Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 91

▶ prerezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerezal

Gozdovnik (1898):	Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja

prerezati

preresati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is

prerezati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z

prereže

prereshe

Kuharske Bukve (1799):	kakor je sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál
Kuharske Bukve (1799):	med perſnim gredelnam inu med ſpodnemi rebrami enmalo gori preręshe, to je podtrebuſhina, de le proſtor sa nadęvko ven jemati

prereže

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne

prereži

prereshi

Kuharske Bukve (1799):	nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu
Kuharske Bukve (1799):	vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi kosho na obęh krajih od gobza do uſhęſ, de boſh
Kuharske Bukve (1799):	Rebra na obęh krajih ſrędi med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal, ga
Kuharske Bukve (1799):	inu odręshi lęvo obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali
Kuharske Bukve (1799):	sholzo do verha; kader ſe vſe sholze na hladnim ſterdio, preręshi pomoranzhne nadęvane lupke po dolgim, inu daj na miso, Ako
Kuharske Bukve (1799):	na oſoleni vodi, potle ga olupi, po ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej vsami eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko
Kuharske Bukve (1799):	v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga zukra inu en polizh
Kuharske Bukve (1799):	vrat med glavo inu herbtam, de riba na trebuhi leshí; preręshi jo po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh
Kuharske Bukve (1799):	124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno

prereži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve. Vkuhane breskve. Olupljene breskve čez sredo prereži, kuhaj na en funt breskev en funt cukra z enim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z njim kuhaj in jih v škateljce deni. Vkuhane pomaranče. Prereži jih na dvoje, olupi jih, kuhaj jih z veliko vodo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drugači. Breskve, iz kterih se peške ne pobero, na pol prereži, vbodi jih večkrat s peresnim nožem, deni jih v krop
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	smeš čakati, da bi si gnoj sam luknjo napravljal; ampak prereži rog, pritiskuj krog rane, da gnoj iz nje spraviš, in

prerežite
Ljubite svoje sovražnike! (1899): rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj nož skozi

▶ prerezovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerezovanje
- prerezanje
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena

▶ preriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerije
- prerije
  Divica Orleanska (1848): Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. )
- pririje
  Stric Tomaž (1853): kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v
prerijejo
Zoologija (1875): v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in

prerili

Mineralogija in geognozija (1871):	več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči.
Mineralogija in geognozija (1871):	postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v

▶ preriv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preboj; Pleteršnik

prerivi
Mineralogija in geognozija (1871): posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj

▶ preroditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerodilo
- prirodilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino letošnjega leta

▶ prerojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerojen
Zlatorog (1886): ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela

prerojena

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec
Oče naš (1854):	Prav po pravici ji gré tadaj ime Renata, to je prerojena,“ je rekel Nace. „Kaj se je li z njenim očetom
Oče naš (1885):	Prav po pravici ji gre tedaj ime Renata, to je prerojena,“ je rekel Nace. „Kaj se je z njenim očetom, z

prerojeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je zvesta mati-pèrst; Kar v-njo deneš, ni zgubljeno , V trohljivosti prerojeno , Verne setev boljših verst. Kar umerlo je pred nami, To
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Z zeljši vred bo tvoje imé časteno , — Znamnje , vsako spomlad prerojeno, Bo po teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar

▶ prerok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerok

Biblia (1584):	nad nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej
Biblia (1584):	Ia jeſt vam povém, kateri je tudi vezh, kakòr en Prerok. Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro

preroka

Biblia (1584):	neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt
Biblia (1584):	ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je
Biblia (1584):	Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga
Biblia (1584):	ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh kakòr eniga Preróka. 10. Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene poſlal. 41. Katęri Preróka gori vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per

preroke

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv

preroki

Biblia (1584):	ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti

prerokih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil tempelj zhaſtit ino lep, kakor je bil Bog po prerokih napovédal.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Davida, ſvoj'ga ſlushabnika, hiſni, Kakor je obétal po ſvojih ſvetih prerokih, Ki ſo od nékdaj shivéli: De naſ bo otél od

prerokom
- prerokam
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej
prerokoma
- prerokama
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs

prerokov

prerokou

Biblia (1584):	inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu
Biblia (1584):	ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On je djal k'nym: Vy pak, kaj pravite

prerokov

Ta male katechismus (1768):	ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	drugi pak, de je Jeremias, ali tih Prerókov eden. 15. Jęsus rezhe k' njim: Vy pak kaj pravite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih

preroku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj lahko od njega vſe upamo? Ino

▶ prerokba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prerokbe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe sa naſ. Bog mu je véliko obljubo

▶ prerokov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerokovih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo

▶ prerokovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerokovano

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ na-nj ſéde. To ſe je sgodilo, kakor je bilo prerokovano; prerok Zaharija namrezh pravi v' ſvojim prerokovanji: „Veſelite ſe, Jerusalemljani
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tem je Abraham reſ dobil ſina, kakor mu je bilo prerokovano, ino ga je Isaka imenoval. Lep dézhik je bil, ino

▶ prerokovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerokovanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so

prerokovanje

prerokovajne
Sacrum promptuarium (1695): vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt

prerokovanje

Biblia (1584):	neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje

prerokuvanje
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne

prerokvanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	To pri mesu posebno lepo farbo in dober vkus naredí. Prerokvanje vremena za leto 1845. De vremenskih prerokov nič ne obrajtamo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahko prepričal, kako terdno véro obá na takó imenovano Šembiljsko prerokvanje še dan današen stavita. Posébno so pa kerčme in čebelniške

▶ prerokovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerokoval
- prerokoval
  Biblia (1584): volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi
- prerokuval
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene
- prerokval
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj

prerokovali

prerokovali
Biblia (1584): je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je
prerokuvali
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta

prerokvali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za srečno znaminje, posébno so bile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pópi so bili večidel najemniki, in so ravno takó zvito prerokvali, kakor Šembiljski. Skorej vsi odgovori so se lahko na dvojno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni rasodéva, Kar prerokváli nékdaj ſo preróki, Kak, kar greſhila ſta Adam in Eva

▶ preroški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preroška
- preroſhka
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride

preroškega

preroškiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile služabnice v kakimu posebnimu tempeljnu, po laſtnim pričevanju od preroškiga duha navdane, prihodne reči oznanovale. Zavolj števila takih prerokinj, ktérih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekdaj pripravne prižnice, na ktérih prosti kmet in rokodelec praviga preroškiga duha iz polniga kozarca ali iz peržgane pipice vlečeta. Očitno

▶ presad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadike; [sskj]

presad

preſad

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo ſhkodljivo, ker ſe po mokroti ilovnata semlja ſterdi, de preſad raſti nemore. To ſe vé, de je tréba ob
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti

▶ presaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presade

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v verte ali kamor bodi v bolj gorke kraje lahko presadé, in zorijo mesca kimovca. Če se okopujejo, trebijo in obrezujejo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vlažni zemlji ukoreninijo in ali ondi rastejo, ali pa se presadé. Da se tudi za murbe, kakor za druge sadne drevesa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in potlej ko so ročnika debele; se na svoj kraj presadé, kjer imajo zmirej biti, po tem ko so že lepo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	začetka tega mesca, če se sušca ni dalo, na gredice presadé, da bodo zgodej zelnate glave dale. Spinača se tudi zdaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zelnik, ki je dobro vdelan in pognojen, dva čevlja vsaksebi presadé, nar raji po kakšnem dežji. Če pa do kresa dežja
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pognojiti. Kutne se rade primejo, če se le koreninski izrastliki presadé, ali se pa tudi iz pešk, kakor drugo sadnjc drevje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pusté do druge pomladi. Nekteri take drevesca v tretjem letu presadé na posebne grede; jih namreč iz pervega sadeža izkopajo, jim
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne kaže. Če pa sajenke sadimo, naj se izkopajo in presadé, kakor sadno drevje, varno s koreninami ko so moža visoke
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	potlej okoreninjene tudi lahko izrežejo in s svojimi koreninicami drugam presadé, toliko novih tert bo. Kjer so terte redke, se z

preſade
Kmetijske in rokodelske novice (1843): korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike

presadi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	veliko cvetlic in veliko dreves; kmalo pride smrt, da jih presadi. Gotovo ti je znano, da imá vsak človek ali svojo
Občno vzgojeslovje (1887):	rastline. Kakor pa je koristno, ako se rastlina za časa presadi, tako koristi tudi pravočasna premena vzgojevališča ter je v nekaterih

presadijo
- presade'
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso
presadila
- preſadila
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila

▶ presajanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presajanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Litert. ) Zlate pravila in važne resnice za kmetiške gospodarje. Pogosto presajanje ne tékne ne družini, ne drevesu. Če hočeš svojo obrest
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se da pri mladih sadikah potem takim pletev, kopa in presajanje veliko lože opraviti. 3) Seme se sme s perstjo le

▶ presajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presaja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo

presajaj

preſajaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per vſim tem vender prevezh nagel nimaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim vreménu. Ob zhaſu obilne mokrote v

presajajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim
presajam
Kitica Andersenovih pravljic (1863): dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim

presajati

preſajati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	repo, korenje, kapuſ, peſo, kolarabe, in vezh takih séliſh, vender preſajati jih nikoli ni treba o mlaji, ampak vſelej o polni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	narédil; ſhe tiſti ſo vezhdel prasni. Séliſha in zvetlize (roshe) preſajati, drevéſa zepiti, in vinſke terte obrésovati je nar boljſhi o
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ternove ſhibinze, kakor perſt na roki debéle, ſo perpravne sa preſajati. Opravila v pervim letu. (Glej na perlógi podobo 1, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per vſim tem vender prevezh nagel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim vreménu. Ob zhaſu obilne mokrote

▶ presajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presajenem
- preſajenim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo

▶ Presburg samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Presburgu
- Preſhburgu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj

▶ preseči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preseči
- preſezhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre-
presegla
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno

presegli

Oče naš (1885):	za svoje ljudstvo občutil. „Vaša trdovratnost in vaša opora ste presegli vso méro in preveč ljudi smo zgubili, kakor da bi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	dà, kratko in točno sestaviti, da ne bodo tiskovni stroški presegli v ta namen določene vsote. Da bo lažej predstaviti si

preseže

perſeshe
Pozhétki gramatike (1811): nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo
preseže
Ferdinand (1884): tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne
preseſhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe

preſeshe

Genovefa (1841):	ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de

presežejo
- preseſhejo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje

▶ presečišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presečišče

presecišče

Fizika (1869):

Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische

▶ presedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presedeti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na

▶ presegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presega
Valenštajn (1866): skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi

presegajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	zlo potrebnih rečí je odbor sam izgotovil, nektere pa, ki presegajo njegovo oblast, je sklenil priporočiti deželnemu zboru. — Zastran naprave mostá
Zoologija (1875):	spadajo velikani živalstva, katerih tudi predpotopne živali gledé velikosti ne presegajo. Sesavcem še najbolj podobne so morske krave ali sirene, redkodlakave

presegala
- presegale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem

▶ presejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presejane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezaniga limonoviga lupka in na zadnje pol funta dobro presejane moke. To testo na dilo deni in pol persta debelo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	dobriga pepéla in ga preséj skozi tanjko sito, vzemi tudi presejane drobne ilovce, in zmešaj pepél in ilovco z nekoliko solí

presejanega
- presejaniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno
- preſejaniga
  Kuharske Bukve (1799): deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih
- preſjaniga
  Kuharske Bukve (1799): V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po-

▶ presejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri
presejal
Robinson mlajši (1849): menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe
presejati
- preſejati
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira naomaga

▶ presek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presek

Fizika (1869):

Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling

▶ presekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preseka
Gozdovnik (1898): vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj

presekali

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	so se tedaj za hišo priplazili in verv na dvoje presékali. Ljubi mojster Pavliha plombsne v vodo, in ljudje so se
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Oh, častiti gospod doktor! « reče starejša hči, »žilo ste mi presekali; noga me boli; tukaj bom morala samo šantati in ne

▶ preseliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preseli

Zoologija (1875):	v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje
Zoologija (1875):	znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na

preselijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je turške kuge v Krimu bati, ako se zavezniki ne preselijo iz tistih krajev, ki so sedaj čez in čez pognojeni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ko so prišli černi možjé, da naju v boljšo deželo preselijo. “

preselil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom
Blagomir puščavnik (1853):	šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu
Oče naš (1885):	stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino

preselila
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni

preselili

Stric Tomaž (1853):	jih spremi do Sanduskega, kjer so se v drug parobrod preselili, ki je bil v Kanado namenjen. V Amhertsbergu, kjer so
Sveti večer (1866):	so se v jeseni v potrebi in tugi v večnost preselili. Tujec sem sedaj v deželi in blodim sem ter tje

preseliti

Spomini (1860):	se na vse prošnje mlinarjevih niso hoteli k svoji hčeri preseliti, nekaj pa zato, da bi sam, ko bi me enkrat
Kranjska nevesta (1864):	posebno še zató, ker je moralo zapustiti drago domačijo in preseliti se na Italijansko. Ko je pa vidila, da jo grof
Slovenske večernice (1865):	zdaj vemo, da se mehurnik ne more iz ene glave preseliti v drugo. — In če je ovca poginila, kaj so storili
Žalost in veselje (1870):	Ameriki. Poprodal sem ondi vse svoje imetje ter se hotel preseliti z nekim prijateljem, mladim Španjolcem na otok Manilo, kjer je
Razne dela (1870):	prijazni sivček, In kakor še živí v pravlicah starih, Tak preseliti ga — nebeško mesto V oblacih zlatih — nam na zemljo hoče
Žalost in veselje (1870):	zapustil več milijonov. Sklenil sem toraj zapustiti Evropo ter se preseliti tjekaj. Ti bi bil kakor nalašč za mojo službo in
Kupčija in obrtnija (1872):	drugih, fabrike vzele, bi se več kot polovica tamošnjih prebivalcev preseliti moralo, ker jih zemlja sama s svojimi pičlimi prirodninami ne
Senanus (1892):	zopet kàj popravilo! Ali najbolje: morda bi se kàr kazalo preseliti drugam, v lepši del mesta, ne pa prebivati v predmestji
Gospa s pristave (1894):	prostore, ne meneč se za nevoljo Albrehtovo, in se hotel preseliti v drugo stanovanje. Toda Virida tega ni pustila, rekoč: »Zame

preſeliti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov

▶ preseljevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preseljevanju

preſeluvanju

Branja, inu evangeliumi (1777):	Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak je rodiv Zerobabela. Zerobabel
Branja, inu evangeliumi (1777):	Joſias pak je rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak

▶ preselovalen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

selilne; kontekst

preselovalne
- preselovavne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni

▶ presen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presne
- preſne
  Genovefa (1841): pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir

presno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem

▶ presežen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presežna
- preſeshna
  Pozhétki gramatike (1811): est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na
presežno
- preſeshno
  Pozhétki gramatike (1811): ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi

▶ presežnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

presežnost

preſeshnoſt

Pozhétki gramatike (1811):	plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge
Pozhétki gramatike (1811):	est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des

▶ presilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presilne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu
presilno
Valenštajn (1866): odkrilo, Ko cesarju — pred leti osmémi je bílo — Nabíral je presílno vojskó! Dvanájst le tisóč so jih prvič hotéli iméti; On

▶ presilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presilno

presilno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): V undanjem ljudskem zboru je sicer veljavni Bright strune gotovo presilno nategnil in novi napravi morebiti več škodoval kakor koristil, ker

preſilno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno zvetelo. Sa roko jih prime, ino s' hvaleshnim ferzam jim
Genovefa (1841):	sdaj ti poſlédnjizh rêzhem: S Bôgam! O, ne shalúj ſàj preſilno savolj mene, dragi mósh! Sej rada umerjèm, sakaj kratko in

▶ presk. okrajšava ↘ IMP

presk.

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	identično, drugače ne. Primeri. 1.) 4x + 5 = 17. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1.) 4x + 5 = 17. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe.

▶ preskočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preskoči

Zoologija (1875):	v drugem pa 1/23 sekunde. V tem, ko v temi preskoči električna iskra — kar traje komaj 1/1000000 sekunde —, moreš tiskano besedo
Občno vzgojeslovje (1887):	nadalje. Vzgoji je vzvišena naloga, skrbeti, da gojenec tako rekoč preskoči to — tisočletja trajajočo — dobo razvitka. Gojenec se ima postaviti na

preskočil

Na stricovem domu (1860):	plesale pred očmi, večkrat sem moral obstati ali pa sem preskočil versto. »Kaj pa ti je danes, da ne znaš brati
Marjetica (1877):	in streljajo s pištolami in pogumni se skušajo, kodo bi preskočil gromado. A to ni mogoče, s početka se nobenemu ne
Marjetica (1877):	Čemu tudi to? Srečen je bil, da bi bil gore preskočil. In kaj je hotel več. ?
Marjetica (1877):	imel purparo in vesel je bil, da bi bil mejo preskočil. Za hvalo pa je Marjetici roko stisnil, da jo je
Viženčar (1881):	Tako je govoril Janče, zgrabil vrvi, stopil na rob prepada, preskočil raz njega na nasprotno stran, obraščeno z večjim grmovjem in
Agitator (1885):	domačih rodbinskih razmer, življenja v mestu in na deželi ter preskočil potem zopet nenadoma na književnost in mestno gledališče, na študentovska
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Ljubljanici, ob Ljubljanici pa do sedanjega Šentjakobskega mostu. Tu jo preskočil zid k oglu sedanje Zojsove hiše in v ravni črti
Od pluga do krone (1891):	Ljubljanici, ob Ljubljanici pa do sedanjega Šentjakopskega mostú. Tu je preskočil zid k oglu sedanje Zojsove hiše in v ravni črti
Pegam in Lambergar (1891):	je Hohenwart, in „hurá"! so zavpili njegovi konjiki, ko je preskočil Gregor na urnem belci široki rov in zginil za Savinjo

preskočim
Robinson mlajši (1849): bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno ni, preskočim to noč, ino vam povem, kaj se je drugega dne

preskočiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	slovenščine; on se mora slovenščini udati, ne ti v tujščinu preskočiti. To bi bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica
Najdenček (1860):	so se ter vstavili. Nobeden njih si ni upal graben preskočiti. S pištolami so za mano streljali, pa ker

▶ preskrbeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preskrbel
- preskerbel
  Čas je zlato (1864): še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali
- preskrbel
  Ferdinand (1884): je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica

preskrbela

preskerbela

Blagomir puščavnik (1853):	dobro počuti. — Bogomila si tudi po zimi čas okrajšati ume. Preskerbela se je s vsim že popred, kar je za ženske
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pervi dar svoje priprošnje pri Bogu. Dijogen in sinova sta preskerbela Torkvatu v neki kristijanski hiši malo stanovanje, da ne bi

preſkerbela
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja

preskrbeti

preskerbeti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu
Oče naš (1854):	je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki

preskrbeti

Ferdinand (1884):	bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti
Oče naš (1885):	je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki

preſkerbeti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe bi ſe hotla, prijatelza moja, ti potruditi; ino to preſkerbeti. Tvojimu bólnimu ozhetu bom pa te zhaſ she jes poſtregla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	200 ſkosi pol leta, kar zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50 glav

preskrbi

preskerbi

Divica Orleanska (1848):	Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo

preskrbi
Občno vzgojeslovje (1887): pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa

▶ preskrbljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preskrbljen
- preskerbljen
  Stric Tomaž (1853): ni treba bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje
preskrbljena
- preskerbljena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med
preskrbljeni
Kitica Andersenovih pravljic (1863): potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna

preskrbljeno

preſkerbleno

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ona sa hiſhno. Med nami rekozh , jeſt bi jo rad preſkerbléno vidil. Smeſhnava. Sej je sdej lohká , koker ſmo vshę govorili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vęj, koku dolgu bom ſhe shivel. Jeſt bi tebe rad preſkerbleno vidil — pak ſej si pametna — ti boſh vshę vedela , kaj

▶ preskrbljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

preskrbljenja
- preskerbljenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kar bi storiti môgli in mógli, se jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj

▶ preskrbno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preskrbno
Gozdovnik (1898): solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta

▶ preslab pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslab
Oče naš (1885): domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in
preslaba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni

preslabo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rogljata veja i. t. d. Ker je pa to pozneje preslabo in nezdavao se skazalo, so ljudjé počasi boljšega orodja si
Napake slovenskega pisanja (1858):	temuč na vsa usta hvalimo, kar je dostikrat morda še preslabo, da bi se grajalo. Sleherni pa, kdor je kolikaj napisal
Moč ljubezni (1865):	ne. Imel je lepe vinograde in vrh griča ne ravno preslabo kmetijo, zraven tega pa še, kar je naj veče vrednosti
Moč ljubezni (1865):	ali kaj je mislil, kaj je čutil, to popisati je preslabo moje pero. Ločen od vseh je preživil celi dan. Ko
Razne dela (1870):	vojska, al bo mir? " Vodnik reče na prašanje: "Ni nikjer preslabo stanje, Cenili smo ves ta svet, In povsot se dá
Ljubljanske slike (1879):	smo že omenili, razuzdanost v vsakem obziru, neredno, obilno in preslabo življenje mu le prekmalu pritisne svoj grdi pečat na obraz

▶ preslabo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslabo

Tihotapec (1855):	bi se smelo enkrat enmalo mošnjica polajšti. Ne bilo bi preslabo, ali pa ni grad zlo zavarvan? Skorej nič; ker že
Žalost in veselje (1870):	da je delj časa ogledoval svoj plen. Tomaž je bil preslabo oborožen, ni bilo upati dobrega vspeha s tako nevarnim in
Marjetica (1877):	da ga najde in pripelje domu. Zopet drugikrat se čuti preslabo za to, in oče, ubogi stari oče se jej smili
Ljubljanske slike (1879):	pesnik ne more vzdigniti se kviško, ker je njegov „Pegaz“ preslabo rejen in opeša, ko je s svojimi peruti parkrat po
Ljubljanske slike (1879):	kako družnico si razen tega napravi, da svet o nji preslabo ne govori. Razen tega mora biti hišna, kuharca, po dve
4000 (1891):	nadzornikov bič največkrat zažvižga po plečih. « »Temu se ne godi preslabo! « mi odvrne profesor. »Čevljar je iz čevljarskega oddelka. Ko pa
Na krivih potih (1893):	Bog da, moj oče bodo tudi tako še živeli. Saj preslabo se nam ravno ne godi. Ali sedaj bi vas še
Spletke (1894):	zdelo, kakor da se je zid sam podrl, ker zidajo preslabo. Jutri večer pa bodete pili pri meni zastonj, če bodete

▶ presladek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presladkem
Viljem Tell (1862): Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine

presladki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nedrijih redí, Ki se v leti al' jeseni V sad presladki spremení. V zraku, v vôdi in na suhim Tisuc bitij
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poganja ljubki cvét, Ki v podobe naj kmetije V sad presladki se razvije, In živi Slovenski svet. Tù je treba se

▶ preslan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslane
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari

▶ Preslav samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Preslav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród

▶ preslaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslavna
Maria Stuart (1861): Paulet. Preslavna krona! Moj Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti

▶ presledek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presledek

Fizika (1869):	65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno
Gozdovnik (1898):	tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom
Gozdovnik (1898):	pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil

presledkih
Deborah (1883): Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah

▶ preslepiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslepe

Stric Tomaž (1853):	vsih dolgov oprosteni! “ — Te in enake terde in sladke besede preslepé Šelbita, da se vda in pismo
Ferdinand (1884):	iz gradu proti vasi. Med potom prevdarja izgovore, ki naj preslepé neveščega brivca, da mu dá strupa. Kajti dobro je znal

preslepil
Gozdovnik (1898): pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za

preslepila

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	da je lepa deklica iz gozda gotovo veša, ki je preslepila kralja in omamila njegovo srce. Ali kralj ga ni poslušal
Deborah (1883):	(Nežniše. ) Morda je njega preslepila zmota, Katero oni so porabili, V njegovih prsih vžgali sum

preslepili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji

▶ preslepljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslepljen
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): mislila, de je vender le mogoče, de je tudi on preslepljen bil. Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda

▶ preslica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslic
Botanika (1875): Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v

preslica

Fizika (1869):

Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi

preſliza
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto

preslice

Mineralogija in geognozija (1871):	v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti
Botanika (1875):	steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo

preſlize
Kmetijske in rokodelske novice (1845): narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri

preslici
- preſelzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je

▶ preslišati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslišali
- preshlishali
  Sacrum promptuarium (1695): vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je
presliši
Deborah (1883): bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo

▶ presneto medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presneto
Deborah (1883): Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre oči imaš

▶ presneto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presneto

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za
Blagomir puščavnik (1853):	plačilo. Bricu bi se jaz ne prederznil, tacih burk vganjati. Presneto je terd, človek mu je kakor muha. Vi ga ne
Deborah (1883):	hoče skazati; prav ima; saj je njegov edinec, in deklica, presneto je brhka! Krčmarica. Na Slovenskem nema para. Tu molči zavist

▶ presnova samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presnovami
Kemija (1869): spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca

presnove

Kemija (1869):	potrebujemo stanovite tvarine ali snovi, iz kterih se vsled kemične presnove razvijajo nove dobave. Že v 9. §. smo omenili, da
Kemija (1869):	na očeh posebno to, da sledi in skuša razumeti kemične presnove (chem. Prozesse). V pomoč nam je opis presnove, potem poskus
Kemija (1869):	razumeti kemične presnove (chem. Prozesse). V pomoč nam je opis presnove, potem poskus ali eksperiment, ki nam tvari in prikazni postavi

presnovi
Kemija (1869): žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi je čudno to, da 100 utežnih delov živega srebra ni
presnovo
Zoologija (1875): in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po

▶ presnovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presnuje
Kemija (1869): HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v

▶ preso neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

preso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me

▶ presoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presodi

Robinson mlajši (1849):	rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:
Robinson mlajši (1849):	to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:

presodili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni
presodimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše
presoditi
- presoditi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na
- preſoditi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko

▶ presoja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presoj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu
presoja
- presoditev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi
- presoja
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v
presojo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo

▶ presojati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presojati
Občno vzgojeslovje (1887): se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk

▶ presrčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisrčen; [sskj]

presrčne

preserčne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to

presrčne

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in njen vroči poljubek ga je zbudil in govorila sta presrčne besede in ona je bila spet krepka in mila, kot
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidorju se je milo storilo zarad tolišnje sreče in solze presrčne radosti so se mu vlile po licih. »Le vedno tako

▶ presrečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presrečen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko in tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj

▶ presse neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

presse

Fizika (1869):

Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote

▶ Presse samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Presse

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez Goršakov na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec.

▶ Pressi samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Pressi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	pričeti boj za oslobodenje kristijanov. Nemci pa nasproti po „N. Pressi” kažejo, da je za Avstrijo najbolje, da ostane neutralna, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	molčé o sklepih njegovih; al iz Pešta se telegrafuje „Novi Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno bilo to-le: „Mobilizacija Avstrijske

▶ prestajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestajati
Oče naš (1885): odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen

▶ prestan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestani
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti.
prestano
Tine in Jerica (1852): Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je

▶ prestanek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestanka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In

▶ prestanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k

prestanek; kontekst

prestanja
Robinson mlajši (1849): ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis

▶ prestar pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestar

Sveti večer (1866):	V pismu je bilo pisano: „Dosedanji logar Dobravec je že prestar in ne more več svoje službe opravljati; zatorej naj svojo
Stelja in gnoj (1875):	mašoben in presen (kmalu po izkidenji) kakor pa če je prestar, sprhnjen in izprán. Gnoj naj gnjije v zemlji, ne pa

prestaro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše

▶ prestati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestal

praſtav

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven praſtav? katere terplenje je ena seſtra is jemenam S. Magdalena vanam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko-

prestal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in

prestau

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	gnade mozh Nam pride na pomozh Skus smert, k'diro prestau Kristus, to mozh nem dau. 2. Ko skus Adamou doug
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pravi Ofrou se ofer kervavi, Kir je ſmert sa naſs prestau.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vstau, Ta smert je bla potrena, Sa naſho Duſho vſe prestau, Debi na bla sgublena. S'zhaſtjo v'Nebeſe vsdignou se
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſveti Skus tvoiga Synu dau, K'dir nar vezhi terpleine Prestau , no sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Marije rojeni JESUS perſhu s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem

preſtau

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni vſe na enkret, ampak enu sa drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa je vſe na enkret terpeu, kyr ſi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nadoshniſhi tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kar je on po tim sa naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi obſtati, inu ſi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu vertu Gethsemani tu nar tesheiſhi s ſmertjo rineine mozhnu preſtau, ſo ſe s' tim Angelam Gabrielam ſhe drugi Angeli nemu

prestala

Robinson mlajši (1849):	teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson
Blagomir puščavnik (1853):	revni obleki trudna in brez moči. Čeravno je komej bolezen prestala, in je vsa opadena, se ji še vender na obrazu
Oče naš (1854):	otroci, nepozabite nikolj terpljenja, ktero je večna ljubezin na križu prestala; ne pozabite drage céne, s ktero Vas je odkupil! “ Z
Oče naš (1854):	in jokaje je rekla: „O moj Bog! kako bom to prestala! “ Molče in vsa prepadena sta stala Menart in Nace in
Najdenček (1860):	pripeljal doktor iz mesta. Vidil je , da je grofinja nevarnost prestala in poterdil je vse za dobro, kar je živinski zdravnik
Maria Stuart (1861):	davno pričakujem, ker poznam Sodnike. To, kar sem do zdaj prestala, Mi priča, da svobodna več ne bom — Saj vém, kaj
Oče naš (1885):	upanjem sem mlin prevzela; pa sem vender siromaštvo silo lože prestala, kakor skušnjave, ktere mi je bogastvo prineslo. Gospod, tebi je

preſtala
Genovefa (1841): sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa vunder je bila ſhe tako ſlaba in bres vſe

prestali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim
Blagomir puščavnik (1853):	da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let

prestalo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zlije, ga grozovitno napne, in živinče, ki je neizrečene bolečine prestalo, pogine. Iz tega se vidi, kako je potrebno paziti, alj
Gozdovnik (1898):	se je bil zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu

prestane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš

prestati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati; pa Bog je pomagal, in tisti, ki je vlani pomagal
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna

preſtati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje
Genovefa (1841):	pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12

prestoji
- prestoji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in
- preſtoji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev

▶ prestava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevod; [sskj]

prestave
Izidor, pobožni kmet (1887): je čedalje manj! Dober namen me je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih

prestavi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende

▶ prestaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestavijo
- preſtavijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo
prestavil
- prestavel
  Ta male katechismus (1768): praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je Kristus na eno nedello
prestavili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in
prestaviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti

▶ prestaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevesti; SSKJ

prestavil
- prestavel
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa, MArie D. inu
- prestavil
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza
prestaviti
- preſtavit
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836.

▶ prestavljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestavljanje
- prestavljenje
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi
prestavljanjem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): potrebno pa kje so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo

▶ prestavljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevajalec; [sskj]

prestavljavca
- prestavljalca
  Izidor, pobožni kmet (1887): Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna
prestavljavci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori

▶ prestavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestavljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo
prestavljena
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in

prestavljene

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Avgustanskega, ZGODBE S. PISMA za MLADE LJUDI. Okrajšane iz Nemškiga prestavljene. Tretji zlepšani natis. Stvarjenje angeljev. V Ljubljani 1850. Založil in
Stric Tomaž (1853):	V kratkem času so bile nagloma v vse znamenite jezike prestavljene, in po več tisuč iztisov med ljudstvo razširjene. Tako se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	zraven nemškega jezika postave in ukazi v vse tiste jezike prestavljene, ki se govore v tisti kronovini. Občine (županije) si morajo

▶ presti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prede

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s

predejo

Genovefa (1841):	Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu
Genovefa (1841):	ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó

predel

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Lepo ga je bilo pogledati, ki je s eno roko predel v drugi pa knige dershal in bral. Veſela miſel me
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s

predla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat
Zlata Vas (1848):	nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi

prest
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela

presti

Zlata Vas (1850):	je moč pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati je mogel.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vaš dohodek večji. Vsaj ste tri in znate prav dobro presti, šivati in vezljati. Vsaki dan delajte po eno ali dve

preſti

Genovefa (1841):	vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor

▶ prestica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim

▶ prestirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestira
Robinson mlajši (1849): ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino

▶ prestol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestol

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez
Blagomir puščavnik (1853):	te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na celovškem polji, in v starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak
Viljem Tell (1862):	je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno

prestola

Divica Orleanska (1848):	Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega

prestoli
Divica Orleanska (1848): Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni

prestolu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se
Divica Orleanska (1848):	kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu
Divica Orleanska (1848):	žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga

▶ prestolen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestolni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	kterem je moč porazumeti se. Ker po ustavnem običaji je prestolni govor le izraz odgovornega ministerstva; tedaj je to njegov program
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji osnova ministerstvo, je med drugim

▶ prestolni pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestolnim
Divica Orleanska (1848): Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi

▶ prestop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestopu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in vsak dober in umen

▶ prestopati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestopa
Botanika (1875): ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse

prestopajo

prestopajo
Fizika (1869): 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek

preſtopajo

Biblia (1584):	inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó
Biblia (1584):	brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh

prestopate

preſtopate

Biblia (1584):	On je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4.

▶ prestopek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestopek
Mlinar in njegova hči (1867): reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ

prestopke

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Dalje sledi. ) Ogled nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	občinstva sitne take situacije za človeka, ki ima nalogo, zoperpostavne prestopke zasledovati in pravici pot gladiti. lz Vipave 4. jan. — Zopet

prestopkom
Občno vzgojeslovje (1887): vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva

▶ prestopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestopi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ravno pri teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj

prestopil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	res ne zasluži druzega, nego da vsak, kdor še ni prestopil v novoêrno poganstvo, v ogenj vrže tak list. Sploh se
Ferdinand (1884):	ga strah in groza. »Oj, naj bi ne bil nikoli prestopil presneta vrata tega gradú! Ako bi ne bil storil grofu

prestopiti

Najdenček (1860):	da se je tako vstrašila, da se ni mogla več prestopiti. — „Pa ljubi Anže”, je sklenila, „Bog vse prav stori. Vidim
Kemija (1869):	vezati toplino (fizika §. 155), da more iz trdne skupnosti prestopiti v tekočino, na kar jo sili žveplena kislina. Solitarnokisli natron
Zoologija (1875):	Človek ima sicer svobodo, to mero prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo

▶ prestrašen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestrašen

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s
Gozdovnik (1898):	Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje

preſtraſhen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno
Genovefa (1841):	kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh

prestrašena
Zeleni listi (1896): jo njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte

prestrašeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti
Gozdovnik (1898):	visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode

preſtraſheni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je

prestrašenim
- preſtraſhenim
  Genovefa (1841): Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na

prestrašeno

ostrašeno
Divica Orleanska (1848): Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po

prestrašeno

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Antonovcovo nesrečo zvédili. Mnogo njih je prihitélo, nekaj de bi prestrašeno ženo tolažili, nekaj pa jim pomoč ponudit; zakaj Antonovca so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	strašno prigodbo je vse ljudstvo po vaséh zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem

prestrašne
Divica Orleanska (1848): jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K
prestrašni
- prestrašnej
  Viljem Tell (1862): Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar

▶ prestrašeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestrašeno

Roza Jelodvorska (1855):	Zdaj se Roza zopet oddahne. Strašimir jo je vidil vso prestrašeno, pa mislil si je, de je to le zavoljo spoštovanja
Gozdovnik (1898):	drugega. Vsaki zgrabi za orožje. Vse je bilo iznenadjeno, osupnjeno, prestrašeno. »Nanju,! Primite ju! « upije ta. »Puščajte ju! Naj gresta! « kriči

▶ prestrašiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestraši

prestrashi

Sacrum promptuarium (1695):	najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po
Sacrum promptuarium (1695):	jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene

prestraši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu
Blagomir puščavnik (1853):	se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila smela tega storiti
Revček Andrejček (1891):	Franica (se prestraši in v Jeklena oči obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen

preſtraſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar tih Judov, sakai tiſti ſo na teſame dve beſlede
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	preſtraſhen gratou. Ali kai je tu, de ſe Syn Boshji preſtraſhi? kyr je on po beſſedah ſvetiga Joannesa: Leo de tribu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	takſhnih rezheh, zhes katirih tudi ſam spomin ſe ta natura preſtraſhi, tu ſerze odreveny, ti pozhutki sgrosijo, inu ta mozh obnamaga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſta je od negove Boshje nature poterdena. Ampak on ſe preſtraſhi, inu ſe boy h'naſhimu nauku. Sakay, kyr je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	karkuli bode nemu na pruti perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	moglu sgoditi, na naſho ſmert smiſlili. Saturei ſe ſvoje ſmerti preſtraſhi naſh JESUS, kyr ſe mi naſhe preſtraſhit nozhmo, on ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes nas govory, ſe shi ta natura sgrosy, ſe ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' teboj! Naj ſrezhniſhi ſvojiga ſpola ſi tí. “ Marija ſe preſtraſhi angelja, ſhe bolj pa njegoviga ogovora. ˛Semtertje pomiſhljuje, kaj bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njih vpraſhanje ſta v' Jerusalemu velik ſhum napravila. Kralj ſe preſtraſhi na ſvojim ſédeshi, ino vſi Jerusalemljani s' njim vred, ker

prestrašijo
- prestrašijo
  Roza Jelodvorska (1855): storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj
- preſtraſhijo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam

prestrašil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	„Jaz sim se grozno prestrašil“, pravi Gerard na dalje, „in mu odgovorim: de mende le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	in novi napravi morebiti več škodoval kakor koristil, ker je prestrašil možake starega zakona. Mesca svečana se bo začel deržavni zbor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odgovori Neža in se prekriža. Ta odgovor ni Fabíole preveč prestrašil in vznemiril; Boštjanova smert jo je privadila tuge in britkosti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	orodja za mučenje. Torkvat se je vsega tega mučila zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, ) Ajdovska nebesa. *) „Nektar” je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ko se pervič zmotim, videl sem, kako se je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zdelo so je, da se je Vaturu prvi hip skoro prestrašil. Naglo pa je premagal razburjenost in stal je ponosno kakor

preſtraſhil

Biblia (1584):	Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj
Biblia (1584):	vidil. Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar

prestrašila

prestrašila
Zlata Vas (1848): in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam

preſtraſhila

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britkeiſhi ſmerti ſe je ta zhloveshka natura per Chriſtuſu taku preſtraſhila, de je on sahzeu s ſmertjo rinat, inu bi biu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmerti piti, negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tvoje jęse sbal, inu je vſhal; jeſt ſama ſim ſe preſtraſhila. Kar ſe je potler sgodilu , je vſe ſtrah narędil.

prestrašile

preſtraſhile

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	drobnih ino ſnetjávih klaſov posherti. Te ſanje ſo kralja slo preſtráſhile. Bersh ko ſe je sdanilo, je poſlal po vſe modre
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ako tega ispuſtiſh, niſi zeſarjev prijatel. “ Te beſede ſo Pilata preſtraſhile. V' poſodi ſi rezhe vode perneſti, ſi vprizho vſiga ljudſtva

prestrašili

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bratje in ko so videli, da je nema, so se prestrašili, mislili so, da jo je hudobna mačeha spet začarala. Ko
Deborah (1883):	Drugi prizor. Prejšnji brez zdravnika. Tržinar (Ani). Kako smo se prestrašili Anica! Po vsej vasi je kar naglo počil glas: očeta

preſtraſhili

Biblia (1584):	kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ

prestrašiti

preſtraſhit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni grehi maſhy, mogu preſtraſhit, debi nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi ozhitnu videli, koku mozhnu ſe imamo ſmerti bati, inu preſtraſhit, inu bi mogli vezh mi, koker ta nadoshni Syn Boshji
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vedet. Lubesnive duſhe! O koku mozhnu bi ſe mi mogli preſtraſhit, inu ſtrepetati zhes te beſſede: nozhe posnati tiſte, katiri nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe ſvoje ſmerti preſtraſhi naſh JESUS, kyr ſe mi naſhe preſtraſhit nozhmo, on ſe namrezh boy, debi mi hude ſmerti na

preſtraſhiti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pozhutku. Zhes enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10.
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvejt da, ga vam jeſt dam. Vaſhe ſerze ſe nima preſtraſhiti: ne bati. Vi ſte ſhliſhali, de ſim vam djav: jeſt
Genovefa (1841):	Nikóli bi ne bil verjel, de móre veſêlje koga tako preſtraſhiti, in zhe ſe tudi drugim ljudém tako godí, bi to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtare. Blagi Şamoblaſtnik te negodne neſrezhe ne ſveſti ſi, in preſtraſhiti ſe, ſhine rozhno is kozhije. Anton Trenka, kmetovavz is Şlavikovza

▶ prestreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestreči
- prestriči
  Tiun - Lin (1891): isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa
prestregel
Tine in Jerica (1852): je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert
prestrezi
- perſtresi
  Kuharske Bukve (1799): Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga

prestreže

Divica Orleanska (1848):	bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli
Zoologija (1875):	žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten

▶ prestreliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestrelila
- prestrelile
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali
prestrelili
Robinson mlajši (1849): čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je imel lice

▶ prestrežen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prestreženo
- perſtresheno
  Kuharske Bukve (1799): pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha

▶ prestriči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestriže

Zlato pa sir (1860):	bere in sir dela; mnogo sem o nji premišljeval. Pa prestriže mi take sanje star prijatelj, mož, da malo tacih. Andrej
Na Žerinjah (1876):	to nesrečno Ulisesovo osodo mojega prijatelja" — „A, izvrstno, gospod Rogulin," prestriže govorečega mladega moža grofica Veronika — „vi me bodete še primerjali
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	tu pred vami? " „Vi ste res nesrečen človek —" „Nisem" — mi prestriže naglo besedo — „nisem ne! Poglejte to-le! " Pri teh besedah izleče
Nevera (1878):	vtaknil? kaj pa, ko bi ga bil ptujec ... »Kaj ptujec? — prestriže mož besedo — to je poštenjak, izolikanec! Ne, vi svetaci, ki
Vesela vožnja (1889):	pogostil si prej naju, sedaj bodeš pa ti nama gost«, prestriže pogovor Krêmen. »»Dobro, pa ga bomo,«« odvrnil je veselo smejé
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	lipo priti zopet skupaj; snideva se tudi lahko —." „Pusti me! " prestriže mu Pavle skoro kričé govorico, ker se ni hotel spuščati
Najmlajši mojster (1896):	črevljarska smola ne diši. « »Kaj? O, tega ne verjamem, prijatelj! « prestriže mu kapelan besedo. »In tako je! Ni dosti, da je
Najmlajši mojster (1896):	na prihod pomočnikov, črevljarski mojster pa je odhitel domov, da prestriže svojega brata.
Kvišku (1899):	počivat z mirno vestjo. Lotar vstane od mize in ji prestriže pot. »Tilček, sem pojdi; ná, pij! « »Ne utegnem, gospod baron

▶ prestvariti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremeniti; [sskj]

prestvariti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dobri volji in nekoliko resnem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní

▶ prestvorina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

produkt pretvorbe; nemško-slovenski slovar

prestvorine

Kemija (1869):

prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345.

▶ presuh pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presuhega
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje ohrani v

▶ presuniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presune

Blagomir puščavnik (1853):	življenje mi je grenkejši, kot tvoja smert. To mi serce presune. Tega mi ni prenesti! Jaz umerjeni! O Bog! o Bog
Roza Jelodvorska (1855):	obraz draziga očeta, in — morebiti zadnji krat! — Ta strašna misel presune serce blagoserčne Roze kot ranijoči meč. Rumenkasti laski, kinč zale

presunil
- presunil
  Maria Stuart (1861): glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil
- preſunil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil
presunile
Roza Jelodvorska (1855): očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga

▶ presušiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presušiti
- preſuſhiti
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja

▶ presv. okrajšava ↘ goo300k, IMP

presv.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije

▶ presvet pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presveta

Blagomir puščavnik (1853):	posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha

preſveta

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo

presvete

pra
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi ta Ivbiesn noi gnada Johanasa inv ta zhiſtoſt te pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah
prasvete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h'

presvete

Ta male katechismus (1768):	tu zheshenje? Tu ponovy per nas ta svete spomin te presvete Divize, koker tudi tega gnade polnega meſſupostanja bolhjega; ter nas
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serzu spregleduval? 3. Mojega Syna ſhivlenje, britka martra, inu njega presvete rane, nebesa, pekl, smert, sodba, zel Evangelium da tebi obilnu
Oče naš (1854):	križem zaznamovala; potem pa je rekla: „Pojdita tadaj v imenu presvete Trojice! Molila, prav serčno bom molila, da se bodeta srečno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	brez madeža spočeta, Serce Marije, polno gnade, Serce Marije, svetiše presvete Trojice, Serce Marije, tabernakelj včlovečene Besede, Serce Marije, ti serce
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	me napoj, posvečena kri njegove strani me očisti. V njegove presvete rane se skrijem; o dobrotljivi Jezus, usliši me, ne daj
Najdenček (1860):	jim je njih ravnanje ojstro očitala in jih prosila, zavoljo presvete kervi Kristusove me ne zapustiti. Gospodarjevi ljudjé so se sramovali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko jej je Miriam s priprostimi besedami razlagala kerščansko skrivnost presvete Trojice, potem kako je človek grešil in jej tudi govorila

presvetega
- presvetega
  Valenštajn (1866): bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo.
- preſvetiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne

presvetem

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj

presveti

pr asvetei(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): da sakobart ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei troizi je tudei svo velko barti skushano. TA 70.
prasveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries
presvete
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): K' S. JOSHEFU Zhiſtoſt, inu srezhno smert se sprostiti. O Presvete Ozha, inu Varh zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi
presveti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): O Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim

preſveti

Abecedika ali Plateltof (1789):	bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj preſveti voli super delati. Usami mene supet sa tvojiga otroka, sa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne yſhe v' tvojih ranah, v' tvojim krishi, v' tvoji preſvęti kryvi, o Jesus! ti niſi leta myr dal, ampak ta

presvetih

pra svetah(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. Shegne katere povsam kershanitvvi

presveto

prasveto

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri Amen. Ozha nash zheshzhanasi.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smerti is vsih tvojeh glidov venka tekva skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse

pra sveto(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim v Gospveda Jesvsa Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim vfo pra sveto kri Jesvsa Kriſtvsa, katera je zhries nia svete ozhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas prosim skues tvoje pra sveto pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shnable Krishama skves vtekniana: Jas se N: perporozhim vto pra sveto Krono katera

presveto

Oče naš (1854):	in mirno zopet v cerkev hoditi, Gospodovo besedo poslušati in presveto Telo Jezusovo vživati smela.
Oče naš (1854):	v molitvi klečé in s hrepenéčimi, po pokori očišenimi serci presveto jed, Gospodovo telo prejémajo in se z njim zedinjujejo; — potem
Oče naš (1854):	„To je presveto Telo našega Gospoda, presveti zakrament altarja,“ odgovori Nacek in pripogne
Oče naš (1854):	rečem Ti, da Te ne bom preživela. Prosim Te za presveto kri Jezusovo, daj jim, daj jim dnarje! “

▶ presvetel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presvetla

presvitla

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na

presvetle

presvitle

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na obličju tistih, ki ſo ginjeniga serca to milo obnašanje presvitle Cesarice danes gledali ! Premilostljiva Cesarica so bili z vsim naravnanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oteto. — To naſ ſerzhno veſelí! — Še nekaj v spomin naše presvitle Cesarice. Naša premila Cesarica so po vsih mestih, ktere so

presvetlega

presvitlega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika

presvitliga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili; prav radi bi ga bili že v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot

preſvetliga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi

presvetlemu

presvitlimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so

preſvitlimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber) poſtavila v vedni ſpomin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in veſel, ter poſtavi v ſpomin prave hvaleshnoſti Zeſarſkimu orazhu preſvitlimu Zeſarju Joshefu II. vezhno snaminje 19. veliziga Şerpana 1770. lih

presvetli

presvetli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje

presvitli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada
Čas je zlato (1864):	debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré! « odgovorí Lenček prijazno, »Nikomur ga ne

preſvitli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je Ferdinand ſedajni Zeſar vladar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po zelim mahu nar ſlabejſhi, kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na mahu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ilavzi opravljali, ki mu Franzovi dvor pravijo ; sato, ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 goldinarjev kmetijſki drushbi miloſtljivo podarili, de

presvetlim
- preſvitlim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni

▶ presveti pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presveti
- preosvečeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz

▶ presvetli pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovani, plemeniti; [sskj]

presvetlemu
- presvitlimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili

▶ presvetliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

presvetlil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne Vašega poštenja vrednega

▶ presvobodno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

presvobodno
Valenštajn (1866): moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila

▶ preša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preš
Kmetijske in rokodelske novice (1845): krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja

preša

preſha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spali, Okol peči spet ležali! Iz Karlopaga. S. G. Ogerſhizhna preſha dôbra klaja sa shivino in verli gnoj sa njive. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je ogerſhizhna preſha proti lanjeni nekaj sharkeji, jo poprej, ko ſe mnogi shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s

prešami

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za

preſhami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj tezhna. Mnogotere ſkuſhnje nam rasodevajo, de pitanje s lanenimi preſhami le takrat dôbro tekne, kadar ſe po malim shivini pokladuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potreſe. Tudi pri pitanju goveje shivine ſe klajenje s ogerſhizhnimi preſhami po tém ravna, ako je navadna kerma bolj ali manj

preše

preše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo

preſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gnojenju njiv, 30 deli hlevniga gnojá eni mu délu is preſhe enaki, ravno sató potrebuje ſkerbni vertnar per gnojenju vertnih grediz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tedaj shelji, ſvojo goved hitro ſpitati, naj en del lanene preſhe s tremi deli ogerſhizhne smeſha in priprizhal ſe bo, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo, v moki ogerſhizhne preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako preſho
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do poldrusiga funta na enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potreſe. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi ſejejo prav radi in veliko répe, poſebno tiſte, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. ) — Koliko ſe ogerſhizhne preſhe* sa zel oral semlje pognojiti potrebuje, ſe ne more ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brasdah ali po jamizah okoli vſaziga krompirja po péſti take preſhe potréſe, preden ſe saſuje. Na Franzoskim potrebujejo sa zel oral

prešo

preſho

Kratkozhasne uganke (1788):	pred enem pódam en kup otrok, inu mladeh ludy na pręſho ſtojy. Kaj je tu? prasham jeſt enega, katirima ſdej tukej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njive. Po franzoskim in Angleshkim redé in pitajo s ogerſhizhno preſho shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali vezh ſhkode napravljajo. — Tiſtim, kteri miſlijo ſkuſhnje, s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ. S ogerſhizhno preſho gnojiti, ſe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli semlji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je toliko ne perdelali, zhe bi ſvojih njiv s ogerſhizhno preſho ne gnojili, po kteri jo prav veliko in neisrezheno debéle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako preſho pognojena, prav rada répa raſte, in oljnatiga gnoja duh je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je goſenze podſtopile; ravno sató ne pognojijo s ogerſhizhno preſho ſamo ſvojih njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semlja od tert nekoliko odkopati, potem ſe korenine s imenovano preſho potreſejo, in potlej ſhe le s odkopano semljo saſuti. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj soper

▶ prešan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh
prešane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30

▶ prešeren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešeren
Slovenske večernice (1865): je bil popred ponižen in pohleven, tako je bil zdaj prešeren in prevzeten. Zakaj pa ne bi bil, saj je bil
prešerni
- preširni
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel

▶ Prešeren samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Prešeren

Vetrogončič (1860):	zgledu vseh pevcov očaka, večnega Homera, ki si ga je Prešeren v izgled jemal, in včasi celo dosegel, ima ta pesem
Bolna ljubezen (1874):	padlo oko Apolonovo. Doživel sem trenutek, o katerem poje naš Prešeren, tako sladak in tako poln bolečine! Pozabil sem srd na
Luteranci (1883):	ne hoti, Ker v zmoti žali te, ne 'z hudobije! Prešéren. Predno nadaljujemo, opisati moramo nekoliko osodo katoliške crkve v šestnajstem
Gostačeva hči (1891):	X. Za ženico dajte drag'mu, Ljubi oča, me na dom! Prešeren. Drugo jutro zgodaj je korakal po stezi čez polje Andrej
Strte peruti (1894):	rogajo vsi nemški klasiki v moji knjižnici in da me Prešeren vpraša: Kak perdeluje se krompir nar bolji, Kako odpravlajo se
Moja hoja na Triglav (1897):	Ako bi bil Peričnik lepši od Savice, onda bi nam Prešeren ne bil zložil Krsta pri Savici, ampak napisal bi nam
Moja hoja na Triglav (1897):	ne bil možen ob veselem Blejskem jezeru, zato ga je Prešeren postavil v resni Bohinj. Samo to me je jezilo, dokler
Moja hoja na Triglav (1897):	Blejsko in temno, z orjaškimi gorami obrobljeno Bohinjsko jezero. Doktor Prešeren je pogodil pravo sodbo, ker je bil hkrati pravnik in
Moja hoja na Triglav (1897):	to me je jezilo, dokler sem bil mlad, da je Prešeren Blejskemu jezeru posvetil posebno kitico v svojem Krstu pri Savici

Prešern
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Kér sim po njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev

Preſherin

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per Şavizi“, ki jo je naſh ſlavni pevez goſpod Dr. Preſhérin ſpiſal in v létu 1836 dal natiſniti. Zhe je ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k poſhtah ſe snajo dobiti. KERŞT PER ŞAVIZI. ) Sloshil Dr. Preſhérin. Vvod. Valjhún *), ſin Kajtimára, bòj kervávi She dólgo bije sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	peſem prizhakovati, ki jih bode, kakor ſmo ſliſhali, goſp. Dr. Preſhérin, v kratkim na ſvetlo dal. De bi ſe to pazh

Prešerna
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s

Prešernu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno

Preširnu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	veselici, ki jo je bil napravil vipavski „Sokol ” v spomin Preširnu, posebno zanimivvo bilo brati to-le: „da se je neka oseba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Zamikov govor „o rodoljubji”. Kakor njegovega govora v Sokolovem večeru Preširnu na spomin nikakor nismo mogli odobriti (privatno Preširnovo življenje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	zlati zvezdi”, v prostorih italijanskega filharmoničnega društva besedo na čast Preširnu. Povabljeni so k njej nekteri tukajšnji čitalničarji, mnogo slov. gospode

▶ prešerno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešerno
Kmetijske in rokodelske novice (1847): si neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo

▶ prešernov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

prešernovo

preširnovo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Sokolovem večeru Preširnu na spomin nikakor nismo mogli odobriti (privatno Preširnovo življenje in narodnopravno njegovo mišljenje pustite slavnemu pesniku na ljubo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	se v „Nar.” — „in ti nijso hoteli osnovalnemu odboru za Preširnovo besedo prepustiti čit. dvorane ... ” — Slabo došla, vrla gospôda, Vaša vest

▶ prešiniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešine
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor

prešinila

Krivica za krivico (1859):	si storil z njim? Govori! « Ko je to slišal, je prešinila Paratikinovo serce groza, kakor blisek in skriti ni momogel svojemu
Bore mladost (1862):	in bilo je v pomenljivi uri, ko me je misel prešinila, da vtegnem podobna postati tvoji materi. Ne zameri, ako ti
Slovenske večernice (1865):	slišali. Vsaka beseda, ki jo je izrekel, je tako rekoč prešinila mozeg in kostí poslušavcem; torej ni manjkalo stoka in joka
Slovenske večernice (1865):	je tiho in mirno, le časih, ko mu je bolečina prešinila serce, je zajecljal: »Jezus! moj Jezus! « Ko pride v jutro
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	izredni italijanski omiki, ta misel vse zdrave in nepokvarjene duhove prešinila ter se posebno ukoreninila v rodoljubnem Macchiavelliju. Čem globokeje je
Senanus (1892):	soditi iz vsega njegovega značaja: neizrecna nejevolja mu bode vselej prešinila staro srce, kadar se bode domislil, da je nekoč živel
Kotanjska elita (1898):	vse razmetano, vse v največjem neredu! Grozna bolest mu je prešinila telo; oči so se mu izbulile, senci so mu neprestano
Kotanjska elita (1898):	takoj je zopet sklonila glavo, in nova bolest ji je prešinila drhteče telo. Naglo je vstala, položila predse na mizo duhteč
Gojko Knafeljc (1899):	napolnil dušo neki drugi čut, čut – sovraštva do svojega moža. Prešinila jo je misel, da gotovo njen mož o tem kaj

▶ preširok pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preširoka
- preſhiroka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi

▶ prešovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

prešanec; kontekst

prešovec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mora tudi prihraniti dobre črnine. Pri črnini se sme ves prešovec med dobro vino vliti. Opomniti je še, da mora tu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	al le to, kar se po prvem stiskovanji dobí (prvi prešovec), naj se dene v sod med tako imenovano „župo”, drugi

▶ preštet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešteti
- ras-ſhteti
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr

▶ prešteti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešteti

preſhteti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	capitis veſtri omnes numerati ſunt. Laſſie vaſhe glave ſo vſi preſhteti, inu na eno inu dvaiſeti poſtavi taku: Capillus de capite
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi rokami Chriſtus tebi vtalou, inu ti

▶ prešušten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštni

preſhuſhni

Biblia (1584):	li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan
Biblia (1584):	on je odguvoril, inu k'nym djal: Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je djal k' njim: En hudi inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu

▶ prešuštnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštnica
- prešestnica
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu
prešuštnice
- prešestnice
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako

▶ prešuštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštva

preſhuſhtva

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka

preſhuſtva

Branja, inu evangeliumi (1777):	na semli shivuv. 5. Ti nimaſh uwijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſti tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh
Abecedika ali Plateltof (1789):	na semli shivel. 5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh
Abecedika ali Plateltof (1789):	na semli shivel. 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash

prešuštvo
- preſhuſhtvu
  Biblia (1584): zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere

▶ prešuštvovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštvuje
- preshushtva
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu
- preſhushtva
  Branja, inu evangeliumi (1777): drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh

▶ pret. okrajšava ↘ goo300k, IMP

pret.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela

▶ pretakaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pretakaje

Robinson mlajši (1849):	prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in

▶ pretakati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretaka

Blagomir puščavnik (1853):	skuša, ga gorko objame in vidivši njegov kes solze veselja pretaka. Lepa Zalika objemajo in poljubovaje njegove kolena in roke mu
Zoologija (1875):	dovodnicah znatno razlikuje, kakoršni so namreč organi, po katerih se pretaka. Kri v odvodnicah ima več kisleca in njena vlaknina prej
Zoologija (1875):	sebi. Za zaprto tekočino imamo primer v krvi, ki se pretaka po cevkastih žilah. Vsakako je v živalski tekočini največ vode
Zoologija (1875):	42 so oni predali in one žile, po katerih se pretaka jasno rudeča kri, prevlečene z rudečo, one pa, ki vodijo

preteka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se

pretakata

Roza Jelodvorska (1855):	zalivajo gorke solzice hčere, gorke solzice sopruga. Noč, in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera
Roza Jelodvorska (1855):	imam le tebe, edino veselje moje! « — Oba mile solzice veselja pretakata. »Oče, oče, ljubi oče,« je bilo vse, kar je zamogla

pretakate
Blagomir puščavnik (1853): sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji

▶ pretakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretakne
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje.
pretaknil
- pretaknol
  Valenštajn (1866): so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en

▶ pretanek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretanke
- pretanjke
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse.

▶ pretečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretečena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali, de bodo zamogli vse
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali, de bodo zamogli vse

pretezhena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomozhniku, de naj moje kopita ſkupej pobere, in grem domú. Pretezhena sima je bila zhbelam ſilno dolga, in ſhe le oſmi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo

pretečene

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je

pretezhene
Kmetijske in rokodelske novice (1844): en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim

pretečenega

pretečeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam ročno oznani v Novicah. ) Staršam v poduk. Pervi dan pretečeniga* mesca je v vasi Pš. blizo V. na Dolenskim pustila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	tega spolnilo, Bog daj! de bi iz težav in kerví pretečeniga časa o novim létu razcvetéla oljka mirú in sprave med
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	navadni pôs imeti. — Minister denarstva je na znanje dal rajtingo pretečeniga léta 1849. Vsi dohodki celiga cesarstva so znêsli skupej 144

pretezheniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in

pretečenem

pretečenim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp.

pretečeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere
Robinson mlajši (1849):	meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém
Oče naš (1854):	ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo

pretečenih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike
Roza Jelodvorska (1855):	vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v
Botanika (1875):	južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih

pretečeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	našim bravcam všeč, če jim povémo, kaj so pa Dunajčani pretečeno léto za živež in pijačo potrebovali , namreč : 293396 vedrov vina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vami igrá. Od dvorov visocih do koče smo male Pogósto pretečeno leto šetale, Znanosti potrebne rojake učit ; Povsodi prijatlov obilno število
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo
Roza Jelodvorska (1855):	se je žlahnimu vitezu, vašima očetu, pripetilo? « »Smrekar Strašimir je pretečeno noč naš grad s pomočjo izdajstva izsilil in mojiga očeta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svet ne. Dvoje ste mi dali na volitev, kakor njej pretečeno noč: vašo voljo storiti, ali pa umreti; in Neža me
Ferdinand (1884):	se kar v obleki vleže na posteljo. Ker ni bil pretečeno noč niti očesa zatisnil, ker ga je med dnevom vedni

▶ preteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preteče

Astronomija (1869):	Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po 26 km? 51.*
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v

pretezhe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na pretezhe, debi ſe mi v' tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sa zaita, mu supet pridejo hude vremena; kader poloviza Kimovza pretezhe, ſe sazhné velki mras, Liſtovgnoj je moker inu gorák. Sima
Pozhétki gramatike (1811):	pretekli dokonzan je treba, de zél dan; zel méſiz, itd, pretezhe, tedaj li ſmemo rezhi: j' etudiai bier; la semaine passée
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem zhes-njo ter

pretekel

Genovefa (1841):	ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; vse žive dni

pretekla

Genovefa (1841):	kaj preje iméla, kako prijetno bi mi pazh marſiktéra ura pretekla, kako zhédno bi hôtla ſêbe in ſvôje déte ôblazhiti! Ljudjé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo kotje Sa delat napotje; Şe bomo smedile Iſkavza dobile. Pretekla bo sima, Saſtojin naſ iſhe: Nobeden naſ nima, Ko jes

pretekle
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pri ti priliki, ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje

pretekli

pretekla
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rezhi pripraviti; she savoljo tega bodeta nar manj dva leta pretekla, preden ſe imenovana ſhola prizheti sna. Kako ſe bo ta

pretekli

Sveti večer (1866):	mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta me od hiše spodila rekoč, da sem
Gozdovnik (1898):	še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov

preteklo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic v zakonskim stanu pràv lepó
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te
Zlata Vas (1850):	de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati
Astronomija (1869):	v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se
Zeleni listi (1896):	Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil
Gozdovnik (1898):	tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal

▶ pretega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretege
Zeleni listi (1896): zdaj na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče

▶ pretegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretegne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se

▶ pretehtati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevladati; [sskj]

pretehtajte
Robinson mlajši (1849): nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do
pretehtal
- potehtal
  Robinson mlajši (1849): Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti
- pretehtal
  Robinson mlajši (1849): ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi

▶ pretehtavanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pretehtavanje

pretehtovanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz

▶ pretek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretekom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega

▶ pretekel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretekle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle

preteklega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskim bankovcom popolnoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta, kteri je veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-beneškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	in kar pimo”; po tem pa sledí ples. — Zadnji večer preteklega leta je društvo „Južnega Sokola” v gostivnici čitavnični imelo posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile so nove volitve meščanskega odbora in potem volitev
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	I. Nadzorovanje otrok, angeljsko opravilo. V začetku preteklega stoletja živela sta sicer na starinskem, a veličastnem gradu grof
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	v viših krogih nam so prinesli zadnji dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	vse jim na dolgu ostalo. Naj novo leto izbriše dolgove preteklega! S tem zaupanjem stopimo v novo leto. In zakaj? Zato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	zbornici poslancev, tako se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji

pretekliga

Pozhétki gramatike (1811):	Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga: sa
Pozhétki gramatike (1811):	un grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha. II. Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga
Pozhétki gramatike (1811):	je fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd
Pozhétki gramatike (1811):	ali pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per

preteklem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	taki, ki so le „po imenu” odborniki. — Čitalnica je v preteklem letu storila svojo dolžnost in skušala jo bode storiti tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v preteklem letu, ktero pa bodo vsi društveniki v natisnjenem letniku brali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	letom uvaža v deželo mnogo lepe živine žlahnega plemena. V preteklem letu imeli smo lepo število popotnih predavanj. Po Dolenjskem predaval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ugodno napredku našega poljedelstva. Pripoznati moramo, da smo zapazili v preteklem letu nekako živahneje gibanje v narodno-gospodarskem obziru. Ne le vlada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Gospodarske stvarí. Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? Prišlo je novo leto. Vsak človek spominja se gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bi hoteli obširno razpravljati vse, kar se je storilo v preteklem letu za napredek našega kmetijstva, napolnili bi gotovo lahko vsa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	pridno pričela je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja itd. To podružnico, kateri predseduje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	1882. Obseg: Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. — Občni zbor kranjske

pretezhenimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred neſrezho ognja obvarvaniga! Povernila je pa drushba pogorelzam v pretezhenimu létu 75081 goldinarjev in 50 krajzerjev; Şhtajerzam 25776 goldinarjev — Koróſhzam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je ona pogorelzam v pretezhenimu létu 1843 pomagala, koliko deléshnikov je na novo k nji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şhtajerzi 137 goldinarjev prejeli. S pomozhjo drushbe je bilo v pretezhenimu letu vezh pohiſhtev v bolji ſtan prenarejenih : nameſti ſlamnatih in

preteklemu
- proteklemu
  Valenštajn (1866): leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost

pretekli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban

preteklih

Blagomir puščavnik (1853):	Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa tudi
Stric Tomaž (1853):	in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj
Zlatorog (1886):	bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo!

preteklo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor

pretezheno

Genovefa (1841):	v ſlédnjim shivljênju obilno tolashiſh! ” Dvanajſto poglavje. Genovefa sboli. Kakor pretezhéno poletje in simo je Genovefa vezh polétij in sim s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	27402, na Krajnſkim pa 17973. Zena savarovanih pohiſhtev, ktére ſo pretezheno léto na novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo, kér ſo bile pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dr. Orel je potem od obdelovánja bral, ki ſo ga pretezheno léto na tiſtimu delu mahú (mozhirja) na Ilavzi opravljali, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bolj pameten in boljiga ſerza, ko goſpod. (Reſnizhna pergodba. ) Pretezheno ſpomlad pride kmet k nékimu goſpodu v opravkih v Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo poſlali k

▶ preteklo-prihod. okrajšava ↘ goo300k, IMP

preteklo-prihod.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): to popraviti povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na

▶ preteklo-prihoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

preteklo-prihodnjega
- preteklo-prihodnega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški

▶ preteklost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preteklost

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi

preteklosti

Pomladanski vetrovi (1881):	vidi osamelo zidovje, podrte razvaline, sedanjim rodovom neme priče davne preteklosti. Kolikor dalje sega oko, toliko temnejša postaja podoba. Na severno-zahodnem
Pomladanski vetrovi (1881):	kaznovati, bili bi že to davno storili. " „O ne, zavoljo preteklosti nas ne opazujejo," nadaljuje Ljudmila, „pri nas ne iščejo maščevanja
Roman starega samca (1895):	da bi še ne ljubila? — Kaj sem znal o njeni preteklosti, kaj o njenem znanju v mestu, kjer je doslej živela
Najmlajši mojster (1896):	je bil malone v zadregi. Ni hotel svoji nevesti razkrivati preteklosti. Kar tako reče: »Mene, ljuba moja, izučila je šola, a
Slučaji usode (1897):	živi, z edino željo, da bi našla V njej pozabljenje preteklosti.
Slučaji usode (1897):	Zdi se mi, da ste hotela nekaj povedati o Avrelijini preteklosti. Lehko si mislim, da je ta preteklost morala biti zanimiva
Slučaji usode (1897):	spominov. A pri njej je to naravno, skoro tudi potrebno. Preteklosti pozabiti ona niti ne sme; vedno jo mora imeti pred
Slučaji usode (1897):	poizvedeti kaj natanje o nje osebi, a posebno o nje preteklosti. Kar je bil poizvedel od grajščakinje, tega je bilo silno
Slučaji usode (1897):	prosta, da ni gospodinja same sebe. Ali da on svoje preteklosti noče zadušiti, to je napačno, nespametno, pregrešno. Tedaj se je

▶ pretep samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretep

Zlata Vas (1850):	Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro prepovedane. Tako
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Pretep? Poboj? Morilne ali samomorne misli? Nezmernost? Koliko časa? Trdosrčnost proti

pretepa
Zlata Vas (1848): in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè

▶ pretepalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

pretepač; kontekst

pretepalec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Ubiti bil je namreč jako surov in divji človek, veden pretepalec, je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	je tukajšnji posestnik in oče dveh otrok J. R. Znan pretepalec in pobijalec, še le v 29. letu, koščen, močán hrust

▶ pretepati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga

pretepajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí

pretepal

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo
Stric Tomaž (1853):	ubiti, me ubite; nikdar pa ne bom enega svojih pajdašev pretepal, raji koj umerjem! “ To slišati se Legre raztogoti, kakor divja
Stric Tomaž (1853):	groze! slišati sim mogel pri druzih, kako jo je gospodar pretepal, kako je bič žvižgal, kako je ječala in se kremžila
Deborah (1883):	morete to misliti. Krčmarica. Pravijo, da se je z očetom pretepal. Ana. Kako morete to verovati! On leži pri bolnem očetu

pretepati
- pretepati
  Stric Tomaž (1853): nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno
- pretepavati
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu

▶ pretepen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepen
Sacrum promptuarium (1695): ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè,

▶ pretepsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepe
- otepe
  Sacrum promptuarium (1695): ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj

pretepla

pritepla

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	na Pruskem se razširja kuga čedalje bolj; spet se je pritepla v 3 kantone; v okolici vratislavski (Breslau) je tako huda
Zoologija (1875):	Zato mnogi mislijo, da se je stopram v srednjem veku pritepla iz Azije. Dandanes je razširjena po vsem svetu, ladije so
Trtna uš (1881):	vas, Vitmanci, Brezje, Podgorica in Pišece. K nam na Štajersko pritepla je se trtna uš iz Hrvatskega, kder imajo tik štajerske
Trtna uš (1881):	ni več nego leta dni, odkar se je bila tje pritepla.

pretepli
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega

▶ pretežaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretežavna
Blagomir puščavnik (1853): ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali

▶ pretežek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretežek

preteshak
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno

pretežek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar

pretežka
- preteshka
  Sacrum promptuarium (1695): pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de

pretežko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo
Občno vzgojeslovje (1887):	in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga

preteſhko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo

▶ pretilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pretilno
- pretivno
  Gozdovnik (1898): dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti

▶ pretipati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretipal
Gozdovnik (1898): pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med

▶ pretiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preti

perti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta Jih môgle, lákota nepremagliva Pertí odpréti gráda tèrdne vrata. Dalj Zhertomír jim réve ne sakríva

preti

Tiun - Lin (1891):	hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora
Gozdovnik (1898):	svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V

prety

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kumei ſe od delezh enu vreme perkashe, katiru kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	potier h' vezhi ſramoti poſtane. Percutiet te Deus paries dealbate. prety S. Paul Act. 23. vſem hinauzam, inu golufnim perjatelam; vdariu

proti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi mende po našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes

pretijo
- protijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. augusta

pretila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	stopi ta priprava še le tadaj, ako bi res nevarnost pretila Avstrijskim interesom”. — Kedaj pa nastane ta nevarnost, o tem Dunaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Rojani in okolici. Po nočnem času in ko mu je pretila nevarnost, da ga ne dobé v pest, se je poskrival

pretili

Robinson mlajši (1849):	so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se
Mlinar in njegova hči (1867):	naj me nikar ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike

▶ pretlačen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pretlačen

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pretlačen grah (grahov biré). Grah in eno čebulo prav mehko skuhaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajca, potresi z žemljevimi drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z

pretlačene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje

pretlačenih

pretlačenih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast

pretlazheneh

Kuharske Bukve (1799):	libro pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi
Kuharske Bukve (1799):	pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim

▶ pretlačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretlači

pertlači
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla

pretlači

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en

pretlazhi
Kuharske Bukve (1799): potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga

▶ pretnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretnje
- pretitve
  Lohengrin (1898): čar, Tujec, ki si takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom

▶ pretočiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretočili

Blagomir puščavnik (1853):	še obilno solz pretočili, preden vola smert pride in vas prepelje v tiho deželo
Ferdinand (1884):	žalost, in pač še več solz hvaležnosti so dobri prebivalci pretočili, ko se je čez nekaj dni oče Bernard, njih dobrotnik

▶ pretolmačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretolmačiti
Zoologija (1875): ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek

▶ pretopel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pretopla
Kmetijske in rokodelske novice (1844): smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali

▶ pretrd pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrda

Viljem Tell (1862):	boste ne. — Le skušnja bila je — Dosegli ste namen — Ostrost pretrda Namena ne doseže pravega, Tetiva prenapeta rada poči. Gesler. Molčite
Gozdovnik (1898):	nogah. »In če menite,« pripomni Fabij, »da je kazen res pretrda, pokličem vam v spomin dvakratni poskus zavratnega umorstva, pa dobite

▶ pretres samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretres

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp.

▶ pretresanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretresanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku

▶ pretresati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretresa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja

pretresajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki

pretresale
- pretresovale
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost
pretresamo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja

▶ pretresovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretresovanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo

▶ pretresovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretresovali
Fizika (1869): sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na široko pretresovali: za zdaj naj bo samo to omenjeno, da se sila

▶ pretresovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretresovati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v zbornici shajati, in tam brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9

▶ pretresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrese

pretrese
Ferdinand (1884): malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za

pretreſe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de mu ne moremo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo

pretresel

Žalost in veselje (1870):	kdor pa je že kaj tacega doživel, gotovo ga je pretresel mraz, kajti neogibno pogubo žuga vsakteremu, kdor se približa takovemu
Holekova Nežika (1876):	nas vari, tedaj sem se prestrašil, da sem se kar pretresel, če bi iz tega morda utegnilo kaj priti. In misli
Milko Vogrin (1883):	deklica kar sklone, tako jej je pogled na Roberta srce pretresel, „Za božjo voljo, Rihard, tiho hodiva,“ vzkliknola je preplašena. Mislila
Luteranci (1883):	Akoravno so zbrani tovariši prej obirali svojega voditelja in mojstra, pretresel je vendar vse zapored njegov prihod tako močno; da so
Testament (1887):	mu je bil popolnoma odrekel; Klandrov udarec mu je prehudo pretresel možgane. Poroka se je imela vršiti v ponedeljek. Poslednjo noč
Grajski pisár (1889):	Ha, ha! « je izpregovoril nato z naglasom, ki je pisarju pretresel srce in drob. »Ha, v teh časih, ko nam hudič
Gospa s pristave (1894):	z vojvodom? Ali je živ ali mrtev? « Grofa je kar pretresel ta glas, in vedenje njeno ga je navdalo s strahom
Materino srce (1896):	odrtnika. »Ako niste zadovoljni, gospa, potem obžal —« Zopet jo je pretresel mraz. Zganila se je. Vendar se je ohrabrila. Ustnice so
Gojko Knafeljc (1899):	cev se je dotaknila vroče kože, in mraz ga je pretresel po vsem telesu. Kakor bi trenil, je odložil samokres na

pretresla
Tine in Jerica (1852): se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah, on je vselej
pretresli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi
pretreslo
Gozdovnik (1898): se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne
pretresti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem

▶ pretrgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrgano
- pretergano
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v

▶ pretrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrga

preterga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kriſtuſ, ˛Sin boshji? “ Jesuſ je djal: „Jas ſim! “ Na to preterga véliki duhoven oblazhilo na ſebi, ino savpije: „Boga je klel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe sagrinjálo v' tempeljnu pred ſvetinjiſhem od sgorej do tal preterga. Semlja ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per

pretrga

Fizika (1869):	vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo
Gozdovnik (1898):	»Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi
Gozdovnik (1898):	In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo
Gozdovnik (1898):	nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s

pretrgajo
Mineralogija in geognozija (1871): nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med
pretrgal
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Ker se je vsled tega za 12 do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem

pretrgala

Marjetica (1877):	otožnih pravljicah. Dozdevalo se jej je, kakor bi se bila pretrgala enako niti njena razneta domišljija, vzdramila se v pusti sedanjosti
Pomladanski vetrovi (1881):	Ljudmilino ime. Ali ta napétost in razburjenost mu je tudi pretrgala slabotno nit življenja; kajti čez nekaj dnij so že spravljali
Pomladanski vetrovi (1881):	predrtih prsij zgrudi mrtev na tla. Med tem se je pretrgala meglena odeja, ki je bila vseskozi zagrnola okolico. Izpod neba
Izza mladih let (1882):	kožo na desnem stegnu. Zadela je v vrat, ranila pluča, pretrgala jetra, izšla na dimljah, preskočila v stegno in prešla skozi
Prvi sneg (1886):	tudi kaj razodeti, kar ona sáma ne bi rada čula. Pretrgala je torej neprijetno molčanje ter začela o drugih stvareh govoriti
Beatin dnevnik (1887):	bivanje pri nje vzvišenosti, kneginji Pavlovni. Žuleče spone je šiloma pretrgala. Bolj in bolj se je posušila kneginja osebno in duševno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	izgréšili smo večkrat pot, in vrsta vojakov se je večkrat pretrgala. Ako bi trobárji nam ne naznanjali v jednomér s svojim
V krvi (1896):	pili in pili ... Oj, to je bilo življenje, katerega ni pretrgala niti vest, da je tožba dr. Pajka rešena ugodno: da
Trojka (1897):	bila še ujela za besedo. »Edvard, vse ob svojem času! « pretrgala je gospa učenemu sinu temeljiti samogovor o prašičih. »Gospod Bojanec

pretrgali
- pretergali
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert
- pretrgali
  Botanika (1875): vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila.

▶ pretrpeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrpel

preterpel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priti v' nebéſa. Is te ljubesni do Goſpoda je vſe preterpel, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ozhi perletel, in oſlepí. Tudi to je Tobija poterpeshljivo preterpel, ino ſe v' boshjo voljo vdal. Ana, njegova shena, ga
Stric Tomaž (1853):	mi je, kaj si zadnič, odtiran od naju, občutil in preterpel, kakšnega gospoda da imaš, kako terdoserčno, nečloveško s tabo ravna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spoznan bil kakor človek, in da je v človeški podobi preterpel tepenje, zasramovanje in sramotno smert na križu — vse to zato

pretrpel

Viljem Tell (1862):	pregrešil v malej stvarci je, Za Boga! smrt desetkrat je pretrpel, Pustite v miru božjem ga domú, Občutil jezo vašo je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	morda imeli v to, da bom sedaj jaz za vse pretrpel in prestal, imeli so me za osla, bil sem jim

pretrpela

praterpeva

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venka utegneniti morli: inu taku Sakriſtusavo delo si ti velko praterpeva jas prosim tabei O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu terplenje noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000

pretrpela

Svetinova Metka (1868):	moje dete, moje veselje, moje oko. Kaj sem prestala in pretrpela za te! Ko si bila hudo bolna v sedmem letu
Svetinova Metka (1868):	in bog daj, da bi ne vedela nikdar! Kaj sem pretrpela in prebila, tega ne izreče človeški jezik! Kar me je
Pomladanski vetrovi (1881):	odkrila svoje srce: solze naj bi pričale, kar je za-nj pretrpela! Toda prepozno je sedaj, prepozno! On je umrl in umirajoč
Pomladanski vetrovi (1881):	k Vam prišel. Hitro odrinite po-njo. Dosta je že revica pretrpela. " Nepovoljni so bili Vinku ti pogovori. Mislil si je, da
Roka in srce (1883):	popisati prestane boje, strah, kes in hrepenenje, kar je Melita pretrpela ves čas marquisove dolge, nevarne bolezni. Vsled vnetja možgan je
Roka in srce (1883):	in v solzah rekla: »Uboga Melita, res mnogo si danes pretrpela. Ali bodi utolažena in vedi, da se ti bode vse
Zmota in povrat (1892):	ne zmešalo, in bi bila izpoved nemogoča. Koliko je Cilika pretrpela v teh urah, koliko premolila! Zato ji je pa Bog
Prve hiše (1896):	jih bila vzbudila, kadar je kaj potrebovala. Koliko bi bila pretrpela, da ni Petičnikov Nace nagovoril svoje Mete, naj bo včasih
Vrt, vrt! (1899):	umrla; tačas ji je bilo pač hudo, pa saj je pretrpela. Toda trpljenje ni zapustilo Koščkove hiše, ostalo je pri gospodarju

pretrpeti

preterpeiti
Sacrum promptuarium (1695): nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de

preterpeti

Blagomir puščavnik (1853):	pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo
Stric Tomaž (1853):	kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj

pretrpeti

Zeleni listi (1896):	se mi smilite! Koliko skrbi in žalosti mora pač mati pretrpeti! Ubožica! No, počakaj nekoliko. Dam ti tudi jaz kaj! « Kmalu
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	tvojo pomočjo svoje življenje poboljšati in vse, tudi smrt, rajši pretrpeti, kakor tebe svojega Boga še kedaj s kakim grehom razžaliti

pretrpi

preterpi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrok ſvoje ſtarſhe vſelej ſpoſhtuje, ino zelo njih pregreſhke poterpeshljivo preterpi. Noetovih mlajſhev ſe je ſzhaſama velik narod saredil; smiraj bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doſti zhaſa ſe pred simo dôbro vkoreniniti; po simi kerpkeji preterpí, in na ſpomlad

preterpy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury
pretrpi
Zoologija (1875): ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi.

pretrpijo
- preterpe
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le
pretrpim
- preterpim
  Oče naš (1854): da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je

▶ pretrpljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pretrpljene
- preterpljene
  Robinson mlajši (1849): ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler

▶ pretvoriti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretvori

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ondaj izračunaj kvadratni koren njegovega števca in imenovalca; ali pa pretvori navadni ulomek na decimalnega ter potem izračunaj kvadratni koren tega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kr.; za koliko se je blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori
Občno vzgojeslovje (1887):	da se ojačijo njene protivne predstave, t.j. dotična predstava se pretvori v teženje ali protiteženje, — v poželenje ali odurjavanje (mrzost). Poželenje

pretvorimo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vselej v algebrajsko vsoto izpremeniti. (§ 65.) Vsako algebrajsko vsoto pretvorimo lahko na polinom. V ta namen treba le znake za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	račun. N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco števila 10, divizor

pretvoriš

Aritmetika za učiteljišča (1885):	na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek pretvoriš na navaden ulomek, ako ga v obliki navadnega ulomka napišeš
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	99x = 46, in odtod enačba. 3.) Mešano perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk pred perijodo

▶ pretvornik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretvorniki

Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu električnemu navodilu in se imenujejo pretvorniki ali transformatorji. V tem ko iz mnogih zavojev obstoječi tankožični
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	porabno. Iz rečenega se obenem lahko posname, da so tudi pretvorniki, ki rabijo pri napravah z jakonapetimi izmeničnimi tokovi, nevarni aparati

▶ preučen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preučeni
Zlatorog (1886): In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla

▶ preudarek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudarek
- prevdarek
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da

preudarka

prevdarka

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kar mu pod roko pride, brez pomislika na prihodnost, brez prevdarka, da neka razmera med živalmi in rastljinami mora na svetu
Stric Tomaž (1853):	nas streljajo, da bodemo eden za drugim pocepali. Nikar brez prevdarka, gre za življenje! “ pravi spet eden tovaršev. „Ohà! kako se
Viljem Tell (1862):	žene! Reselman (stopi v sredo). Ne sézite po meču brez prevdarka! S cesarjem brez krví se pogodíte. Z besedo eno se

▶ preudaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudaren

prevdarljiv

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smiraj na bolje gremo”, kar bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ima murb, de nam shivesha ne pomanjka. Şaj ſi tudi prevdarljiv kmetovavez poprej prerajta, koliko govedne, konj i. t. d. prerediti

▶ preudariti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudari

Čas je zlato (1864):	ostrašene in brez sveta najde. Tiho in nagloma pregleda vse, preudari, in ker je bil v računstvu in zemljomerstvu verlo izurjen
Občno vzgojeslovje (1887):	se mu pojavljajo v zavesti. Take težnje vselej poprej dobro preudari ter jih šele potem izpremeni v hotenje in dejanje. Na

prevdari

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj
Tine in Jerica (1852):	Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar me čaka, ampak le lepe sanje. Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi

preudaril

prevdaril

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe
Zlata Vas (1848):	premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so tako

preudarili

prevdarili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov

preudarimo

prevdarimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni
Viljem Tell (1862):	Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi

preudarite

prevdarite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz

preudariti

preudariti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v

prevdariti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes 4,400 goldinarjev.
Zlata Vas (1848):	ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero

▶ preudarjajoč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

preudarjajoč

Občno vzgojeslovje (1887):	oslabi vzgojiteljev ugled. Primerjajoč koristi in škodljivosti domače vzgoje in preudarjajoč, da je prav malo roditeljev, ki bi mogli dovršeno vzgojo
Občno vzgojeslovje (1887):	katero je potrebno pri hotenji; večkrat pa provzroči, da se preudarjajoč otrok vsaj odloči. Zato povelje ne dopušča, da bi se

▶ preudarjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudarjanje

Občno vzgojeslovje (1887):	je, učiniti v gojenci neko določeno dejanje. Táko povelje nadomestuje preudarjanje, katero je potrebno pri hotenji; večkrat pa provzroči, da se
Občno vzgojeslovje (1887):	je sklepanje, t.j. ono izvajanje sôdov, katero je oprto na preudarjanje; iz tacih sôdov nastanejo zopet pojmi.

▶ preudarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudarja
- preudarja
  Gozdovnik (1898): in doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč
- prevdarja
  Stric Tomaž (1853): bi ga nar bolje in nar dražje prodati zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk
preudarjaj
- prevdarjaj
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole

preudarjal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo
Gozdovnik (1898):	bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil.

prevdarjal

Oče naš (1854):	pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel čez goro
Oče naš (1885):	pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo v prihodnje začel, in tako je prišel čez

preudarjamo
Občno vzgojeslovje (1887): predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat

▶ preudarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudarjen
- prevdarjen
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti

preudarjena

prevdarjena

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi

preudarjenih
- prevdarjenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu
preudarjeno
- prevdarjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto

▶ prevagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevagaj

prevagej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	giſterko, inu strupjanam v' svojeh nederjah jegra. Uſſel ej dobru prevagej, inu preudari, aku je ena gerda sladnoſt uredna tolkajn, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od kajſene rezhy, kaj inu prizha koga ti govorish, ter prevagej uſſe beſſede: kaj ſna is njeh pridti. En modre zhlovek

prevagati
- privagati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga

▶ prevagniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevesiti se, nagniti se; [sskj]

prevagne
Kmetijske in rokodelske novice (1847): od Noviga mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na

▶ prevagovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prevladovati; kontekst

prevagujejo

Mineralogija in geognozija (1871):

rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa

▶ prevajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevajajo

Fizika (1869):	so izvrstni prevodniki. Kar nič ali le prav prav slabo prevajajo elektriko: steklo, smola, volna, svila in suhi zrak. Ako se
Botanika (1875):	ali živilno staničje, ker njegove stanice so tiste, ki sosebno prevajajo sok po rastlini in v kteri se odločujejo one snovi

prevajati

Fizika (1869):

106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter

▶ prevaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevali
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Vsak; rije v zemlji kakor kert, Kjer kamen je, ga prevalí, Kjer kepa je, jo razdrobí,
prevalili
Robinson mlajši (1849): tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo opustila, ako bi

▶ prevalivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

prevalivši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kdor bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je

▶ Prevalje samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Prevaljah
- Prevali
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in viteza Eug. Dikmana — Seheranv Prevali na Koróškim. 10. Gosp. P. Tunerju, oskerbniku knezovih fužin od

▶ prevara samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevara

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara? ” „Ne popolnoma; saj vidiš, da sva se iznebila Fabija in
Deborah (1883):	očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef

▶ prevariti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevarati; [sskj]

prevaril

Valenštajn (1866):	za slab namen, a ti za dober Namen si ga prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš
Valenštajn (1866):	bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal
Valenštajn (1866):	bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij

prevarila

Viljem Tell (1862):	Sedaj si tak, kakoršnega mi je Kazalo sanjajoče srce moje. Prevárila me vera moja ni!
Valenštajn (1866):	v hinavskih črnih Njegovih prsih. O, peklenska me Umetnost je prevarila! Poslal mi Je pekel najbolj skritega duha, Najbolj lažnjivega, i

▶ preveč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preveč

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v
Zlata Vas (1848):	njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora
Oče naš (1854):	bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih, in da
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa
Revček Andrejček (1891):	Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so

preveliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene

prevezh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu
Kuharske Bukve (1799):	jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79.
Kuharske Bukve (1799):	Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga
Genovefa (1841):	in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne

▶ prevelik pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevelika

pra velka(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): iskamenjam vshzhli noi smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa

prevelika

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri
Astronomija (1869):	solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna
Ferdinand (1884):	le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej

prevelike

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se
Sveta grofinja Genofefa (1857):	svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof
Rudninoslovje (1867):	sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru

prevelikega
- prevelikega
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte
- preveliziga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup

preveliki

prevelikej

Viljem Tell (1862):	meni cesarica? Konec vlade Je njene. Valter Firšt (bere). „V prevelikej žalosti „Zarad krvave smrti svojega „Gospoda mislim zvesto še na
Kemija (1869):	proti koncu ge je vedno manj, ravno tako tudi pri prevelikej žarovitosti, pri kterej se dvojni ogljenčev vodenec razkroji. V tem

preveliki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni
Izidor, pobožni kmet (1887):	Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči

prevelikih
Branja, inu evangeliumi (1777): govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih

preveliko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči
Robinson mlajši (1849):	mu zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto
Gozdovnik (1898):	odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko

▶ preveliko prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preveliko
- preveliku
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader

▶ prevelikokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

prevelikokrat
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): bil Arto s stanico vred zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil

▶ preveljaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

preveljavni
Maria Stuart (1861): Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo

▶ preveriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preverili
Kemija (1869): Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28
preverimo
Zoologija (1875): razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in
preveriti
- previriti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič

▶ preverjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preverjen
Tiun - Lin (1891): so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda

▶ prevesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevedel
Robinson mlajši (1849): bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino je bil

▶ prevez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrv; kontekst

preveze
Robinson mlajši (1849): svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na

▶ preveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preveze

prevoze

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	misel hitro kakor blisk. Z obema rokama se je prijela prevoze, da bi tudi ona v mesto prišla. »Sim že privezala
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	spustil. « Na to je prec jenjala jokati žena in iskati prevoze. Ker so bili oči od solz in smertne bridkosti oslabele

prevezo

prevozo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	smertne bridkosti oslabele, je z rokami tapala, da je dobila prevózo in dete nanjo privezala. »Ali si že privezala? « je naglo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	z ozidja: »Uboga žena, glej in priveži dete na to prevózo, ki ti jo bom doli spustil. « Na to je prec

▶ prevezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevezan
Blagomir puščavnik (1853): In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik

▶ prevezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevezati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet
preveži
- prevezi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi ga pa, preden ga prekolješ, da se ti ne *) Kako
- preveži
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca

▶ prevezek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrv; kontekst

prevezkov
Robinson mlajši (1849): za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj

▶ previden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

previden

Robinson mlajši (1849):	bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj
Roza Jelodvorska (1855):	kmalo sterdila, ko na to mislim. O bodi zanaprej bolj previden! «

previdnemu
Gozdovnik (1898): Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od

previdna

Čas je zlato (1864):	bogatin svojemu tovaršu: »Govoriva francoski, de naju kdo ne razume. Previdna morava biti. « »Vsaj je ta človek ptujec,« reče tovarš bogatinu
Gozdovnik (1898):	nasprotju s herkulovo krepoto njegovih udov. Priroda je bila tako previdna, da je temu ogromniku podelila toliko milote, kolikor moči. Tovariš

previdne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je

previdni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadar ſe bo nov svon napravljal. V ta ſklep ſo previdni in modri Poſtojnzi radi pervolili , in sdaj ima Poſtojnſka zerkev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	brihtne glave imajo, kolikor je nar več moč, izvolijo. Taki previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših
Gozdovnik (1898):	si hočete vratove polomiti! « Vsaki je uvidel, da čislani in previdni Francesko Metalja pravo govori. Ne Mešanik, ne njegov oče nikomur
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	le tu so si dovolili nekaj besedij v pozdrav. Toda previdni Jon je silil k hitremu begu. Že je hotel Bôb

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 91 →

← ↑ →

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 91 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —