gresta ona

primite

Branja, inu evangeliumi (1777):	k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl
Divica Orleanska (1848):	jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi rezhi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pravici jo povém, de me je prav veselilo, de nista prevzetna, kakor so nekteri dohtarji sv. pisma. Posebno veselje mi je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi pri vas živela? Vi ne veste, kako sem jaz prevzetna in ponosna; ko bi mi ne bilo nič preterpeti, bojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	glasove, da ne sme mir biti med narodi, kajti ona prevzetna stranka, ki le gospodovati hoče vsem narodom, sramotiti hoče sveti

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 92 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v
Botanika (1875):	je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry
Genovefa (1841):	reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo
Divica Orleanska (1848):	z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne
Zlata Vas (1848):	ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej se je tako previdil, de so mu lahko drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega previdi, de mora te bolésni pri vſih le ena rezh kriva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid. Kake tri tedne imamo silno

Genovefa (1841):	bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi pa, da je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe
Robinson mlajši (1849):	svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino
Gozdovnik (1898):	Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda.

Ta male katechismus (1768):	IV. Jakost, ali muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſarozhenje, katira je sama previdnoſt boſhja skupſveſalla. Buh je othl previdnu ſa mene skerbeti, de be jeſt na svojemu poshtenju naterpella
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti zel ojstru, inu na tanku sprashuvan, aku se se previdnu varval boſhjo poſtavo prelomiti. Virjemi meni, tvoji Materi, de talili

Robinson mlajši (1849):	predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti in o zaupanji v Boga, kar je bilo prav primerno
Občno vzgojeslovje (1887):	Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja

Kratkozhasne uganke (1788):	Potręba, inu sila, katira kola lôme, inu ſhel ſne urata prewye. Kaj je tu narlepshe med ſtvarmy? Ta svejt: ſemla, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	vſe pregrehe zazhetk. Gliha ſe rada sgliha. Poterplenje ſhelęsne vrata prewye. Po ſturjęnimu dęlu je dobru pozhivati. Katęri neſliſhi, ſe more

Kemija (1869):	veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih
Zoologija (1875):	komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se

Zoologija (1875):	Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih niti, in prevlečene z nežno zdrizasto kožo, ki je prav za prav živi
Zoologija (1875):	in one žile, po katerih se pretaka jasno rudeča kri, prevlečene z rudečo, one pa, ki vodijo temno rudečo kri, s
Zoologija (1875):	katero se je pozneje vsélo trdno apno. Razen kožne tenčice prevlečene so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so ali
Zoologija (1875):	na dolgo raztegnjene, pod. 2 B. S tacimi celicami so prevlečene na pr. ustna in nosna otlina, notranja plat golta in

Kuharske Bukve (1799):	enmalo ohladena, jo s' tim zukrenim ſnęgam oblì ali prevlęzi, inu proti ognu dershi, de ſe poſuſhí. Tudi snaſh tako
Kuharske Bukve (1799):	s' maſlam, potręſi s' kruhovmi drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo veſ pokrít
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo v brasdah dôbro ſpraſhiti, potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine porujeſh in pobéreſh. Na takó predelano njivo ſadi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plevélno, takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu lahko s brano prevlézi, brana bo plevél isplela. Kdor pa takó ne ſtorí, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in jih s grabljem pregrábi; mahovnite pa s lahko brano prevlézi; brana bo mah, ki travo duſhi, poruvala in ti bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potem takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil; ravno

Tine in Jerica (1852):	Tine je dobrotiljiv. Tine je obilno milošinj delil, tode s previdnostjo in na skrivnim; narrajši domačim ubogim, ki se v narveči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vlije. (Leto 1844, stran 147). Kako se imajo ljudje s previdnostjo pri vrančnem prisadu ravnati.
Občno vzgojeslovje (1887):	vedno nekak pritisek na gojenca, zato je treba z največjo previdnostjo nadzirati. Malo po malo naj nadzor odjenjava, da more gojenec
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nepotrpežljiv v skušnjavi in nesreči? Ali si dvomil nad Božjo previdnostjo? Zaničevanje dobrih opominjevanj? Kako si opravljal vsakdanje molitve? — 2a zapoved
Gozdovnik (1898):	ne od Mehikancev ne od divjakov. Stopajo dalje z navadno previdnostjo. V dveh urah uzrejo prvi peterih hrib, o kterih jim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſerzá, kakôr eden, katęri je od potrębe gnade boshje popolnoma previshan. Pridi tedaj, o moj Bóg meni pomagat, hiti meni na

