odsesti odsevati odsihdob odsihmal odskočiti odslej odsod odsojevati odsončje odsreden odstaviti odstavljen odstop odstopajoč odstopati odstopiti odstotek odstraniti odstranjen odstriči odsukati odsvetovan odsvetovati odsvit odščipniti odškodovan odštet odšteti odštevanje odštevati odštevši od_ta odtajati odteči odtegniti odtehmal odtekati odtočen odtočiti odtod odtok od_tožba odtrgan odtrgati o_duh oduren odurno odvaditi odvaga odvagati odvajati odvajen odvaliti odveč od_vekomaj odveslati odvesti odvetnik odveza odvezan odvezati odvezovati odvijati odvisen odvisno odviti odvoden odvoditi odvodnica odvožnja odvračati odvreči odvrnenje odvrniti odvrnjen odvrnjenje odvzet odvzeti od_začetek od_zdaj odzdolaj odzdraviti odzgor odzivati odznotraj odzunaj odzvoniti odžagati oeil oelkuchen oenothera oersted oest oesterr. ofer ofert oferten ofertorij offen offenses oficir oficirski ofnati ofrati ofrovati ofrt ogagikwewiniwan ogel ogenj oger ogerlji ogib ogibaje ogibati ogladiti oglar oglarica oglas oglasiti oglašati oglat oglavek oglavokožen ogled ogleda ogledalo ogledati ogledavši oglednik ogledovaje ogledovalec ogledovati ogleduh Oglej oglejski oglen ogleštati oglje ogljenčevokisel ogljik ogljikov oglokisel ogniti ognojiti ognusiti ognjebljuvalen ognjen ognjišče ogoljufan ogoljufati ogon ogor ogoren ogovor ogovoriti ograda ogradba ograditi ograja ogrc ogrebanje ogrebati ogrebsti ogret ogreti ogrevajoč ogrevalen ogrevalo ogrevanje ogrevati ogrinjalo ogrizovati ogrniti ogrnjen ogromen ogrski Ogrsko ogrskoslovenski ogrščica ogrščičen ogrtač Ogulin oh ohabel ohcet o-hiii Ohio ohladiti ohladivši ohladljaj ohlajen ohlajenje ohlančje ohlanec ohlanica ohlapen
| Gozdovnik (1898): | in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa |
| Gozdovnik (1898): | zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave |
| Tiun - Lin (1891): | sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila |
| Robinson mlajši (1849): | deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel hodilo, da je |
| Zlata Vas (1848): | dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je |
| Zlata Vas (1850): | Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pervo, kar je bilo storiti. ” Korvin pri teh besedah preplašen odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije |
| Gozdovnik (1898): | kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi |
| Stric Tomaž (1853): | pri sercu, žalost in veselje ž njimi delivši — ali moram odsle zana- |
| Astronomija (1869): | vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to zgodi, poldan. Odslé pa vidimo, da se solnce v mér druge puščice skozi |
| Astronomija (1869): | polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki |
| Kemija (1869): | moč iz telesa, razsujejo se tudi njegove sostavine, ki so odslé pokorne samo splošnim zakonom kemične sorodnosti. Oni sostavljeni molekuli ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin. |
| Genovefa (1841): | graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu |
| Genovefa (1841): | leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto |
| Genovefa (1841): | je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje |
| Robinson mlajši (1849): | Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj |
| Robinson mlajši (1849): | ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči |
| Astronomija (1869): | dozdevni, scheinbaier. Oddaljen, entfernt, 242. Odsolnčinica, (zunajnica), äusserer Planet, 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče |
| Astronomija (1869): | 302. Aldebaran, 272. Amphitrita, 302. Andromeda, 271. Autares, 272. Aphel, odsolnčje, 276. Ariadna, 302. d' Arrestova repatica, 327. Arktur, 271. Asteroid |
| Fizika (1869): | Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče. Cev |
| Fizika (1869): | Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize |
| Valenštajn (1866): | Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode vse, Ko bilo v Ratisboni je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda |
| Zlata Vas (1848): | se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi jih v sito, deni jih zopet v od njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem |
| Blagomir puščavnik (1853): | obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine |
| Divica Orleanska (1848): | s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po |
| Astronomija (1869): | morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj |
| Gozdovnik (1898): | Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ |
| Divica Orleanska (1848): | mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja nezh ſraven |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | S. Chryſoſt. Cum mundus deeſt, Deus adeſt. Kader ta ſveit odſtopi, Bog perſtopi. Ta pravi pot to pomozh, gnade, inu dobrute |
| Blagomir puščavnik (1853): | že gre med množico iskat, skerbno klicaje: ”Miroslav! Miroslav! ” Ljudi odstopijo in ji naredé gaz. Zasliši se glas od druge strani |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pahnjeni, in kri nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se mi posmehujejo! Vsi pa, ki |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in sram jih bodi kteri mi hočejo hudo. Obernejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Čehov, ki od svojega zgodovinskega prava ne za črtico ne odstopijo, so spet vsi zunaj, razen naših 5 narodnih poslancev. Nemški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojskovodja francozki Canrobert tako dolgo branil, da je nazadnje raje odstopil od višjega poveljstva, se je Pelissier 18. dan t. m. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ki bi po hribu prišli, stiskati in nadlegovati, pervi pot odstopil, usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v |
| Robinson mlajši (1849): | naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v |
| Viljem Tell (1862): | nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar manjši reči ne odstopiti od poti, ki jim je po vstavi predpisana. Cesar so |
| Ferdinand (1884): | kralj sam ne more teh postav samovoljno spremeniti ali pa odstopiti od njih. Kot nemški cesar hoče pa na drug način |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel |
| Zoologija (1875): | voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino |
| Zoologija (1875): | in 97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit |
| Zoologija (1875): | kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zadovoljen z obstoječim stanjem predstav ter se trudi, da se odstrani to stanje. To se more doseči na dva načina, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne zabranimo vsakega gibanja. Nadzorovanje se voljno prenaša, ako se odstrani vse, kar bi kazalo nezaupnost, in ako vzgojitelj kaže svojo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da odločilna predstava povsem oslabi in potemni, t.j. da se odstrani nekaj, kar že obstoji in kar je neugodno. Poželenje se |
| Gozdovnik (1898): | izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil |
| Gozdovnik (1898): | videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava |
| Kemija (1869): | zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se |
| Gozdovnik (1898): | se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi. |
| Zoologija (1875): | pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo |
| Najdenček (1860): | prijéti , pa, da si ravno so mi od vsih strani odsvétovali , sim postal živinsk zdravnik; zakaj dolžnost sim imel , živini svojo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | takoj Te-Vaturov rod in rešil ženo. — Toda vsi so mu odsvetovali drzno in gotovo brezuspešno početje. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druge jednačbe izvira tudi: Kadar je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5; t. j.: Od števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero koli število prištejemo in od druzega sumanda isto število odštejemo. V obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 13 – (4 + 5) = (13 – 4) – 5; t. j.: Od števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Od diference odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a – c |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Od diference odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino treba za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od števila 80, ostane ti še 20 več nego si odštel. Katero število je to? 45.* Dvema delavcema treba 665 m |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dal denar nazaj, ki mu ga je bil oni preveč odštel. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da dobiš število 77? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a – (b + c). Iz druge jednačbe izvira tudi: Kadar je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane še njega šestina? 20. Za katero število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje negativnega števila je prištevanje njega absolutne vrednosti. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iskana diferenca. Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje negativnega števila je prištevanje njega absolutne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Odštevanje dveh števil a in b je môči izvršiti na dvojen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številni vrsti pridemo, je iskana diferenca. Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje negativnega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N. pr. (90 + 7) – (20 + 5) = (90 – 20) + (7 – 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno s številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Omanathon † od rah svetah besedi morja vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza zhier je saplentano! je skushano svo velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dukatou prou dora svata odte uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries dau! sakai jas sim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata? odtah dnar- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam |
| Stric Tomaž (1853): | nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar |
| Kuharske Bukve (1799): | lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | popači kakor popravi. Natura sama zdravi rane, ako le gnoj odteči zmore, in ako se rane snažijo. Kdor nima gosje masti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razširjene rane, v kterih se gnoj nabira, in iz kterih odteči ne more, je treba ali do dna razparati, ali jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra |
| Kemija (1869): | kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri |
| Tine in Jerica (1852): | poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali |
| Fizika (1869): | na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil |
| Astronomija (1869): | nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki bi bilo premalo na dol, de bi ſe voda odtekati ne mogla, naj ſe naredé po 4, 6, 8 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se začne kopati in tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor je priteče. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj |
| Zoologija (1875): | kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej |
| Kemija (1869): | leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja |
| Zoologija (1875): | strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so |
| Zoologija (1875): | Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je diferenca a – b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali |
| Robinson mlajši (1849): | se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma |
| Zlata Vas (1850): | prepovedano, ker velika gospoda nima clo nobene vére več. In odtodi je ta nesreča. " — Tako so Zlatovasčani besedoval Ožbé pa jih |
| Gozdovnik (1898): | prijatelj Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno |
| Botanika (1875): | Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župe, pa ne mešaj, dokler se od koze vse ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri le popotvaš; ~ znebi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na drobno zreži, enkrat zavri in s špinačo vred mesu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro mesno župo zali. Špehova solata. Vzemi osem solatnih glav, odtergaj debeliši perje, zreži jih v več kosov, dobro jih operi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | reči. — Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s |
| Roza Jelodvorska (1855): | žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej |
| Zoologija (1875): | kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Pojdiva, da se malo ogreješ! « Dasitudi je Božan kázal takó odurno zunanjost, bil je vender v srci srečen, vesel, zadovoljen. Zdelo |
| Križ na poti (1891): | nekako nejeverno in zahteval, da se določi dan poroke. Ali odurno, strogo vedenje njegovo, toli različno od vedenja ónih tujcev, strašilo |
| Domen (1864): | Jurec djal: „Tega ne verjamem", zasmejal se je glasno, skoraj odurno. Precej potem je vstal, šel k dekličem, ki so imele |
| Žalost in veselje (1870): | kakor si prej pravil? " - "O res! " zarežal se je Jurij odurno, "Če le nima železne duše, ne bo nikdar več trave |
| Arabela (1885): | Potem jo neuljudno prime za roko in reče hitro in odurno: »Ali mi bodeš tudi sedaj pomagala, Rebeka? « Žena mu s |
| Na krivih potih (1893): | in jo hoče prijeti za roko. Ona pa se mu odurno izvije in steče mimo njega navzdol. Grajščaku so se jezno |
| Na krivih potih (1893): | verjamem, o nedolžnost priprosta ti! « In zasmejal se je tako odurno, da se je deklica zganila prestrašena. Sploh je bil grajščak |
| Lepi Tonček (1895): | Pojdimo skupaj, da bo večja druščina«, reče mlajši in se odurno zasmeje. »Vidva gresta počasi, meni se pa mudi«, veli Marjetica |
| Roman starega samca (1895): | temnih mislij robato trkanje na moja vrata. Poskočim kvišku ter odurno povprašam, kdo da je. »Naj bi gospod doktor čim preje |
| V krvi (1896): | pesti v hlačna žepa, dvignil rameni ter, izpačivši obraz v odurno hudoben izraz, zinil z brezprimernim zaničevanjem skozi nos: »Ba ... to |
| Slučaji usode (1897): | temveč, z roko mignil slugi, da bi odšel, potem pa odurno poprašal: Kaj vas je privedlo k meni, gospa? Ali niste |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v |
| Valenštajn (1866): | je v rokah mož le-tá. Enačila ga je celo cesarju; Odvadil se poklomb je duh ponosni. O, škoda tacega moža! Kder |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nevarno obólel. Zdravnik mu reče: „Ako se ne boš žganja odvadil, moraš umreti; kajti žganje je strup za mlade ljudí. “ Bolnik |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | steklenka do verha s kamenčki napolnjena se je žganja popolnoma odvadil. Kdor se napák počasi odvaduje, Življenje si popravlja in zboljšuje |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | prvo ulogo zdravnik. Ta počasi privaja bolnika, da bi se odvadil vživanja tega strupa, poskuša mu ga pristuditi s tem, da |
| Robinson mlajši (1849): | nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi |
| Kemija (1869): | razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se |
| Botanika (1875): | žlebnikov ali iz posebnih glinjenih cevi, ktere vodo prepuščajo in odvajajo. Sušenje tla se navadno imenuje drenaža (drainage). Gnoj. 114 Drugo |
| Zoologija (1875): | imeti pred očmi, da one cevi, koje kri iz srca odvajajo, imenujemo odvodnice ali arterije, one pa, ki jo vodijo k |
| Botanika (1875): | s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalje razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa |
| Botanika (1875): | stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she ſit, zhe le od njega ſliſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' zhedo. “ Ko jo Jakop sagleda, hitro kamen snad vodnjaka odvalí, napojít ji dróbnizo, ino jo prijasno posdravi. Od veſèlja sajóka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je! Angelj Goſpodov, ſvetel kakor bliſk, pride is nebeſ, in odvalí kamen ſpred |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | s čedo. ” Ko jo Jakob zagleda, hitro kamen znad vodnjaka odvali, napojit ji drobnico, ino jo prijazno pozdravi. Od veselja zajoka |
| Zerkviza na skali (1855): | ſodnjiga dné! ” — In glej! komej je te beſede isuſtil, ſe odvali ketna s glaſnim roshljanjem od bukev, in ſvitli plamen je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kamor so bili namenjeni. Vaščanom se je kamen od srca odvalil, ko zadnji konjik vas zapusti. Sešli so se pod lipo |
| Dóra (1885): | vzdehnol je lahko, kakor da se mu je težki kamen odvalil od srca. Delo? — to pa to, Dora, imela ga boš |
| Vanda (1888): | je bilo, kakor da bi se ji bil težek kamen odvalil od srca, kar odleglo ji je. Skušala je sicer, da |
| Na krivih potih (1893): | sam kriv in bi rad svojo krivdo le od sebe odvalil. Drugače pa je z ovadbo, ki jo je napravil grajščak |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | dé to! " In plačal je res, Pavletu pa se je odvalil težek kamen od prsij. Mušič se mu je zdel na |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | Toda gospodarja slučajno ni bilo doma, in Pavletu se je odvalil težek kamen od srca, ko je opazil, da je gospodinja |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | 25 palic vpričo vseh ljudi. Kakšen težek kamen se je odvalil čolnarjem od srca, ko so po smrti cesarja Jožefa II. |
| Dve svatbi (1895): | Lenček in trčil z obema. Težak kamen se mu je odvalil s srca: Lovro je Žefo prvič imenoval mater. Slednjič se |
| Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897): | izpregovori s težko muko debeluh. Skoraj bi se mu bil odvalil trebuh od jeze. Kara Besedavelj pa ga pogleda prezirljivo od |
| Zlata Vas (1848): | sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi ush- |
| Tiun - Lin (1891): | bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori |
| Gozdovnik (1898): | nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | plakali, tedaj pa so vojščaki pristopili in ga sè silo odvédli. |
| Gozdovnik (1898): | sledonajdnika«, ampak dala ga bosta Apačem; ti ga bodo pa odvedli na Bivoljezero. « »Potem moramo takoj mahniti proti Bivoljezeru«, trdi vročinski |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | vse, ter izrekši svoje začudenje nad tem, praša po pobotnici. Odvetnik se dela začudenega in praša: „Katero pobotnico? " „Za onih 100.000 |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | Komarju", odgovori sin zelo nevoljen. „Hoteli plačati, recite", pa odgovori odvetnik, „plačali jih niso, ker sta se z gosp. Komarjem zopet |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | je morda, da je plačal, a plačal ni, to ve odvetnik. " „Pri tem sem ravno bil. " „Tedaj ste vse zvedeli, ni |
| Šaljivi Slovenec (1884): | do devetega, vsak s puranom v rokah in vsakega napoti odvetnik po dovršenem poslu v kuhinjo s puranom. Ko so tako |
| Šaljivi Slovenec (1884): | mlatiča ter sem voljen na vaši pristavi izmlatiti letošnje žito. « Odvetnik pritrdi. Čez nekoliko časa pride odvetnik na pristavo gledat. Ali |
| Šaljivi Slovenec (1884): | pristavi izmlatiti letošnje žito. « Odvetnik pritrdi. Čez nekoliko časa pride odvetnik na pristavo gledat. Ali kako se prestraši, ko zapazi, da |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Ko so tako klijenti opravili svoj posel ter odišli, gré odvetnik veselega srca v kuhinjo gledat svojih devet puranov. Ali ni |
| Agitator (1885): | na katerega se je povsem zanašal, o nadaljnem postopanji. Početkom odvetnik sam ni mnogo mislil na poslanstvo; a upor in nasprostvo |
| Vanda (1888): | pri odvetniku svojem, ko nenadoma stopi v sobo tuj gospod. Odvetnik veselo pozdravi starega znanca, hití mu naproti in prav od |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | se pravi ne najde. " Po nekaterih manj važnih vprašanjih poslovim odvetnika. Name je napravil ta človek neprijeten vtis ne le zavoljo |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | je pozabil. Lahko si misli vsak, kaka srditost do goljufivega odvetnika in Komarja je zlezla sinu R. J. v srce. Obupal |
| Šaljivi Slovenec (1884): | dá purana v kuhinjo. Drugi pride zopet s puranom pred odvetnika in isto tako opravi; pride tretji, četrti do devetega, vsak |
| Šaljivi Slovenec (1884): | spodili, stal je nekega dné več ur pred hišo svojega odvetnika ter neprestano hišne duri ogledaval. Začuden ga vpraša odvetnik, kaj |
| Šaljivi Slovenec (1884): | akte mlatiti«. Kmet uvidevši, da je vse ugovarjanje zastonj, prosi odvetnika potrpeti, rekoč: »Gotovih denarjev sedaj nimam, a če hočete ponudim |
| Šaljivi Slovenec (1884): | porotniki tega za nekrivega spoznajo. Sedaj stopi zatoženec vesel pred odvetnika, rekoč: »Lepo se vam zahvalim za izvrstno zagovarjanje; niti sam |
| Šaljivi Slovenec (1884): | še dobro polovico zrnja, čemu taka nemarnost? « Kmet pa pomiri odvetnika, rekoč: »Dragi gospod, tega pa vi ne razumete, to se |
| Dva adjunkta (1888): | trgih, kjer poleg domačih meščanov in tržanov, poleg stolnega župnika, odvetnika in notarja, menjavajo skoro vsako leto drugi odlični in neodlični |
| V krvi (1896): | celo govorili, da ... Toda pustimo to! « »Potem je ljubila baje odvetnika Roenackerja ...« »Res je! Ker pa je kozav ter vleče svojo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | očetovem, na katerem je bil sodnijsko vknjižen. Zato se je odvetniku, vpričo katerega je Komar prejel denar od svojega prejšnjega družnika |
| Šaljivi Slovenec (1884): | samo enega purana v mesto prinesli in vsak njih je odvetniku le pokazal purana, dal mu ga pa ni nobeden, ker |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Tedaj počakajta, da Bog dá šestega,« odgovori potem sodnik. Darilo odvetniku Nek odvetnik na Hrvatskem je vodil pravde za več kmetov |
| Šaljivi Slovenec (1884): | prinesli purana seboj. Prvi s puranom v naročji se predstavi odvetniku; ta ga prijazno sprejme, dá mu zahtevano razjasnilo in mu |
| Šaljivi Slovenec (1884): | je prigodilo, da je tako opravilo sodnija izročila celó mlademu odvetniku. Ta se hoče prvokrat dobro skazati in se toraj skrbno |
| Vanda (1888): | doktorjem Mačkom se je nehoté sešla. Slučajno je bila pri odvetniku svojem, ko nenadoma stopi v sobo tuj gospod. Odvetnik veselo |
| Vanda (1888): | ženo. Čudno mu je bilo pri srci, ko je pri odvetniku našel nekdaj tólikanj slavljeno Vando, ki mu je z velo |
| V krvi (1896): | drzne odtegniti čast in zaupanje njemu, mogočnemu bogatinu in najuglednejšemu odvetniku. »Hm, radoveden sem na to kramarsko politiko,« je zinil zasmehljivo |
| V krvi (1896): | laskajoče cvilil, skakljal, stiskaje rep med zadnje noge, ter lizal odvetniku roko. »Prav prijazen pes je Muki, gospod doktor, in pameten |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso prejeti, Spoved, no grevenga Vtalashita Boga De on vſe odpusty |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pobulſ hati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno uredno pokuro inu sa odveso ſvojeh grehov. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Boshjo pobulshati, inu proſim sa eno vredno pokuro, inu sa odveso ſvojih grehov. |
| Ta male katechismus (1768): | pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi |
| Ta male katechismus (1768): | gnado boſhjo pobulshat, inu prosem ſa eno uredno pokuro, inu odveſo mojeh grehov. |
| Blagomir puščavnik (1853): | predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje |
| Ta male katechismus (1768): | ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge |
| Ta male katechismus (1768): | od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dne 1. oktobra); b) 2400 gl. k. v. štajerskih zemljiščnih odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra, dohodarine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah v |
| Tiun - Lin (1891): | vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kteri smo z verigami grehov zvezani, usmiljenje Tvoje dobrote milostljivo odveže. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | več? “ vpraša tujec, „jaz ti dam koj dva za-nj. “ Frice odveže zvonec in ga z veseljem dá tujcu, a dva goldinarja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni in na hladnim, suhim kraji spravi. Ko eno posodico odvežeš, je nar bolje, jih kmalo porabiti, ker sicer rade mehke |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Gospod! Svojo neskončno milost, de nas ne samo od grehov odvežeš, temuč tudi od šib, ktere si zavoljo njih zaslužimo, odrešiš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in putram polivaj. Lepo pečeno varno v skledo vzigni, nit odveži, klinčke z ribe poberi, ktero potem s sokam, ki je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v vodi dve ali tri ure kuhaj. Potem ruto odveži, cmok podolgama in tanko zreži, lepo ob kraji sklede napravi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2 na tabli IV nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je teshko s beſedo takó dopovedati, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko jp pervizh obiraſh, preden zherve miſliſh v kokonih pomoriti. Odvíja pa ſe shida takó. V kotel vréle vodé, pod kterim |
| Fizika (1869): | občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič |
| Fizika (1869): | kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine |
| Fizika (1869): | tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le |
| Fizika (1869): | v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde |
| Zoologija (1875): | stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde |
| Fizika (1869): | pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim |
| Botanika (1875): | koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so |
| Botanika (1875): | gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in |
| Gozdovnik (1898): | svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pezhi. Zhe bi shide ne snal, ali dolgo ne vtegnil odviti, je tréba tako galeto prodati, de je mol ne sazhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | III. Od ravnanja s shido. a) Kakó shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre: ino tako vſi drugi odvódeni od tih tukaj popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe |
| Zoologija (1875): | izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta |
| Zoologija (1875): | kakoršni so namreč organi, po katerih se pretaka. Kri v odvodnicah ima več kisleca in njena vlaknina prej zakrkne, nego v |
| Zoologija (1875): | mogel najti razloček v sestavi ene in druge. Kri v odvodnicah, ki prihaja samo iz srca, je torej po vsem telesu |
| Zoologija (1875): | v odvodnicah. Pa akoravno je dokazano, da ima kri v odvodnicah ves drug fiziologičen pomen nego ona v dovodnicah, vendar se |
| Zoologija (1875): | Kri v dovodnicah je temnejša nego v odvodnicah. Pa akoravno je dokazano, da ima kri v odvodnicah ves |
| Zoologija (1875): | manj pa krvnih kolesec in scanine. Ono utripanje, katero v odvodnicah vzrokuje bijoče srce, izgubi se v laskovicah ter se zato |
| Zoologija (1875): | Sila, s katero krčeče se srce goni kri v velike odvodnice, je znatna. Poskušnje pri živalih, po kojih se dá sklepati |
| Zoologija (1875): | očmi, da one cevi, koje kri iz srca odvajajo, imenujemo odvodnice ali arterije, one pa, ki jo vodijo k srcu nazaj |
| Zoologija (1875): | v desni prekat, pri prvem udarci srca potisne v plučno odvodnico, ki se zunaj srca rogljasto razdeli, in to kri odpelje |
| Zoologija (1875): | skrči, stopi jasno rudeča kri iz levega prekata v veliko odvodnico v. od pod. 42 ter se po njenih razrastkih razširi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi |
| Zlata Vas (1850): | tudi dar usmiljeniga Bogá za dežele, ker zrak čisti, bolezni odvrača in zemlji radovidnost daje. Torej se groma nikar ne bojite |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu žival ne steče. Pomočki, s kterimi se steklina psov odvrača, so sledeči, in ker psi znajo steči v vsaki letni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | odvisno je večinoma Vaše zveličanje. Nobena reč naj Vas ne odvrača od službe božje, posebno pa od sv. maše ne, kajti |
| Gozdovnik (1898): | vi odrekli tega bogastva poprej, ko ste stali pri zlatovišču? « odvrača Fabij smejaje. »Sem, pa zato, ker sem vedel, da to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bogastvo, zdaj bom pa moral sramotno umreti. Vedno si me odvračal od Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča |
| Zlata Vas (1848): | ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že |
| Gozdovnik (1898): | maneč si oči. »Boj se bliža. Moji beli bratje naj odvržejo spanec. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi kdo *) nauk dal, kako se ta bolézen spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile |
| Lohengrin (1898): | zemljo ščitim ti močnó, Da nič od tebe me ne odvrati, Obljúbiti mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne |
| Zlatorog (1886): | Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató |
| Zlatorog (1886): | na sveti dobro mi in léhko! »Tegà ni davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi |
| Zlatorog (1886): | pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In Bog odvrne mu: »Takó naj bo ti«. »Takó prišló je in takó |
| Gozdovnik (1898): | naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka |
| Tiun - Lin (1891): | »Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | in Ribelj od početka nij vedel kako bi to sumnjo odvrnil; mogoče, da se je nekoliko tudi zadetega čutil. »To nij |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | Tankega, ali vé, kam gre ta družba? Jedva je Tanki odvrnil, da mu ni prav nič znano, že obstanejo vsi ravno |
| Iz arhiva (1890): | pripravljeno; mati in deklè vsaj sta se sukali dopóldne gôri,« odvrnil je oče. »Tem bolje! – A treba bode iti. Vlak pride |
| Pegam in Lambergar (1891): | zopet kapelan. „Proti vsem vragom, kar jih je v peklu", odvrnil je oni. „A zdaj brž na delo, dokler je še |
| Na krivih potih (1893): | In to zaradi tega, ker si je prizadeval, da bi odvrnil hudobijo in zločin! »Ali ne stanuje v tisti koči, kjer |
| Gospa s pristave (1894): | ženske, njen varih in oskrbnik! »Svetli vojvoda, to ni zame,« odvrnil je kratko Celjan po nekolikem pomisleku. A ko mu je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | poklekne in goreče moli k Bogu, proseč ga, naj bi odvrnil od nje vsako nevarnost in obvaroval zlasti njenega sina kake |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | čeprav jih je dobival dosti. Zato je tudi to pot odvrnil, da bo sicer ubogal, kar se mu je ukazalo, vendar |
| Najmlajši mojster (1896): | in še celó ženske? »E, ženske človeku vedno delajo zmedo,« odvrnil je pozneje nevoljni vratar, ko mu je Žlebnik pripovedoval izid |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar |
| Iz arhiva (1890): | vsuli na okrogli rami. Kakor bi bila oba istih misli, odvrnila sta se Olga in njen spremljevalec od tega prizora in |
| Gospa s pristave (1894): | je bila vsa zamišljena. Nevoljno je pogledala Loschija in mu odvrnila kratko: »Mislila sem, da vam zadostuje venec, ki ste ga |
| Gospa s pristave (1894): | lepše dneve, kadar bode Viljem gospodar; pa Virida mu je odvrnila, da je zanjo svet mrtev in da hrepeni le po |
| Hudi časi (1894): | njej povedal, da ima še orožje skrito; ona bi bila odvrnila vso nesrečo. Mož se je izgovarjal, da je bil pozabil |
| Lepi Tonček (1895): | res nekoliko ustavila in šla počasneje, ne da bi kaj odvrnila. Ona dva sta pa govorila vsakdanje stvari in pospešila korake |
| Usoda ka-li (1895): | si grenili življenje, ki je že tako grenko dovolj? « je odvrnila žalostno gospa Poljakova ter se zavila tesneje v svojo ruto |
| Dušne borbe (1896): | poseže po obojem, po denarju in tvojem srcu. « »Mati,« je odvrnila Sidonija, ki je bila že tudi izkušena v ljubezenskih rečeh |
| Materino srce (1896): | ti ... vse ti dam ! — Vse! « »Saj sem že rekla! « je odvrnila; mirno, ponosno, kakor zmagovalec, je stala pred njim in tiho |
| Gojko Knafeljc (1899): | nekaki zadregi. »Ne mudi se tako! … Z mano pojdi,« je odvrnila resno ter stopila v sobo pred njim. In Gojko je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | komej na po reſniza, ino de ga bodo doma ſpet odvernili mu rezhe: „Kdor sa plug prime, ino ſe sa ſebo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | radi trudnimu uzheniku pervoſhili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuſ je otroke is ſerza ljubil, ino ta neprijasnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobroto, ktero jim bratovſhnja ſ. Florijana vſeſkosi delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi bilo sdaj vſim pogorèlzam povernilo, ktéro bi |
| Tine in Jerica (1852): | kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž njim si zasluženje, Če je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vsem se bode predložil načrt postave, ki ima za vselej odvrniti zlo-rabo ustavnega p oslanstva. — V posebno skrb priporočam šolstvo; resno |
| Oče naš (1885): | bogastvo prineslo. Gospod, tebi je znano, koliko me je stalo, odvrniti svoje srce od bogastva urno pridobljenega in ga tebi ohraniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | samo po sebi. Da se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je |
| Oče naš (1854): | Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga |
| Botanika (1875): | leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično |
| Botanika (1875): | manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le |
| Botanika (1875): | orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se |
| Zoologija (1875): | ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi. Te |
| Kemija (1869): | si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom |
| Roza Jelodvorska (1855): | Tudi vam bo dobrotljivi Bog kmalo nadlogo odvzel, in vam zopet dobriga očeta podaril. « »O moj Bog! « reče |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | po pokrajini. Maori, ki je O'Niela smrtno ranil, je priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da |
| Botanika (1875): | reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jesihom in ga 24 ur dolgo na nogi pusti. Potem odvzemi oklad, polij rano z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odcedi in ji prideni dva lota solitarja. Za eno dristljo odvzemi pol maselca te poparine in ji prideni en lot lanenega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zemljo, odpusti mi vse moje grehe in vsled tega odpustka odvzemi mi milostno vse kazni, ki bi jih moral v tem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To |
| Fizika (1869): | železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | metuljkam po shivljenju ſtrèshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka meſza liſtopada naprej. To je tako ſtoriti: Is ſlame ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu njeh bo >et |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej e, njeh bo spet na usako plat |
| Kratkozhasne uganke (1788): | oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | de se vinu skus ruto prezedy; tedej bo węla voda odſdol sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | uſaint J teh ſgorneh treh voglov eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go |
| Biblia (1584): | ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sušici, kašlju, garjah i. t. d. ne. Taka se težko odzdravi, in če se ne ozdravi, gré konjaču. 2. Če imamo |
| Žalost in veselje (1870): | zamorca. — Lavrencij in Aleš pozdravita ga arabski, on pa jima odzdravi nekako začudeno ogledovaje ta dva nevadna ptujca. "Kdo sta vidva |
| Vanda (1888): | soseda. »Dobro jutro, gospá! « pozdravi Vando. »Dobro jutro, gospod Slápar,« odzdravi mu ona, »kaj Vas je napotilo k meni v veliki |
| Gostačeva hči (1891): | je bilo tako soparno ...« »Bog nam ga daj dober dan! « odzdravi mu silno sladko. »Da, vroče je, saj je pa tudi |
| Od pluga do krone (1891): | imeni božjem. Na dobro zdravje, Detelja! « »Bog blagoslovi, gospod Jurij! « odzdravi Detelja in pridvigne kapico. »Vina nimaš slabega, Detelja, kar je |
| Lisjakova hči (1892): | pristopi Lovro in ga pozdravi: »Dobro jutro, oče! « »Dobro jutro! « odzdravi mu starček in ga pogleda po strani, »danes si pa |
| Na krivih potih (1893): | in ga pozdravi. Ta ga plašno pogleda in nič ne odzdravi. Ivan ga poprosi, ali bi smel in mogel prenočiti pri |
| Hudi časi (1894): | dobro godi. »Nič sile; če ne bo hujšega, gospod komisar«, odzdravi izza mize drug korenjak in se zravna po koncu. Videlo |
| Napoleonov samovar (1898): | vendar ne bomo šteli med starine? (Se ji prikloni. ) Ljudmila (odzdravi hladno). Ali me nisi klical, papa? Drenovec. Nisem — toda le |
| Zoologija (1875): | šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na miſo odſgor doli s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koker poprej, na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bo węla voda odſdol sama; erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' VIII. Neſha v' I. Shtej v' ti povedani tabli odſgor od desne na levo plat doli; tedej si je Anſhe |
| Zlatorog (1886): | In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo! |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſnam. Uſami krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked kugla. Nog szer nimam, vender |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | želodec mi je vedno pravil, da je poldne že davno odzvonilo. Pa en malo bi bil znabiti še poterpel, ali Boštjanovo |
| Na stricovem domu (1860): | Ravno kar je odzvonilo v šemklavški cerkvi tri četerti na deset. Težko sem že |
| Kranjska nevesta (1864): | moja strežnica? " „Pozno je že, tema je. Angeljsko češčenje je odzvonilo. " „O dolgo sem spal, že mi je bolje. " „Bog bodi |
| Nevera (1878): | se hoče maščevati posebno nad Lazarjem. Marijo je že davno odzvonilo, a on le še tava po vaši okrog, kuhaje ove |
| Vanda (1888): | mi postane vsakdanja. Prišel sem, ko je že davno póludne odzvonilo, ali še sem moral dolgo čakati, predno sem Vas dobil |
| Zádruga (1890): | lepo ohranile, kakor v Prnjavoru. Ko je na Sveti dan odzvonilo poludne, izpraznile so se ulice in bilo je tiho in |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | z doma, podali so se kar v tek, ko je odzvonilo. Za drugimi je sopihal tudi petnajstleten deček, o kterem naj |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | popolnoma. In res slutnja ga ni varala; komaj je bilo odzvonilo, ko stopi Mušič v prodajalnico. Prišel ga je zopet opominjat |
| Prve hiše (1896): | kadar bi zaspal najrajši, pa ne moreš. Dan je že odzvonilo, nesrečni oče pa le še ni mogel zaspati. Šele zjutraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi ga pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se |
| Zoologija (1875): | luteum 146. Nymphaea alba 146. O. Oblajst 145. Odolin 143. Oenothera 155. Ogrščica 145. Oidium 114. Okrak 110. Olea europaea 140. |
| Botanika (1875): | z visokim, skrlatno-rudečim cvetnim klasom prava lepota naših gozdov; svetlin (Oenothera) odpira svoje rumeno cvetje še le proti večeru; fuchsija (Fuchsia |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta potrebni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin , De je sa grehe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | meſu, no kry Nar bolſhi ofer stury. 2. Skus ta ofer, k'dirga damo, Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog! dau naprei. 4. Pusti ti h'tebi prit' Ta ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſs tvoi. 3. Na Krishu v'Lubesni pravi Ofrou se ofer kervavi, Kir je ſmert sa naſs prestau. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tebi perporozhimo Ta ofer o Gospod! Nei tebi Bog dopade Naſhiga peitja glaſs , Dodeli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo ta ofer ſvet', Sproſiti tvoje gnade Sa naſs, no zeli Sveit. Sdei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dei Nam po ſmerti h'tebi prit', No tvoi vezhni ofer bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je |
| Biblia (1584): | pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn |
| Sacrum promptuarium (1695): | Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8. |
| Ta male katechismus (1768): | skus J. Xtusa se kaj sprositi. Koku je en Kriſhne vofer? Ke S. Masha je ſatu narbel noterpostavlena, de be bila |
| Ta male katechismus (1768): | ta ſakrament ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare postave |
| Ta male katechismus (1768): | Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize |
| Ta male katechismus (1768): | premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker zhlovek, ke |
| Ta male katechismus (1768): | Je ta ſakrament tudi en vofer? Vofer novega testamenta, katire se bres kryvy oppravla , inu se |
| Ta male katechismus (1768): | on sam je ta vofer, inu katire vofruje. III. Uſſi, katiri so v' gmajni teh |
| Ta male katechismus (1768): | se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar |
| Ta male katechismus (1768): | ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh Kristianov per |
| Ta male katechismus (1768): | Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne. III. Te sprave. IV. Te |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 2. s'Tem ofram tud' srozhimo Duſho , ſerze, telu , Inu perporozhimo, Deb' tebi vſhezhu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſs. Bodi vſel poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera naſs tukei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſe varvali, Kar ti nam prepovesh. 3. Mi tudi h'ofro damo Naſhu truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni ſte le vy sa tiſte Chriſtuſa h'enimu kervavimu ofru vaſhi jesi kuph? sakai ſe sdei tiſtih grosite? sakai ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no drugmu vezh v'Starih Leitah, vſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. Vsemi vſe pozhutke naſhe, No vſe ude h'ofru tei, Skus ta ofer svete Maſhe, Inu s'tvoje gnade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſapravel, ſupet noterpernesl. Polej! tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vbógim, inu meni ſliſhal? Ali niſi ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bo. Try inu dvaista Peiſem. She vſelei ena druga h'offert, 1. Kar ſe je kol Ofru sneſhlu Per shvini, no |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſerzá, inu ierzhnouſtne , saſtopne v' ſvojim djainu, inu ſrezhne; pomęni offert, bogaſtvu, hvalo, otroke, Kardinale, Shkoſe, Prelate, inu viſsoke Goſpode. Zelu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh, prasna hvala, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu katęro sa lępſhi, kakor drugih dershiſh; ta tvoj bol offertni gvant, kakor tvojga ſoſęda, katęri morebiti ſhe ny tvój: vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta offertni, ali prevsętni ſvojo, ta togotni ſvojo, ta nezhiſti ſvojo, ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu dvaista Peiſem. h'Offertoriu. 1. Bog! tebi nei dopade v'Nebo ta ofer ſvet' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'nuzu nam. Dve inu dvaista Peiſem. Ena druga h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ciel: donnes-nous aujour'hui notre pain de chaque jour; pardonnez-nous nos offenses, comme nous pardonnez à ceux qui nous ont offensés; et |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nos offenses, comme nous pardonnez à ceux qui nous ont offensés; et ne nous laissez pas succomber à la tentation; mais |
| Zlata Vas (1850): | bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se mu ne bo dobro godilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu |
| Zlata Vas (1848): | tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel |
| Zlata Vas (1850): | so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta Cesar in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda: Jas se N: perporozhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero: ofrei gori kaker je prei meudano tu ofruanje: tu sto- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti tega |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta |
| Biblia (1584): | Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | no kry, No Lubesen zhastite Mojo , kir tu stury. Se ofram Krishan biti, Inu vmreti sa vaſs, Sa tu mene lubiti |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu |
| Ta male katechismus (1768): | on sam je ta vofer, inu katire vofruje. III. Uſſi, katiri so v' gmajni teh svetnikov, tu je |
| Ta male katechismus (1768): | Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu vofruje. II. Kristus, koker zhlovek, ke |
| Ta male katechismus (1768): | ſatorej se tudi le samemu Bogu na zhast ta vofer vofruje; svetnikam pak le k' ſahvalli ſa taiste gnade, katire je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra |
| Rudninoslovje (1867): | ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih |
| Rudninoslovje (1867): | ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč |
| Rudninoslovje (1867): | strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove |
| Rudninoslovje (1867): | imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem |
| Pomladanski vetrovi (1881): | klic močenega glasú, in kmalu potem se prikažeta izza hišnega ogla dva mlada človeka. Prvi nekako bolj mestno oblečen, šibke rasti |
| Kočarjev gospod (1882): | ali pa nemških ljubljanskih uradnikov! Tedaj se je prikazal okrog ogla moj prijatelj Janez Zimovič. Žareče svoje oči je metal po |
| Luteranci (1883): | kliče na vse pretege na pomoč. A predno pritečeta izza ogla tovariša Sodar in Jahač z dvema hlapcema, izginol je kaplan |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Od daleč vidi okna mrklo razsvetljena. Tiho se priplazi do ogla. Ne upa si dihati, da bi se ne izdal. Potém |
| Iz arhiva (1890): | razpočene mize. Tačas je že tudi priropotala stara kočija izza ógla in obstala pred teraso. »Dolgo se mi ne mudita! « naročal |
| Od pluga do krone (1891): | tekel ob Ljubljanici do Čevljarskega mostú, ali bolje rečeno do ogla gimnazije in ob gimnaziji in hišah na sedanjem cesarja Jožefa |
| Lisjakova hči (1892): | ga po vratu in počasi odjahal dalje. Ko izgine okolo ogla, vzklikne Klotilda žalostna: »Teta, zakaj jaz ne znam jahati! Dirjala |
| Senanus (1892): | Zdi se mu, da mora stara ženíca zdajci priti okolo ogla, in ako ne ona, pa vsaj — nič, nikogar! ... »To mora |
| Pod streho (1897): | debelo bruno ob zidu; kar mu zakliče tovariš z drugega ogla hiše: »Nando, zdaj gre Zinka! « Urno je skočil na oni |
| Rudninoslovje (1867): | središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój |
| Rudninoslovje (1867): | trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana |
| Rudninoslovje (1867): | i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni |
| Rudninoslovje (1867): | štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj |
| Rudninoslovje (1867): | mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi |
| Viljem Tell (1862): | se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da |
| Domen (1864): | pa zaspana sta se izgubila tudi onadva vsak za enim oglom. Samo v gradu sta čula še dva človeka. Luč je |
| Domen (1864): | je župan, kajti on je bil junak, ki je za oglom potolkel miadenča, „imamo ga, naš je! " Zdaj se prikaže nekaj |
| Domen (1864): | pod oknom, pusti svojega kervavega pajdaša, ter jo zavije za oglom. Ni hotel čakati, da bi ga bil poprejšnji njegov gospodar |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | s toboj! « Obrne se in vsi odhajajo, izgube se za oglom gradovega hodnika, in iz grada ven, na polje megleno. Nobena |
| Bolna ljubezen (1874): | oni dan — ali mi verjameš? — je letel čez njive za oglom naše hiše — zajec. Misli si, koliko da jih mora biti |
| Cvet in sad (1877): | svoje hiše čudno in grdo večanje in kletev. Okrenivši za oglom vidi Nežo Rožmarinko, na tleh sedečo in režečo na njegovega |
| Marjetica (1877): | v obližji hiše, po mejevji pa ponižen kraljiček strže za oglom. Celo nebo je spremenjeno. Sanjavi oblaki beže tako urno, tako |
| Cvet in sad (1877): | prepira. Pojdi brž! « Mreta vstane in se takoj skrije za oglom žage proti drugej strani. Šepec se oddahne, pogleda tja proti |
| Gojko Knafeljc (1899): | se mi, da nisem na svetu sam glumač; za vsakim oglom lahko brcnem ob druzega! In tako se na svetu vedno |
| Rudninoslovje (1867): | jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim |
| Rudninoslovje (1867): | dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk |
| Rudninoslovje (1867): | se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s |
| Rudninoslovje (1867): | enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je |
| Gozdovnik (1898): | vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene |
| Sacrum promptuarium (1695): | nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| Pozhétki gramatike (1811): | mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vy męnſite, de ſte. Ali Jęsus Chriſtus je en gorezh ogjin, inu kakór ena sherjaviza lubęsni boshje. On ne nęha k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi ta ſvęti ogjin, katęri s'tabo grę; Osdravi naſhe rane; ſturi de bódo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne de bi te ſhtrafali, katęri pohujſhanje dęlajo, inu v' ogjin metali, ampak de bi nję pred timiſtim otęli, ti tèdaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtiga, katiri samore duſho, inu telu vrezhi v' ta peklenſki oigen. Inu ta je ta pravi, inu sa isvelizheine te duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 18. Ti hlapzi pa, inu ti ſlushauniki ſo bly en oigen pershgali na ſredi dvoriſha, sakai je merslu bilu, inu ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 50. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore |
| Robinson mlajši (1849): | se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem |
| Biblia (1584): | ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se |
| Gozdovnik (1898): | prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v |
| Pozhétki gramatike (1811): | báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno |
| Ta male katechismus (1768): | tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 28 lotov in pol vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pri piſkrih leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo |
| Tine in Jerica (1852): | on je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam |
| Gozdovnik (1898): | dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi |
| Gozdovnik (1898): | prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker se je bilo |
| Gozdovnik (1898): | začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. « |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod so se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo |
| Gozdovnik (1898): | tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil |
| Divica Orleanska (1848): | ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati |
| Ferdinand (1884): | je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po |
| Revček Andrejček (1891): | je pri hiši. Le ti si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica |
| Stelja in gnoj (1875): | druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti |
| Ta male katechismus (1768): | viro ſatajili, koker pred hudo kugo virlu varvati, inu vednu vogibati. Povej meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naimel ene strupene kazhe tolkajn bati, koker tega narmajnshega greha vogibati. Kader bosh skushan, toku premisli, kaj je greh ſenu ſlegu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in |
| Viljem Tell (1862): | sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam |
| Sacrum promptuarium (1695): | leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako bi bil, zlo merliču podoben. »Draga gospodična Roza« prosi ogljar, »povejte mi vender za božjo voljo, kaj se je zgodilo |
| Roza Jelodvorska (1855): | bolji in naj bolje pri ogljarskim kopiši rastejo. En drugi ogljar jih je tudi pošiljal po svojih otrocih v Strašimirov grad |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pušči, kakor smo jih videli v otročjih letih tu prepeva ogljar stare pesme, po kterih smo kot deca plesali tu je |
| Roza Jelodvorska (1855): | zavije se v tamni, silno veliki gojzd, v kterem je vogljar Jakob s svojo blago družinico prebival. |
| Roza Jelodvorska (1855): | še slišali strašne dogodbe? « »Vaš oče, žlahni vitez! « jame zdaj vogljar ostrašen, in ko bi njegov obraz od dima in voglja |
| Roza Jelodvorska (1855): | in čez pol ure so bile dobre jedila na mizi. Ogljarica se še izgovarja, de ji težko dé, de nemore |
| Roza Jelodvorska (1855): | jo hvaležno zaverne, de je z vsim zadovoljna. In ko ogljarica o revšini toži, de zato nemore bolje postreči, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | — Prejeli smo te dni oglas novega časnika, ki ga bode v mesečnih vezkih na Dunaji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo ne zmeni, privrženci paše na njegov izgled plosk in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de |
| Blagomir puščavnik (1853): | vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de je posebno dober kočjaž in bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček |
| Gozdovnik (1898): | ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to |
| Gozdovnik (1898): | splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na |
| Valenštajn (1866): | ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na duri. Pri nas človek ne veš, kakó bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali |
| Divica Orleanska (1848): | znati, Kaj mi storiti duh bo zapovedal; Ko pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga čem ubogati na tanko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske |
| Gozdovnik (1898): | do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga. Oglasil se je bil pri meni človek, ki je ob Gili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sagledali! To je nevoſhljivoſt ſtorila. Pa kmal ſe je ſodnik oglaſil. Bog rezhe Kajnu: „Kje je Abel, tvoj brat? “ Kajn je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa — nje ogláſil ne bo, od tega gre miſliti, de jih prihodnizh prejemati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa-nje ogláſil ne bo, od tega gre miſliti, de jih prihodnizh prejemati |
| Cyclamen (1883): | katere mu je prouzročevala slepa strast. Zdaj pa se je oglasila mirna, računjajoča pamet. In njej nasproti si je Hrast redkokrat |
| Dóra (1885): | doma, imam kako znanko, ali sorodnico. Pri vsakej se bodem oglasila, nekoliko se spočila, potem pa zopet dalje romala. Moj pot |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | pa srce tem težje. Vest se mu je zdaj znova oglasila. Očitala mu je, da se je pregrešil, ko je zanemaril |
| Usoda ka-li (1895): | hipu vse kreposti in slabosti naše. Prehitro se nam je oglasila domača gospa, vabeč nas v veliko uto sredi vrta, kjer |
| Prve hiše (1896): | je bilo zgodilo prejšnji dan, sedaj se je pa vnovič oglasila vest. »Še jedenkrat stopi v klet! « zaklical je Sodu in |
| Slučaji usode (1897): | okoljščine, in ako bi se še kedaj v moji hiši oglasila, ne vsprejmem vas več! Malvina, v trdnem prepričanju, da jej |
| Slučaji usode (1897): | prav nujno potrebujejo nove moči. Kaj, ko bi se vi oglasila? Pa morda se vam to ne priklada, ker — — Meni se |
| Kotanjska elita (1898): | se je vršilo nocoj! ... No, drugo jutro se je zgodaj oglasila tromba na raznih krajih mesta, in vojaki so hiteli skupaj |
| Gojko Knafeljc (1899): | sobi ter potem vprašal: »Kje sta otroka? « »Tukaj,« se je oglasila Grahorica iz kota ter pokazala speča otroka. Gojko je pristopil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | 500 škofov, ki so se po celem svetu za papeža oglasili, bo že spravilo dnar za njegove potrebe skupaj, in ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | njegovi volilci povedó, kar mu gré”. — Tudi brez tega poziva oglasili bi se bili mi, kajti zabolelo nas je v srce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | smo kramljali prijatelji med seboj v prijaznih razgovorih. Kmalu vendar oglasili ste se tudi trudnost in zaspanost, toraj je vsakdo gledal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so me Novíce že v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | povedali, da je hudo zbolela, je spet odleglo. — „Gosp. List“ oglaša to-le o ceni jedi in pijače v Rusii: Jedila so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | bomo takrat, kaj bode. — Na Irskem se neka prekucijska stranka oglaša pod imenom „Tenis”; zaperli so že več deležnikov, delavcov, pa |
| Zoologija (1875): | ga videvamo samo na prehodu, ob deževnem vremenu se rad oglaša s piskajočim glasom. Nadalje je: kamenovalj (Strepsilas); ostrigar (Haematopus); polojnik |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | že popuščal pridne gospodinje, in živina v hlevih se je oglašala: ko zvona milotužni glas razširi strah in grozo po vasi |
| Turški Pavliha (1864): | ko bi za vsako tako djanje, za vsako tako misel, oglašala se druga oseba in jo hotla imeti kot lastnino. Modrost |
| Dóra (1885): | nisem svoje slutnje, katera se je vedno bolj v meni oglašala, nikomur razodela, niti gospodu župniku ne, ki so toliko želeli |
| Vanda (1888): | Nič se ni genilo, le stara ura na zidu je oglašala vsako četrtinko kakor pred mnogimi leti, ko je drug rod |
| Roman starega samca (1895): | žitja. Tu v samoti, v pokoju tihe prirode so se oglašala zopet čustva moje skrivne ljubezni do Hortenzije, oglašala se nestrpno |
| Roman starega samca (1895): | so se oglašala zopet čustva moje skrivne ljubezni do Hortenzije, oglašala se nestrpno, burno, kakor nikoli poprej. Da so Hortenziji lastne |
| Moja hoja na Triglav (1897): | sem že tri četrti ure brez prestanka; žeja se je oglašala, noge so pešale od enolične strme hoje. Stopil sem v |
| Kotanjska elita (1898): | za letos končane. — V vili je tedaj ostalo življenje neizpremenjeno. Oglašala se je skoro slednji dan navadna družba : sodnik Perko, njegova |
| Gojko Knafeljc (1899): | rastočem semtertja v velikih skupinah ob posameznih tratah, sta se oglašala slavec in črnoglavka, je šušnjal kos in cincala penica. Vse |
| Marjetica (1877): | ne klical v "štiro"? Tega ne tega! " Tako so se oglašali in ponujali polagoma delalci različne robe in vsak si je |
| Kočarjev gospod (1882): | se je sprehajala množica ljubljanske gospode. Po kostanjih so se oglašali vrabiči ter grdo čivkali. Pod kostanji pa so sloneli raztrgani |
| Mačeha (1883): | Ti pa so se z vso silo vselej v njem oglašali, ko je blodil o takó nesrečnej misli. — Čas je najboljši |
| Luteranci (1883): | in posredovati med luteranci poslednjih mest. Pri njem so se oglašali tudi Knafljevi prijatelji, ko je izginol poslednji iz Kranja, in |
| Vaška pravda (1892): | ozdravijo tistega, kateremu potipljem glavo. « »Jaz ostanem tudi, jaz tudi«, oglašali so se zaporedoma. Vsak je krepkeje stisnil palico v roki |
| Strte peruti (1894): | belo cvetje na nas in so se v bližnjem gozdu oglašali ptiči. »To je zate! « dejala sta svak in sestra. In |
| Dušne borbe (1896): | štirideset tisočakov. A pri vsem tem se ženini vendar niso oglašali. Mati se je radi tega čudom čudila. Saj je ona |
| Stari dolg (1897): | zatonom je obetalo lepo jutro.V bregu za mlinom so se oglašali čirički, kos se je oglašal iz goščave, v globokem jarku |
| Kotanjska elita (1898): | semtertja se trgaj očimi oblaki. Iz vinogradov so se pa oglašali črički z otožnimi svojimi glasovi. Traven je hodil s soprogo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z druzimi minerali, zovemo ga mandeljnasto; ako so pa votline voglate, pravimo, da je kamenje žlindrasto. Geode (Drusenräume) so veče s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posamni hribje sred druzega kamenja iz samega porfira. Razpokajo v voglate kose ali v stebre in plošče, ki so zopet mnogo |
| Gozdovnik (1898): | lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Gozdovnik (1898): | Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči |
| Gozdovnik (1898): | k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes |
| Gozdovnik (1898): | veliki nevarnosti. Vsekako je bil svoje dni Boaroz v stanju oglavokožen biti. Njegovo, od sonca in vetra in burnega vremena porjavelo |
| Gozdovnik (1898): | in v malo trenotkih je ležal od lasa zadavljen in oglavokožen na tleh. Divjaki zaglasé živce pretresajoče tulenje. »Santa Laureta, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med |
| Divica Orleanska (1848): | Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil |
| Tiun - Lin (1891): | pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fridrika II., ki je bil ravno tazhaſ v veſélotabori per oglédu ſvoje vojſkine armade, kar ſe mu oſ pri kozhiji, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakó se mora klavna živina in mesó ogledovati? (Nadalje. ) Pri ogledu takih goved, ki so po devetogobnici ali goveji kugi poginile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji |
| Zlata Vas (1848): | bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo |
| Genovefa (1841): | ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to |
| Zeleni listi (1896): | v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni |
| Zlata Vas (1848): | in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči pomagati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva iz vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč |
| Tiun - Lin (1891): | mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta |
| Zeleni listi (1896): | resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali |
| Astronomija (1869): | daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo |
| Zlata Vas (1848): | so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči |
| Zlata Vas (1848): | ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili |
| Zlata Vas (1850): | krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod |
| Zlata Vas (1850): | na steno obesili. Sleherni dan so kmetje prišli in ga ogledovaje so se čudili. Zakaj kmalo so se znajdli in sleherni |
| Blagomir puščavnik (1853): | razlaga. — Počasi pride Blagomir spet k sebi, oči odpre in ogledovaje okoli sebe zdihne: ”Vender niso to nobene sanje, nobena sleparija |
| Najdenček (1860): | kočija s šterimi prelepimi konji. Lepo in primérno postavo konj ogledovaje sim se vstavil v svojim čudenju. Zdaj pride kočijaž in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavo dal podóbo neke žage, ki jo sapa goni; vsim ogledovavcam je prav dopadla, tode vprašanje je, če bo mogla sapa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost |
| Zlata Vas (1848): | kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo |
| Sveti večer (1866): | slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete |
| Zeleni listi (1896): | vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe |
| Tiun - Lin (1891): | mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil |
| Tiun - Lin (1891): | kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih |
| Zlata Vas (1848): | in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda |
| Revček Andrejček (1891): | Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica |
| Gozdovnik (1898): | Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na to meni Rdoles: »Potem |
| Gozdovnik (1898): | ogenj zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem pa možaka, ki sta tako zaupno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se mi je obetalo. Pa to še ni vse! Kakor ogleduh ste se prikradli v ječo, poslušali na moje besede in |
| Revček Andrejček (1891): | poslušal záse). Grešnik, ti malopridnež, ti! Poslušal je. Oj, ti ogleduh! (Zadene svoj koš in išče palice. ) |
| Stric Tomaž (1853): | Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli sirovi in neusmiljeni biti; bolj |
| Viljem Tell (1862): | dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala |
| Zlatorog (1886): | Od morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zadevah slovenščine in nemščine nar več storila. Kolikor daleč so Oglejski patriarhi svojo pastirsko palico stavili, ob Soči in Savi do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da nevernike |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | naklada. Zgodbopisje naj pač ne bo enostransko! Ravno zastran poslednjih Oglejskih višjih pastirjev se utegne namreč to prašati: kdo jih ju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela Oglejskih patriarhov niso verjetne. Razun svete vere je pa morebiti še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | drugi pot v osmem stoletji v južnih slovenskih krajih po Oglejskih patriarhih zopet uterjena, takrat ko so se v severni strani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov bukve oglejskih škofov Niceta in Pavlina, in del verste ondašnjih patriarhov na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | razširjenje trudili. Samo to se težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega spisa, kakoršnega imamo od Solno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | še ni bilo dano priti. Nekako zaboli človeka, da pisatelji Oglejskih reči le po verhu jemljejo, ali še celò odpovedujejo, kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | njih krivico. ” Jez saj sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tako važna, vendar nam draga reč, za ktero bi mogli Oglejskim patriarhom hvalo vediti. Poglejmo namreč, kako daleč se sedanji čas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | opravljati. (Konec sledi. ) Zgodovinske reči. 6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom hvale dolžan. Da je saj v večji del sedanjih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vžgé in raztrešči, ali jih zaduši kak drugi plin, kakor oglena kislina. Tudi se včasi poderejo stavbe, ker niso dovolj podprte |
| Stelja in gnoj (1875): | v delo vzame, Iz njenega počasnega gnjijenja namreč neprenehoma vstaja oglena kislina, ki ne jenja pesku do živega iti in ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ž njo pomočen zašumi, t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi |
| Stric Tomaž (1853): | si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel. Pri vsem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 10 funtov mecesna greje toliko kolikor 8 funtov bukovega lesa. Ogla in pepéla dá kakor bor, pa manj mastí in smole |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 10 funtov smrekovega lesa storí toliko kolikor 7 ½ bukovega. Ogla da 23 ½ od sto pri počasnem ogljenji, pri naglem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 10 funtov smrekovega lesa storí toliko kolikor 7 ½ bukovega. Ogla da 23 ½ od sto pri počasnem ogljenji, pri naglem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | paznem ogljenji skorej pol lesa privarje ali pa toliko več ogla naredí, kar je pri tolikanj ogljencah gotovo ne majhen dobiček |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se lesa manj spepelí. Če je veči sapa, več gré ogla v pepél. Pri ogljenji naj se le samo gleda, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Les bel, čverst in gost teži šestirnat čevelj 51 funtov. Ogla da pri počasnem ogljenji 24, pri naglem 12 od sto |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pred zimo. Les bel, voljan in vlečeč teži 29 funtov, ogla je 24 od sto, gorkota je majhna, 10 funtov enaka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | smreke, ker 10 funtov da toliko kolikor 8 funtov bukvine. Ogla dá le 21 ½ od sto pri počasnem ogljenji, 12 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dá tudi malo potašlja, pride komaj 10 funtov od 100. Ogla da 26 ¼ od sto, 43 hrastove kisline, in 9 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 128125 klafter derv, in razun teh tudi veliko centov razniga oglja. Vganjka. Kdo pije vino, kader ima vodo ; kader pa vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetovana. Tudi bi bilo dobro, de bi nameſti derv in oglja ſe bolj premog (Steinkohlen) shgati poprijéli, ki ga je na |
| Kemija (1869): | Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega, tedaj brezvodnega tacega oglja je po priliki: 55 funtov ogljenca, 22 funtov kisleca, 7 |
| Kemija (1869): | porcelanske gline, 100 delov žgane Glavberjeve soli in 17 delov oglja se drobno zmelje, zmeša in razbeli. Izprana in zmleta tvar |
| Fizika (1869): | podkopov v prav velike daljave. Če se priveže prióstren košček oglja na konec vsakega sklepalnega dratú, in če se njihovi osti |
| Kemija (1869): | 1/4 dela žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor |
| Kemija (1869): | enem koncu raztegnjeno cev, pod. 23, na-nj spustimo drobec žarečega oglja in potem konec cevi razvročimo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo, tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti oglja potrebujejo pa vsakako kakih 46 funtov |
| Kemija (1869): | 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Kemija (1869): | 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potégne, vſe s tém vred kupzu gré. — Kjer v leſih oglje kuhajo, poſébno najeti leſarji (holzarji) vſe radi potratijo, in kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | marſiktére rokodelſtva bolj rasſhirjene tudi vezh leſá potrebujejo, poſebno sa oglje. Tudi veliko novih travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskve vanjo, zadelaj jih z ruto, deni jih na živo oglje, de vrejo; ko so zlo vroče, jih za dva dni |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Peklensko oglje! Mortimer. Pismo ima Burleigh. Leicester. Zgubljen sem! (Hodi med naslednjimi |
| Kemija (1869): | kovnega železa med stolčeno oglje ter se dalj časa žarijo. Oglje prešine železne prote in ti se spremené v jeklo, ki |
| Kemija (1869): | Po dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav dobro gorivo. Sveteči plin je |
| Botanika (1875): | z apneno vodo pomešan in posušen, daje zeléno sočno barvo. Oglje od krhljike (Rhamnus frangula) se posebno ceni za narejanje strelnega |
| Botanika (1875): | Prst je v vodi ravno tako nerazpustna, kakor oglje, in kakor táko jo tedaj rastlina ne more v sebe |
| Zlatorog (1886): | zakríta skoro v listji, Očí pa so gorele jej kot oglje In ravno médnje lovec s spretno roko Poslal je vročo |
| Zlatorog (1886): | o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil |
| Kemija (1869): | ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit |
| Kemija (1869): | se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla |
| Kemija (1869): | Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404. |
| Kemija (1869): | maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd |
| Kemija (1869): | manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij |
| Kemija (1869): | maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev |
| Kemija (1869): | ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej |
| Kemija (1869): | žgani dadó jedko apno. Iz tega se vidi, da je ogljenčevokislo apno v vseh svojih razvrstih in razlikah imenitno, ne satno |
| Kemija (1869): | ne manjka, kajti vsaka ima nekoliko ogljenčeve kisline, ki more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva |
| Kemija (1869): | in školjk, koralniki in jajčje lupine so vse iz njega. Ogljenčevokislo apno moramo toraj prištevati najpotrebnišim živalskim hranilom. Sama ob sebi |
| Kemija (1869): | Ogljenčevokislo apno, CaO.CO2, se, enako ogljencu in kremenčevej kislini, nahaja v |
| Zoologija (1875): | pri teh živalih je rožena, ako se pa va-njo vleže ogljenčevokislo apno, postane trda, skorjasta. Glava in prsi zrastó navadno skupaj |
| Fizika (1869): | Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. |
| Botanika (1875): | spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi |
| Botanika (1875): | vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet |
| Kemija (1869): | v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo |
| Kemija (1869): | in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je |
| Kemija (1869): | Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka |
| Kemija (1869): | 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v |
| Kemija (1869): | zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti |
| Kemija (1869): | okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim |
| Kemija (1869): | v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant |
| Kemija (1869): | zrak v plavež. Iz gorečega oglja razvija se v peči ogljenčev okis ogljenčev vodenec, ki v dotiki z razbeljeno rudo tej |
| Kemija (1869): | einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev težki, schweres Kohlenwasserstoffgas, 392. Volfram, Wolfram, 345. Volk zeleni, Grúnspan |
| Kemija (1869): | toplice (Thermen). Voda, ki na svojem potu najde ogljenčevo kislino, ogljenčev žveplec, soli in dr. stv. , raztopi nekoliko teh tvari v |
| Kemija (1869): | svetečim plamenom. Gostost mu je 0,559, toraj mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno |
| Kemija (1869): | ravno tako tudi pri prevelikej žarovitosti, pri kterej se dvojni ogljenčev vodenec razkroji. V tem slučaji potem raste množina vodenca. Po |
| Kemija (1869): | fosforov, Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. |
| Kemija (1869): | so sostavljene po splošnej formuli CXHYOZ. (Glej §. 54.) Enojni ogljenčev vodenec, C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih vodah |
| Kemija (1869): | Ogljenčev dušec ali cijan C2N = Cy. Ogelj se spoji z duščem |
| Kemija (1869): | sveti ogenj« v mestu Baku na hvalinskem morji je goreč ogljenčev vodenec. Ta plin je brez barve in brez duha in |
| Botanika (1875): | Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati |
| Kemija (1869): | klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno, s kalijevo |
| Kemija (1869): | popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. |
| Botanika (1875): | vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno |
| Botanika (1875): | povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo |
| Botanika (1875): | narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna ali razpustna |
| Botanika (1875): | kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se |
| Rudninoslovje (1867): | 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka |
| Rudninoslovje (1867): | teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 |
| Kemija (1869): | kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. |
| Botanika (1875): | se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija |
| Botanika (1875): | živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam |
| Botanika (1875): | nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da |
| Botanika (1875): | svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim |
| Botanika (1875): | rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da |
| Botanika (1875): | sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega razloži |
| Botanika (1875): | sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče |
| Botanika (1875): | skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine |
| Kemija (1869): | uhajajoči zrak ima razen ogljenčeve kisline v sebi tudi še ogljenčevega okisa in ogljenčevega vodenca, ki sta oba goretna plina. Iz |
| Kemija (1869): | primerna težina, ali kar je vse eno, kolikor več dvojnega ogljenčevega vodenca ima v sebi. Povprek se more reči, da je |
| Kemija (1869): | razen ogljenčeve kisline v sebi tudi še ogljenčevega okisa in ogljenčevega vodenca, ki sta oba goretna plina. Iz žrela toraj vedno |
| Kemija (1869): | od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega ogljenčevega vodenca, ki ima največo vrednost, po priliki ena petina, toda |
| Kemija (1869): | 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca |
| Kemija (1869): | kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko |
| Kemija (1869): | sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina |
| Kemija (1869): | steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko |
| Kemija (1869): | bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v |
| Botanika (1875): | ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa |
| Botanika (1875): | dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj |
| Botanika (1875): | treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih |
| Botanika (1875): | voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gosti celestin, ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna. Le-ti minerali se rabijo tam, kjer delajo stroncijanove preparate |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tuff). Iz nekterih potokov, jezer in močvirij, ki zadržé dosti oglokislega apna, se on posede, ako se nekoliko kisline loči od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in po pravici pravijo, da je laporjeva zemlja najrodovitniša, vendar oglokislega apnenca ne smé zadržati manj ko 10 in ne več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 41. Lapor zovemo na videz enakovrstno, ne kristalinsko zmes iz oglokislega apnenca in gline, ki je gosta do prstenasta, tudi škrilasta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kjer delajo stroncijanove preparate (kemije §. 91). 2. Stroncijanit ali oglokisli stroncijan, Sr C, kristalizuje v istem sistemu, je še redkeji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled |
| Valenštajn (1866): | očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi imeli hoditi po tej cesti, naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe: vogni ſe letemu: inu ti bi tedej mogl s' ſramoto na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoj jeſik od hudiga , inu ſvoje uſta , de golfie nagovorę. Vogni ſe hudemu, inu dobru ſturi: iſhi myr, inu hiti sa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter |
| Valenštajn (1866): | Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot |
| Viljem Tell (1862): | prid občinskej našej reči, Kaj kmetje mislijo in kako ste Ognili mrežam se izdajstvenim? |
| Gozdovnik (1898): | preživita. Le meni pustite za to skrbeti, da se bomo ognili vsaki nevarnosti. Na pristavo morete dospeti do večera, in potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je uzhil, ali vam rekel, de je mogozhe boshje jese ogniti ſe bres pokore ino poboljſhanja shivljenja? Vreden ſad pokore dajte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tedaj je molil: „Moj Ozhe! ako ſe me ne more ogniti kelh terpljenja, de bi ga ne pil, sgòdi ſe tvoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz sredí. Şnetljivza ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le: Sbéri sa ſejanje |
| Maria Stuart (1861): | Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj če papir ta razsoditi? eno Imé |
| Fizika (1869): | in kdor je v nevarnosti na ktero stran pasti, hoče ogniti se tej nevarnosti nehoté s tem, da stegne roke na |
| Lohengrin (1898): | Življenje le se ti smehljá; Ti srečna smeš se me ogniti, Naj me objame smrti tma — Da moje bede motni žar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravnanju boš nogo mnogokrat ozdravil, brez da bi se bila ognojila. Kdor ima ročnost na bolni peti z ojstrim in špičastim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in noga bo kmalo zdrava. Ako se je noga že ognojila, in ako je gnoj parkelj na peti razjedel, ga moraš |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je počivala in rodila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne gore, Schröter za pogoriše imeli, so to mnenje še bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' |
| Deborah (1883): | Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vùs ſramoshliv , inu sazhne pęti. ) Tonz. De polna plemęna Lubęsen ognęna Rasdjala me bo , De boshez oparjen Sim pizhen , ſim vdarjen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtrani. ) Tonzhek. (poje ſam per ſebi. ) De polna plemęna Lubęsen ognęna rasdjala me bo — Goſpá. (na ſtran. ) To je Tonzhek! Tonzhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | na našo zemljo, ker iz lune kamni do nas leté. Ognjene prikazni, ktere so celo zvezdoznanci Piazzi in Herschel za ognjobljuvavne |
| Zoologija (1875): | tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce ognjene in Vandimenove zemlje velike vrednosti. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Ali ti si mu tudi dal naj bolj živega in ognjenega bajsa, ki ga je sama neukrotenost. « »Ali kej druzega zasluži |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Zopet mu kaže duševno okó mizo, polno dragih jedil in ognjenega žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on pravi: katiri ſtary ſvoje Angele duhove, inu ſvoje ſlushabnike ogneni plemęn. K'Synu pak: Bog tvoj tron oſtane od vekumej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mersle ſtury, kęr ſmo na ſpruti v'poſvetnih ręzhęh taku ognęni. Dodęjli nam o ti neisrezhena luzh, inu Duh vſiga shivlenja |
| Blagomir puščavnik (1853): | čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa |
| Blagomir puščavnik (1853): | pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh |
| Biblia (1584): | vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba |
| Botanika (1875): | zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti |
| Bore mladost (1862): | pa, ki se snuje med ozidjem ene hiše, okrog enega ognjišča, vlada ljubezen. Otroška, deviška in materna ljubezen ter krotke čednosti |
| Ivan Slavelj (1876): | tu pri plapolečem plamenu in pri polnih loncih mrtvega svojega ognjišča. Žena pritrdi zamolklo. »Kaj? ... Žalost? « začudi se Deska. »Bolezen čez |
| Marjetica (1877): | skrivnostne reči. Srakar teka razoglav in kakor ob um okoli ognjišča, kuha tavžent-rože , planinske jagode, gozdne korenine in vse, kar ima |
| Marjetica (1877): | Molčeč vrže smolnico v kot, sede na trinožni stolček poleg ognjišča in zakliče čez nekoliko: "Marjetica sem pridi! " Marjetica se prestraši |
| Zvezdana (1883): | na transportu v glavno mesto. Častniku se odkaže sedež poleg ognjišča, ostalim pa s slamo nastlan prostor na nasprotnej strani. Prejšnji |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | smo tam tudi svojo jed, in ker se je okoli ognjišča sukalo vedno po več kuharjev ter naši krajáni baš niso |
| Domačija nad vse! (1889): | se domú, užival je s slastjo mir in ugodnost domačega ognjišča. Zató se je zdaj čutil srečnega ter prosil Boga, da |
| Grajski pisár (1889): | tej zapeljivi izkušnjavi, je planil kakor besen iz veže mimo ognjišča, kjer je še vedno zapovedovala mati Mina. Na zelenem travniku |
| Lisjakova hči (1892): | je storiti. Ista kuharica je kuhala in se sukala okolo ognjišča že dolgih trideset let in česar je potrebovala, vse si |
| Genovefa (1841): | kar ſo bli ſeboj prinêſli, in je na tlèh sraven ognjiſha plahte rasgrinjal. Svôjo shêno je v ſhkarlataſt posimſk plajſh savíl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kuho sadéne, bi tudi pomagalo, de bi ſe take ognjiſha, ki malo derv potrebujejo (Sparherde) napravile, in pa pezhí, ki |
| Valenštajn (1866): | hudobno roko jemlješ, da napadeš Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto Ognjišče razvališ bogov domačih. Osvete duh ti zli mirú ne daje |
| Astronomija (1869): | geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. |
| Astronomija (1869): | Planet, 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče, focus, 239. Oklepati, umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | je vse v redu, ne ena reč ni premaknjena. Na ognjišči v kuhinji še tli žrjavica, pristavljenih je nekaj loncev, v |
| Viženčar (1881): | lepa kakor zamorska mati božja," nadaljuje starka pihaje ogenj na ognjišči in ne vodóč, da je po naključji sama napeljala govorico |
| Planšarica in pastir (1881): | ognja posušila, ali pa popravlja treske, da bolje gori na ognjišči. Kar se zasliši sem prek roba vpitje, vriskanje in petje |
| Planšarica in pastir (1881): | otveza krave, dan beži, zmračilo se je, v koči na ognjišči pa poka ogenj in razsvetljeva prostor med štirimi lesenimi stenami |
| Izza mladih let (1882): | je pa ne pomnim drugačne, kakor da je vedno na ognjišči čepela, kavo kuhala in se zmerom z Janezom prepirala; v |
| Zvezdana (1883): | pa ohranite zá-se, če hočete. « Zopet je jel ogenj na ognjišči ugaševati. Skozi tramovo počo v steni pa je že pogledovala |
| Zvezdana (1883): | nasprotno ljubeznijo. « Tihota nastane po teh besedah. Plameneči ogenj na ognjišči jame polagoma umirati. Od vhoda sem se čujejo posamezni polumevni |
| Zvezdana (1883): | globje na oči in zrl molčé v plameneči ogenj na ognjišči. »Hudiča, to mi je pravi junak, ki bi delal čast |
| Svatba na Selih (1894): | V kuhinji je izkušena kuharica, daljna sorodnica Dragarjeva, kurila na ognjišči in kuhala in cmarila, da je cvrčalo in dišalo po |
| Na stricovem domu (1860): | pehar in jih nesem v kuhinjo, da bi se na ognjišču blizo žerjavice ogrele. Med tem sem šel večerjat; ko pridem |
| Zlato pa sir (1860): | in glodanja žižkov, vse je mirno mertvo. Le poleno na ognjišču še poka, in plamen se kvišku spenja, kakor bi zvezdam |
| Ivan Slavelj (1876): | križi, Štefan! « »Križi in težave, Lavrencij! « Stopita v vežo; na ognjišču sedi Leksa in kuri. »Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da |
| Marjetica (1877): | in svilnata roba. " Srakar začuje Marjetičen glas v veži pri ognjišču. in urno glavo v hišo pomoli in vpraša: "Kaj Marjetica |
| Marjetica (1877): | poleg ognjišča in tudi vtrne semtertje bolj skrivaje solzo. Na ognjišču pa je prav živahno. Ogenj veselo plapolje, poka in šumi |
| Marjetica (1877): | zbledi, ko se spomni, da ima pristavljeno vrelo smolo na ognjišču. Ob hudi uri namreč ne sme biti živega oglja v |
| Grajski pisár (1889): | Jošt Tolmajnar je stopil v vežo. Na velikem in prostornem ognjišču je gorel ogenj v mogočnih plamenih ter švigal okrog trebušnega |
| Moja hoja na Triglav (1897): | V prvi nisem našel sledu človekovega, v drugi je na ognjišču tlelo, in v sobi na mizi sem našel narezan hleb |
| Stari dolg (1897): | začudi, da so odprta. Tudi ogenj je že žarel na ognjišču in poleg njega je slonela stara Prašnikova mati. Tiščala je |
| Zlata Vas (1850): | revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ne bo lahko goljfán. To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod |
| Kupčija in obrtnija (1872): | in on vidi, da ga je prodajalec prav po cigansko ogoljufal. V tem slučaji ima pravico tirjati ne samo to, da |
| Kupčija in obrtnija (1872): | če bi kdo na tej božji poti koga v kupčiji ogoljufal. Glasoviti sejm je v Lipsiji na Saksonskem na sv. Mihela |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | je bil oni goljuf, ki je z nakaznicami gostilničarja Mlinarja ogoljufal. „Engelbert Breier? Tako se nihče od nas ne imenuje,“ odgovori |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | ga ne poznam, nič ni res, da bi ga bil ogoljufal za tu zapisani znesek. " „Potem berite tu, kar je on |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | ne poznam", hiti Komar odgovarjati, „pustite me! Mene ni nihče ogoljufal za 100.000 gold., se mi je le zdelo. Vse sem |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | reci sto tisoč goldinarjev, za katere me je trgovec Komar ogoljufal, pa mi jih dne 3. avg. 18.. na ponarejeno srečko |
| Ponarejani bankovci (1880): | da nobene priče ni botel poznati. Oni, katere je bil ogoljufal, izpoznali so ga večinoma, in so prisegali: „ta je tisti |
| Ponarejani bankovci (1880): | bili odškodovani oni, katere je bil s svojo nevredno kupčijo ogoljufal, ker je moral on iz svojega plačati tudi grehe svojega |
| Ponarejani bankovci (1880): | namreč trajalo, predno so se našle različne priče, katere je ogoljufal bil, davši jim ponarejen za pravi denar. Nazadnje je stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odtekati; ravnam pa po njivah, ki niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sim, kakor mislim, popolnama pripričan. Jest menim: de kolikor širji ogone si kmet razorje, toliko več koristniga prostora si na njivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih njivah , to je, veržem od vsake strani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek sredi višam, jih na oblok naredim, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste ravnali obilnih nepotrébnih razorjev |
| Zoologija (1875): | jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga |
| Zoologija (1875): | na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte |
| Zlata Vas (1848): | pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nobeden se ni ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega moža. »Kako si prišel Huncom v roke |
| Tiun - Lin (1891): | in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume |
| Gozdovnik (1898): | stražnikov za pasom. Na bojni klic zažgó kupe dračja zunaj ogradbe in goreči svežnji sušinja padajo v ogradbo na prostor, kjer |
| Gozdovnik (1898): | in njegov vredni oče, ob gozdovem kraju tja proti vhodu ogradbe. Na vsakem čolnu je ostala po jedna straža. Drugi so |
| Gozdovnik (1898): | Prideta do konjske ogradbe. Pripadala je ne preveč oddaljeni haziendi in prav v bližini |
| Gozdovnik (1898): | Don Estevan pa Kučilo stojita v kotu ogradbe ter odbijata ne manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč |
| Gozdovnik (1898): | gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z gladom in žejo. Dobri |
| Gozdovnik (1898): | kupe dračja zunaj ogradbe in goreči svežnji sušinja padajo v ogradbo na prostor, kjer so stali Apači, strmeči nad praznimi šotori |
| Gozdovnik (1898): | je Rdoles. »Zdaj imamo še kratko premirje. Postaviti si moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta |
| Gozdovnik (1898): | porabiti. Obrne se, vstane, ter pomakne ravno nabito puško skozi ogradbo. »Sedem! « dé Pepo vzraščen. »Osem! « klikne sledovnik. »Santa Laureta, zdaj |
| Gozdovnik (1898): | živali osuple stojé, sta že na konjih ter poskačeta čez ogradbo, hiteča daleč naprej. Brez sedla, brez stremen, brez uzde drvita |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah |
| Robinson mlajši (1849): | izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mejazhi, ki okoli obzhin polje imajo, ga vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de bi shivina is obzhine na-nj ne vhajala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti poſtavi je obzhinſtvam dolshnoſt naloshena, ſvoje paſhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno |
| Lohengrin (1898): | pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik z roko plača naj |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | jako čislani bili. Okoli marsikterega svetega kraja je bila rožena ograja. Tudi so zraven obešali mesene kosce mnogoterih del trupel zaklane |
| Slovenske večernice (1865): | je prav za prav že terdnjavsko predzidje. Močna in visoka ograja iz terdnih hrastovih kolov zapira neprijatelju vhod. Koj naprej se |
| Slovenske večernice (1865): | liste. Zadnji in najimenitniši del cele cerkve je bil kor, ograja ga je ločila od ladije. Kor je stal ene stopnjice |
| Razne dela (1870): | nepokvarjena še terdnjava Trojanska je stala, Toliko časa je tud ograja terpela helenska. Ker pa poginuli so poredoma pervi Trojanci, Vmerlo |
| Luteranci (1883): | urno in brez hrupa izvršeno. Ko se odstrani potém zopet ograja raz ceste, zajaše poveljnik uplenjenega konja in ukaže tovarišem, naj |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | bil dal tudi še potlej braniti, ko bi bila velika ograja Velegradska na kakšnem kraji od sovražnikov predrta. Poveljnik slovenske vojske |
| Iz arhiva (1890): | je razprostirala majhna terasa, katero je pásala krušeča se kamenita ograja. Na nji je stalo nekaj plitčevih od lišajnika orumenélih váz |
| Prve hiše (1896): | bi jih bil sam veliko bolj potreboval kakor Žličar. Vrtna ograja, streha na kozolcu in še drugo, vse je že vpilo |
| Trojka (1897): | balkonom, od treh strani obdan z lepim vrtom, ki ga ograja kamenit podzid z železno mrežo. Po vrtu se vijejo peščeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roshnim zvetu ſe goſenza israſte in sdaj ſi na vertnih ograjah ali pa sa ſkorjo kakiga ſtariga derveſa kraj poiſhe, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je s ſamzam ali mandeljzam ſpárila, naredi ſvojo salego na ograjah vertov, slaſti pa pod ſkorjami ſtarih dervéſ. Salega, v kteri |
| Zlata Vas (1848): | nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa tihim biti. Pogledajo in začno pri bližnji stari zidani ograji kamnje rušiti in ga šiloma doli metati; potem pa jo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vrezal. Ko je nekega dne svoje ovce prignal k Répoštevovi ograji po svoji navadi, zaidejo nektere skozi plot na vertne trate |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | podati svojemu dragemu možu, njeni dečki ji pomagajo. K vrtni ograji pristopi naenkrat gospod Flint. Bil je veliko bolj prijazen kakor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v ograjo jezdi. |
| Gozdovnik (1898): | na to, kar sta namerjala izvesti, pa se dvigneta čez ograjo. Na pol divji konji se umikajo rokam, ki jih grabijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S semljo ogrebſti ſad, kadar je v lepimu raſtu; s ogrebanjem pa ſe neſmé ſad poſhkodovati, tudi ga ne gre s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na tanjko rasſodil, koliko ſterdí zhbele imajo, vſaki panj pred ogrebanjem tehtaj, in toliko sares na njemu napravi, kolikor funtov tehta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. |
| Fizika (1869): | ima, kakor peč. Misliti bi bilo tedaj, da gre tako ogret zrak, enako kakor po sobah, k višku in da je |
| Fizika (1869): | mnogokrat spodnji zrak še prav mrzel, ko je zgornji že ogret. Zato nam po zimi iz zakurjenih sob vedno uhaja ogreti |
| Fizika (1869): | ima svoj vzrok v tem, da se k višku dviguje ogret zrak. Da teče topli zrak k višku, o tem se |
| Fizika (1869): | passati. Napravijo se s tem, da se na ekvatorji (ravniku) ogret zrak k višku vzdigne in da od polov tečejo gosteji |
| Fizika (1869): | bili popisali v §. 136., skoz na pol odprta vrata ogrete sobe, se pokaže v velikem obsegu atmosfêre kot veter. Zatorej |
| Fizika (1869): | je zrak nenavadno miren, tako da se posle solnčnega izhoda ogrete in tedaj razredčene dolnje zračne plasti le prav počasi mešajo |
| Fizika (1869): | zvezde nepremičnice. 2) Toplota, ker se vse stvari, kader so ogrete do posebne stopinje, vidijo žareče svetle. Pri tem je vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt |
| Fizika (1869): | voda se spremení tudi v paro, če tudi se ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nekoliko semtertje goniti, da se pod milim nebom po trudu ogrejejo, in potlej še le jih v hlev spustiti. Da krava |
| Fizika (1869): | toplote, ki je potrebujejo telesa, da se vsa ravno enako ogrejejo, imenuje se primérna toplota teles. Pri tem se postavi primérna |
| Fizika (1869): | peč. To razložiti ni težavno. Spodnji deli stekla se poprej ogréjejo in raztegnejo, kakor gornji, ki ostánejo vedno še v poprejšnjej |
| Fizika (1869): | greje, stopajo k višku spodnje njene plasti, ki se najpoprej ogrejejo in ki zavolj tega postanejo manj goste, med tem ko |
| Fizika (1869): | loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli |
| Roza Jelodvorska (1855): | vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno |
| Sveti večer (1866): | Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja |
| Fizika (1869): | morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno |
| Zoologija (1875): | funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita |
| Zoologija (1875): | mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre |
| Fizika (1869): | Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave |
| Fizika (1869): | višavah. Deloma je tudi tako; ali ker se zrak pri ogrevanji razteguje, zato se zraven tudi toplota veže (primerjaj §. 155. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor kovine. Hlapne snovi se dostikrat ločijo od druzih pri ogrevanji. Nekteri minerali dajejo posebno radi vodeno paro od sebe in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi |
| Fizika (1869): | ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem |
| Fizika (1869): | a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se |
| Gozdovnik (1898): | trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni bilo časa delati kupčij, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo krije; Več se travnik in dobrava V cvetji ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kamor zora Svitla ne prodre odzgora, Kjer temá oko objame, Ogrinjalo megle černe Prosti um gosto zagerne; Tù nam svétit' je |
| Botanika (1875): | več krogi krovnih listov, bb, ki vsi skupej narejajo vkupno ogrinjalo, kteremu se pravi ovojek (anthodium). Mali krovni listki, b’ b |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ali dejanjem. " Skerbno povije in zadela dojenčka, se zavije v ogrinjalo in hiti odtod — bilo je še rano — proti župniji. Pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne |
| Robinson mlajši (1849): | dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še |
| Valenštajn (1866): | cesarja v tacih delih, Ka redu so protivná i zakonu, Ogrnol me celo je knež'jim plaščem Za take službe, ke so |
| Valenštajn (1866): | se junaški deti ga iz rok — Sprejel sem takrat te, ogrnol svojim Te plaščem, strežnica sem tvoja bil, Postrežbe nizke sramoval |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so se mu videle izpod široke obleke, ktero je imel ogernjeno. Slišal je bil namreč navadno znamenje s trobento, da pride |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obleka, podobna široki, beli, volnati ruti. Nosili so jo tako ogernjeno, da je en konec ležal čez levo ramo, dragi pa |
| Gozdovnik (1898): | dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega |
| Zoologija (1875): | vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 60.000 gold., ki bi občine zadeli, ako se postavi tako ogromno število občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in |
| Zoologija (1875): | V geologiji smo vže čuli, da je število okamenjenih koralov ogromno, in sicer nahajajo še vže v najstariših tvorbah. Dvanajsti red |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | cesto, ki pelje iz Trsta na Opčino, enak je hudournikom, ogromno kamenje vali o času velikega deževja; teče po Rojanu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | z Nemcem ima le redko opraviti, in sicer samo na ogerskej, štajerskej, koroškej meji — mnogo več posla pa ima z madjarskim |
| Rudninoslovje (1867): | Ogerskem; žareči opâl pri Zimapanu v Mehiki, navadni opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli |
| Rudninoslovje (1867): | na Češkem, v saskem Annabergu i Freibergu, na Harzu, v ogerskej Ščavnici i dr. Za srebrnatim sijájnikom je najbogatejša srebrna ruda |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu, v ogerskej Felsöbanji, v Veleji blizu Parme, v angleškem Duftonu. Na Slovenskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni res. Ogerski vol je že sin druzih staršev in gotovo je, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tam v nar lepši dolini med Marburgam in Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenovana vojska naj berže mongolska ali tatarska, preganjani kralj pa vogerski kralj Bela IV, ali pa kdo drugi iz njegove rodovine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril, ker je |
| Robinson mlajši (1849): | daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice |
| Rudninoslovje (1867): | rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v |
| Deborah (1883): | oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okoli 800,000 gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku, ko so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | eden je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je ogerſhizhna preſha proti lanjeni nekaj sharkeji, jo poprej, ko ſe mnogi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bote spali, Okol peči spet ležali! Iz Karlopaga. S. G. Ogerſhizhna preſha dôbra klaja sa shivino in verli gnoj sa njive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo, v moki ogerſhizhne preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hitro ſpitati, naj en del lanene preſhe s tremi deli ogerſhizhne smeſha in priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ondot, kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. *) — Koliko ſe ogerſhizhne preſhe sa zel oral semlje pognojiti potrebuje, ſe ne more |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oral vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi ſejejo prav radi in veliko répe, poſebno tiſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi je toliko ne perdelali, zhe bi ſvojih njiv s ogerſhizhno preſho ne gnojili, po kteri jo prav veliko in neisrezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ. S ogerſhizhno preſho gnojiti, ſe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſe je goſenze podſtopile; ravno sató ne pognojijo s ogerſhizhno preſho ſamo ſvojih njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj ali vezh ſhkode napravljajo. — Tiſtim, kteri miſlijo ſkuſhnje, s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa njive. Po franzoskim in Angleshkim redé in pitajo s ogerſhizhno preſho shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj |
| Revček Andrejček (1891): | oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Po Dolenjskem predaval je zasluženi gosp. vodja Dolenc in g. Ogulin o vinoreji in trtni uši, po Gorenjskem pa vrli g. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | predseduje gosp. dr. Poznik, podpirate jako vrlo izvrstne moči gg. Ogulin in prof. Derganc. Kdor je bil sv. Lukeža dan pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu |
| Genovefa (1841): | ſim ſliſhala, ko ſe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga |
| Genovefa (1841): | ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel! Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo |
| Genovefa (1841): | dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne |
| Genovefa (1841): | in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen |
| Mlinar in njegova hči (1867): | času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka |
| Zeleni listi (1896): | hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri |
| Robinson mlajši (1849): | ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda |
| Stric Tomaž (1853): | zgodej odideva, in bova še tisti dan v bližnji deržavici Ohio. Potujeva večidel le po dnevu, gostivnice obiščem nar lepši in |
| Stric Tomaž (1853): | ki pelje v mesto Cincinati, in ki je tik reke Ohio. Tu jame bolj počasno iti, da bi |
| Kuharske Bukve (1799): | sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj |
| Fizika (1869): | jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih |
| Zoologija (1875): | potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ustavil, in leže v njegovo senco, da bi se kaj ohladil in počil. Gospodar mu tega ni privoščil; vstati mu reče |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | djal: »Vlil vom, vrjel bom, Rop bom delil, serce si ohladil nad njimi, Svoj meč bom izderl, roka moja jih bo |
| Cvet in sad (1877): | da je ne ujame, da bi svojo jezo nad njo ohladil, ki jo je sovražil še posebno. Kmalu je zopet mirno |
| Testament (1887): | tak, kakršnega se je od prej bal, potem bi bil ohladil svoj srd s povestjo o tem, kar je čul v |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | uri. Bilo je kàj prijazno poletno vreme. Dež nam je ohladil zrak in solnčni žarki so nam dobro déli. Velika množica |
| 4000 (1891): | dné je šel premilostivi škof iz mesta, da bi se ohladil na polju. Prišel je tudi do tega studenca in žeja |
| Lisjakova hči (1892): | je z doma, da bi si v svežem nočnem zraku ohladil glavo in umiril utripajoče srce. |
| Na krivih potih (1893): | in spehan domú, in ne da bi se bil prej ohladil, vsedel se je na neko klop in se prehladil. Od |
| Najmlajši mojster (1896): | morem tebi kaj prikrivati? Kdo je vendar tebe danes tako ohladil, dasi si navadno tako polna ognja? « »Tolmajnar, dragi moj Matijec |
| Botanika (1875): | odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo |
| Botanika (1875): | se je naredila bila za to, ker se je zemlja ohladila. Od kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà |
| Gozdovnik (1898): | Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enu vſmilenu obsaluvaine, inu objokejne negove ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vèrt; jim bom dal eno dino pokuſit , de ſe bodo ohladili. Sizer bi jim jęsa ſhkodvala. (gręſta obá. ) ZHETERTI NASTOP. Nęshka |
| Kuharske Bukve (1799): | nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi |
| Gozdovnik (1898): | pa ne v glavo? « »Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se |
| Gozdovnik (1898): | se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzame, v lepo ruto zavije in na hlad postavi. Popolnama ohlajeno s pomarančnim perjem ozaljšaj in na mizo daj. Merzlo telečje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | slana biti. Ko je dovelj mehka, jo iz župe vzemi, ohlajeno v skledo položi in s pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V |
| Kemija (1869): | tvarino, ki peščene obrazce (Modelle) popolnoma izpolni ter se pri ohlajenji uskoči samo za l 1/4 %. Iz sivega grodlja se toraj |
| Kemija (1869): | nima posebno veljavnih lastnosti. Opomniti moramo vendar, da pri počasnem ohlajenji rad kristalizuje. Rabi se za lehkotekočne kovinske zmesi (glej cin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in |