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je per zajcu popisana, poli z njo lepo s špeham prevlečeno koštrunovo bedro, ktero se je popred z mozgam in nekoliko
Oče naš (1854):	obličje, tako bledo, je bilo zdaj oživljeno in z rudečico prevlečeno; namest da bi bil težko, klaverno hodil, je pokonci, terdno

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	velka, pershęti, sa Len njive spraſhet. Travnike s'teſhko Brano prevlezhi, de ſe mah poterga, mravliſhe, koker v'poprejſhnim Meſzu pomoriti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti v' simskim shitu ne vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perſti viditi ne bilo. 4.Şetvo, dokler je majhina, s brano prevlezhi. To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de jih mras bolj prevsame, na ſpomlad ſe dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj

Zoologija (1875):	so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor
Zoologija (1875):	tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orjaška jigrača. ) Prevod* iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vezhkrat mu je tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize novi prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine ſo ga nagovarjali

Fizika (1869):	n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora
Fizika (1869):	kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker

Fizika (1869):	vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren
Fizika (1869):	imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki
Fizika (1869):	67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss

Fizika (1869):	drugi, ki tega ne storé, se imenujejo neprevodniki ali slabi prevodniki. Najbolji prevodniki elektrike so kovine. Tudi kapljine, vodna para, telo
Fizika (1869):	tega ne storé, se imenujejo neprevodniki ali slabi prevodniki. Najbolji prevodniki elektrike so kovine. Tudi kapljine, vodna para, telo človeško in
Fizika (1869):	na kakem telesu, ako se to obda s prav slabimi prevodniki. Tako na primèr izgubi kovinsko telo, ktero smo položili v
Fizika (1869):	odvzamejo in ki s tem sami postanejo električni, imenujejo se prevodniki, drugi, ki tega ne storé, se imenujejo neprevodniki ali slabi
Fizika (1869):	para, telo človeško in živalsko in neposušene rastline so izvrstni prevodniki. Kar nič ali le prav prav slabo prevajajo elektriko: steklo

Kemija (1869):	dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno
Zeleni listi (1896):	Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 92 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je zopet malo dušilo, en bokal dobre mesne župe. Dobro prevreto deni na opečen kruh. Ako tacih gob nimaš, so tudi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vli na to poltretji bokal mesne župe in precedi, dobro prevreto, skozi sito na ocverte ali opečene žemlje. Precejena župa (ži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bleke zvaljaj, nadrobne rezance v rujavo župo deni, de dobro prevre, in daj koj na mizo. Korenje na župi. Osnaži in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dobro mesno župo zali, pa ne prečisto; naj dobro prevre. Nadevan ohrovt. Ne preterdiga, čisto opraniga in debeliga perja osnaženiga

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de tebi k'pogublenju prenaglu nagrata. Vos se zel lohka preverne, kader kojni dovji poſtanejo, od berſde se odtergajo, inu pravega
Kuharske Bukve (1799):	pezhe. Kader je na eni ſtrani pezhena, ſe na drugo preverne, inu zhe je tręba, s' maſlam pomashe, de ni ſuha
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste v 51. listu rekli, de žganje je po

Ultra! (1867):	že tukaj! Čakaj, zdaj te že imamo! Kotílek (hoče vstati, prevrne stol in pade nanj). Da, jaz sem jaz, osli, kaj
Revček Andrejček (1891):	kisa doma, kakor otrok v šoli, če se mu tinta prevrne in jih po prstih dobi. Andrejček. Jeklen joka? ! ? Ju-hu hu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se tudi nalezejo. Pri teletih se pa napravijo, kedar jim prevročo kermo pokladaš, ali kedar stradajo. Seno, ktero je na močirnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	treba nogo po pol ure kopati s toplo (pa ne prevročo kuhano) vodo lanénega semena, da se tudi kite zmehčajo. Ako

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	smotlive rezhy podajo. Katiri skus ſvojo saſtopnoſt druge sanizhujejo, ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gleda na hudizha, de ſe le dinarji sa igraine, sa prausetnu oblazhilu, sa pianzhveine, sa dober shiveſh, sa resvusdanu, inu ſvojovolnu

Genovefa (1841):	tukaj dobro poduhaj! Ta viſhnjeva tù je vijoliza. Ta ſhe prijétniſhi duſhi. Na, tujih imáſh; vſe ſo tvoje! — in ſhe ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le prijetno in glaſno vſak poſebej glaſi, ampak ſhe veliko prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo
Zlata Vas (1850):	se je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in
Stelja in gnoj (1875):	za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega