- bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni bi-
bi biblioteka bibliotekar bič bičan bičati bičevje bičje bičnat Biela bijoč bik bil Bil bild bildsam bildungen Bilhelm bilijon bilipinski biljarstvo bilje bilka bimsstein bincelj bincljev binkošten binkošti Binkošti binom bira birgel birič Birkendorf birma birt birtah bisaga biser biseren biserje bisernica bisernik biserno Bisson bister Bistra bistrica Bistrica bistriški bistriti bistro bistro_gledajoč bistroumen bistroumnost bistven bistveno bistvenost bistvo biškot Bišof bit biten bitev biti biti_biti biti_izgubljen biti_li biti_moči biti_on biti_pa biti_rad biti_se biti_ti bitje bitka bitno bitnost bittersalz bitva bivajoč bivališče bivanje bivati bivol Bivoljezero Bivolotok bivolov bivši bizeljščina Bizjak bizmut bizmutov Bizongriva b-jev bk blag blagajna blagajnica blagajnik blagajniški blagdan blago blagodar blagodaren blagodejen blagohotnost blagomilost Blagomir blagomirjev blagomisleč blagonosen blagor blagoroden blagoslavljajoč blagoslavljati blagoslov blagosloviti blagoslovljen blagoslovljenje blagosrčen blagosrčno blagosrčnost blagost blagostanje blagoven blagovnik blagovoliti blagovoljenje blagovoljno blagovoljnost blagrovan blagrovati blagutniti Blak blandule Blanka blasinstrument blasphemetur blaten blatnat blatnica blato blätter blatterkohle blausaure blazen blazina blazinica blazinjenje blazneti blaznež blaznica Blaznik blazniti blaznost blaznovit Blaž Blaže blažen blaženost blažiti blažnost blebetaje blebetanje blebetati bled Bled bledenje bledeti bledica bledo bledoličnik bledordeč blei bleiessig bleiglas bleiglatta bleioxyd bleisuboxyd Bleiweis bleiweiss bleiztift bleiztiften blejski blek blekec bleketati blesk blesteč blesti bleščati
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni bi- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa drugi pošteni možje med ljudstvo razdelili. Bukvarnice ali biblioteke za ljudstvo moramo imeti, ako hočemo na bolje iti. Ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da jih vsa ta pridnost in poterpežljivost ne ubrani paznikovega biča in tudi njegove palice ne, kar je tudi prav; saj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spoznam. ” „Ni mogoče! ” ”Navadni hudodelci ne ljubijo dela, vedno je biča treba; kedar jih pazniki ne gledajo, naglo je popuščeno delo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rekel”, odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmémo ino ne moremo jeſti. “ Kralj jih tedaj ukashe s' bízhi ino shilami tepſti. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | za nas kervav pót potil 2 Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Heroda zasramovan, Jezus, za Barabo stavljen, Jezus, z jermeni neusmiljeno bičan, Jezus, s trnjem kronan, Jezus, na sramotno smrt obsojen, Jezus |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſujejo. ˛So ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo in oponaſhajo. Po tem mu, ker ſe je kralja imenoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' rokami po vaſ ſegli, vaſ preganjali, v' ſvojih ſ-hodnízah bízhali, ino v' jezhe metali. Per vſih narodih ino ljudéh ſkorej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa rekel bizhati ali gajshljati. Sdaj ſo Jesuſa v' ſodno hiſho peljali. Vojaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pride na mesto, kjer neki človek mnogoverstne reči z bičevja ali rogoza (Schilf) plete, in tó rokodelstvo se mu nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh |
| Blagomir puščavnik (1853): | je svoj vertec pridno obdeloval, ali pa lične pleteničice iz bičja delal; zvečer pa je sedé pred puščavno hišico na svojo |
| Pripovedke za mladino (1887): | zlat trak ter ga jej priveže krog vratu, potem natrga bičja, iz kojega splete mehko vrvico. Na-njo priveže srnico ter jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja |
| Genovefa (1841): | bil, in poſteljo s mahú in torila is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 27. Otrok Moseſ v' bizhnatim jerbaſzhku. Is Jakopovih otrók ſe je ſzhaſama velik narod sarédil |
| Astronomija (1869): | vračajo v krajšem času, in sosebno so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin |
| Astronomija (1869): | delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novih poſtav na Krajnſkim sa letno delitvo daril (premij) sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér bi ſe s delitvijo daril sa ſrédnje ali ſlabe bike dobrotljivi namén ne doſégel. Takó saſtale darila ſe bodo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe perdjano, de morajo per biku, sa kteriga kdo hozhe premijo dobiti, te laſtnoſti biti: Velikoſt |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda vedi, da moraš tudi tako delati |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod Flint, in kaj ti je storil |
| Fizika (1869): | Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pihavnik, Löthrohr. Platte, ploša. Plattenförmig, ploščinat. Plaenerkalk, 128. Plastisch gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Porcellanerde, 43. Kapnik, Tropfstein, 84. Karnallit, 34. Kasijanski (utvari), Kassianer (Bildungen), 119. Kassianer (Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel, premog, 30. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tropfstein, 84. Karnallit, 34. Kasijanski (utvari), Kassianer (Bildungen), 119. Kassianer (Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel, premog, 30. Keilhaue, kramp, pik |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druſhini vpraſhanje saſtavil, koliko zhaſa bi treba bilo sa naſhteti bilion? ako bi zhlovek vſako minuto ſto naſhtel, nizh ne jedel |
| Botanika (1875): | obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. |
| Gozdovnik (1898): | si lovci prizadevajo kolikor mogoče odpraviti sledi stopinj in poteptano bilje poravnati. »Tako! « sklene Pepo. »Zdaj smo povsem gotovi, moremo iti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | trudno maha kal ; Trave neskončno množico prebiraš, Mém lepot poljá biljk ne preziraš, Ne utrudi te snežnikov prod, ne zalézeš skal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je takó posébel, de je le ſém ter tje kakſhna bilika oſtala. Miſlil je tako redik jezhmen she podorati, vender ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sato, kér pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati |
| Genovefa (1841): | ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé vlezhe, in kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Kras. v Pand. : Bolezen Vašega žebeta je ta, da vhaja bincelj naprej, kite kopitne in nadkopitne kosti so skrajšane, stranski vezki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | se lepo priležejo; povijejo se pa s širokim trakom čez bincelj; vsaki dan se mora noga enkrat odvezati in kopati z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | vodo lanénega semena, da se tudi kite zmehčajo. Ako pa bincelj prav zlo vhaja naprej , se mora v plošče ali šine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gosjo mastjo ali s salom dobro namaže. Oteklina se pri benceljnu, ali nad kopitom, ali na strani predre, in rjujavkasta, smerdljiva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in gnoj se je že močno razširil, alj clo na benceljnu ali na nadkopitu si luknjo odperl: je treba dile alj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se ne razdeli sama od sebe, je treba krog benceljnovega člena, kjerkoli se oteklina kaže, rise en palec saksebi od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redko pripeti, bi se gotovo dale ošlatati. Druga pri spahnenju benceljnovega člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem mehurju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Narprej se zapazi nad kopitom do benceljnovega člena oteklina, v kteri razsajajo hude bolečine. Zatorej konj noče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi člen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi člen je naprej nagnjen; in ako ravno konj na vsem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stavijo, nekteri na prednji rob kopita narprej stopajo. Vendar se benceljnovi člen nikoli ne zravna, kakor pri zdravi nogi. Pri nekterih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ako ravno konj na vsem kopitu stoji, je vendar benceljnovi člen naprej nagnjen. Pri hoji premika konj zgornjo nogo, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali z napčnim zdravilom ozdravlja: se bolj in bolj razširja, benceljnovi člen osipa in po pišali na kviško gre. Kedar se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | križem šle, kterih je treba poravnati. V tem mnenju raztegujejo benceljnovi člen, in ga še hujše popačijo, kakor je bil poprej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat na dan v benceljnovi člen vribati: Vzemi 8 lotov olja iz dežnih červov, 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani 26. dan véliziga travna poſvezheni, in ſo she Binkuſhtne prasnike v Poſtojnſkim deſnim svoniku osnanovali. De bi pazh to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. Kimovza je to sberilo terpelo; nar vezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vreme lepo, je tedaj priložnost dana, po železnici se kratkočasovat. — Binkoštno nedeljo popoldne so pokopali mlado zalo hčer gosp. prof. Kersnika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | poslavljenje ta dan le g. vitezu Šmerlingu, ministru pravice, veljalo. — Binkoštno nedeljo popoldne ob dveh se je začela vožnja po železnici |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kar je napovedal Jesuſ ſvojim ljubim uzhenzam, ſe je na binkoſhtno nedéljo sazhelo goditi, ino ſe ſhe védno godi. Rasſvetlil jih |
| Življenja srečen pot (1837): | je bil sveſt ſlushavnik ſvojiga Goſpoda. ˛Sv. Duh je na binkoſhtno nedelo apoſtelne napolnil, ino sazheli ſo ſveto véro Jesuſovo osnanovat' |
| Življenja srečen pot (1837): | de ſvoje dolshnoſti sveſto ſtoriſh kakor ſv. Matija. Apoſtelni ſo binkoſhtno nedelo ſvetiga Duha prijeli, ino ſe po tém na vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim vnebohodu, bínkuſhtno nedeljo, ſo bili s' veliko uzhenzi v' neki hiſhi v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſvetim Duham napolnjeni. Tiſtikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker ſe je ſhum is hiſhe, ki |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | (Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueli: zaiti so ti? K' svedomi dnu hkueliki nozhi h' binkushtam h' Svinsvatam. Al tu merkei Davsoli od 11. do 12 |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x2 za kvadrat prvega člena, tedaj x za prvi člen binoma, dalje 8x za dvojni produkt, tedaj 4x za produkt obeh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + b pomnožiti, a potem dobimo enačba, t. j.: Kvadrat binoma je jednak vsoti iz kvadrata prvega člena, dvojnega produkta obeh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | binomov člen; da bode tedaj prvi jednačbin del popoln kvadrat binoma x + 4, treba še kvadrata druzega člena, namreč 16. Prištevši |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | samo s seboj, dobimo njega kvadrat. Ako hočemo torej kvadrat binoma a + b izračunati, treba ga le z a + b pomnožiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadrat monoma, ker ima dva člena; a tudi popolni kvadrat binoma ni, kajti le-tá ima po znani formuli (a + b)2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | deloma tako število prišteti, da bode prvi del popoln kvadrat binoma. Ako smatramo x2 za kvadrat prvega člena, tedaj x za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri |
| Deborah (1883): | odkimal. Krčmarica. I na jutro, ko je prišel k nam berič na kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odlikovali beli nježni njegovi udje od zaerjavelih in žilastih trupel beričev, ki so ga obdajali. Zdaj ga popusté samega. Stal je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | in dol proti Šentjerneju in Kostanjevici vse grajščakov, uradnikov in beričev bojí, da duhovnov beseda ne veljá dosti, da so ljudje |
| Valenštajn (1866): | samó Posluša lehko lepi čut človeški, Mi krutega zakona smo beriči Samó. Pokorščina se imenuje Krepost, ke sme iskati nizki človek |
| Oče naš (1885): | Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi podvržejo. Poslanca so beriči čez mejo nazaj poslali. Pisma, od nekega generala pisanega, niso |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi, ali nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi namrezh nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ze, katiru ſo ti hudobni judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s timi judouskimi hlapzi, berizhi, inu shoudnirji v'ta vert priti, nega s'tim nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe ony, koker ima |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ispraſhevan, ſe je na dvoriſhi nekaj shaloſtniga godilo. Hlapzi ino brizhi ſo bili na ſredi dvoriſha ogenj napravili, ino ſo ſe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér od vélike ceste na Gobovcu **) (Schwammberg) ali od Podbrezja (Birkendorf) kaj čez eno dobro uro niso, naj bi jih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teden, sa prozeſije — daljej sa ſ. sakramente ſ. kerſta, ſ. birme, ſ. ólja ; sa shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga |
| Genovefa (1841): | in ſtarih drevéſih mehkiga, ſuſiga mahú nabrát in vezh pripaſov (birtahov) ſi ga je nabrala, in v votlini ſêbi in ſvôjimu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | večidel ljudem si fige molil ; Obesel na vrata mi prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | srca rad, prav z veseljem. Samo toliko še počakaj, da bisage poiščem, ter si palico vrežem v domačem leščevji. Ti si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami, Kdo povedati to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſebno veſeli, ino mi jih dobro plazhali. ” Sdaj jih v' baſagi poka- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino she vrate odpira. Katerza ga pobara: „Kaj pa v' baſagi imate, de tako ſmeſhno ſhepta? ”— „Rake !” odgovori mosh. „Kaj, rake |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſte miſlile. Ne dolgo po tem dojde kmetiſhki mosh ino baſago zhres ramo prineſe. Rad bi ſvojimu dézheku, ki ga je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj Katerza rezhe, dvanajſt jih vsemem. ˛Saj jih imate polno baſago, in goſpód meſtnar ſe bojo unih sadoſti najedli. Sa ſùkno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. |
| Rudninoslovje (1867): | steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno |
| Rudninoslovje (1867): | se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | otroſhka ljubesn do ozheta je vezh vredna, kakor nar drashji biſer alj pa shlahni kamen, ki ga v' ſvoji sakladnizi imam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih |
| Zoologija (1875): | in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Genovefa (1841): | bogáta, na poſvétne rezhí. Miſli, de je tvôja grôfinja te biſere na tiſtim vratu noſila, kteriga bo sdaj kmalo mèzh preſékal |
| Genovefa (1841): | miſlila, de mi bo ſam tiſti, ki mi je té biſere v lepotijo dal, vrat odſékati ukásal. Saúpaj tedaj v Bogá |
| Genovefa (1841): | Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla: „Té biſere imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja |
| Genovefa (1841): | vami delí! ” Ko je Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe je sopet tiſte ſtraſhne nozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico |
| Zoologija (1875): | Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | popki ſo lepo beli ino selenkaſti, ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem zhednim roshzam? ” Imenujejo ſe ledinzhize |
| Zlatorog (1886): | v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se |
| Genovefa (1841): | je piſmo prineſla, ktéro je Genovefa v jézhi piſala; vervizo biſerov mu je pokasala, ktére je kój ſposnal in s britkim |
| Genovefa (1841): | ſhtepanje ſtal, v ktérim je bil vénez pol dodélan s biſerov narejen in s napiſam: „Vojnomiru ſe vernivſhimu junaku njegova svéſta |
| Genovefa (1841): | je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s védno selénih |
| Rudninoslovje (1867): | no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. |
| Genovefa (1841): | moj mósh is vôjſke verne, ga mu isrôzhi. ” In ſvojo biſerno vervizo (Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla |
| Divica Orleanska (1848): | blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko |
| Zoologija (1875): | barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi |
| Zoologija (1875): | se, temveč se kakor bube na prostem obešajo. Semkaj spadajo: Bisernik (Argynnis); gospica (A. Paphia); osatnik (Vanessa cardui); admiral (V. Atalanta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri ne trpé |
| Rudninoslovje (1867): | se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali |
| Oče naš (1885): | da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna |
| Pozhétki gramatike (1811): | avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola |
| Genovefa (1841): | odredila — po imenu Genovefo. She otrok je shé Genovefa prav biſter um pokasovála, in prav shlahtno ſerzé in v vſim ſvôjim |
| Štiri poslednje reči (1831): | kakor prihodni zhaſ. Prizhijozhi zhaſ tako hitro naprej tezhe, kakor biſtra voda, in kader sgine, ga nikoli vezh ni nasaj. Dan |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſaj je to novo leto lehko sadno sa naſ. — Kakor biſtra voda po gladkim potoki, tezhe nagel zhaſ naſhiga shivlenja, v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ˛Sv. Bernard. ) — Kakor pa le is zhiſtiga ſtudenza sdrava ino biſtra voda isvira, ravno tako vſtaja tudi le is zhiſtiga ſerza |
| Življenja srečen pot (1837): | tresno teló, ki po malim jé ino pije; v' njem biſtra pamet prebiva. Debele megle ſonze sakrivajo, preobloshen shelodez pamet tamní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in |
| Genovefa (1841): | v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duha dozdevanje, Kjer ne vé, kaj prit' imá. Kot bolj bistriga očesa Vid' on svitlo upanje; Potolaž'jo ga nebesa, Mirno sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večkrat dolgoterpne in sitne , de potrebujejo veliko vednosti, iskreniga uma, bistriga očesa, veliko vmetovnosti in skuševanja, in nedopovedljivo velike marljivosti in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v |
| Pozhétki gramatike (1811): | a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola devoir; donnez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času |
| Oče naš (1885): | ker je imel vést, da ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo |
| Kuharske Bukve (1799): | perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s zhaſam snajdeno ? Mar saſtonj ſe je dodélil Semlje ſinu biſtri um? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec in krava, ki ju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ampak s konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih biſtrih ozhí, ſhirokih noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se |
| Oče naš (1854): | tudi velik, terdin starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga |
| Oče naš (1854): | čez eno uro je stal Nace pred Španiolskim generalom. Z bistrimi očmí je pregledoval jetnika in potem ga je prašal, kako |
| Oče naš (1854): | nogah Rozalio in Marieto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal pri njem, ga blagovoljno in pazljivo gledaje |
| Oče naš (1854): | isti, kteri ga je vjél, je stal med jetniki z bistrimi očmi in bosim mêčem. Grozno je Francoze preklinjal. Francozje so |
| Oče naš (1854): | v rujav plajš zavit mož, kteri ga je s svojimi bistrimi, svitlimi očmí dolgo pogledoval. „Gospod Nace! ali smo Vas našli |
| Oče naš (1885): | tudi velik, trden starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga |
| Oče naš (1885): | nogah Rozalijo in Marjeto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal pri njem, ga blagovoljno in pazljivo gledaje |
| Oče naš (1885): | čez eno uro je stal Nace pred Španjolskem generalom. Z bistrimi očmi je pregledoval vjetnika in potem ga je prašal, kako |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu |
| Pozhétki gramatike (1811): | okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud, verrière, ſhipa, carrosse, kozhia, larron |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet |
| Rudninoslovje (1867): | Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſhe terd'jo véro krívo Beshi tjé v Bôhinj, v Biſterſhko dolíno, V terdnjávo sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni |
| Botanika (1875): | popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so bili bolj pozablivi, de svojih reči niso več tako bistro previdli ino de so ob vso svojo moč prišli, de |
| Gozdovnik (1898): | enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | chanter juste, prav péti; parler bas, tiho govoriti; voir clair, biſtro viditi; rester court, omolkniti, vmolkniti; frapper fort, mozhno terkati; sentir |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bom vſekal! ” ſtrelz satruſhi. Fantizh ſe s' obema rokama brani, biſtro na ſvetel nosh gleda, pa neprenehama vpije: „Oh tega ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znaš delíti; Umétnost pa, o človek, sam imáš. (Schiller. ) Natora, bistroumna učiteljca naroda človeškiga, se ni nikoli zadovoljila, kaj vstvariti, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo |
| Astronomija (1869): | osi mislimo lehko na raznih krajih zemeljskega površja, kar ima bistven upliv na to, kako se mu vidijo nebeske prikazni. On |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in utemeljuje dvoje glavnih vzgojnih oblik |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko pa mora biti primešanega vsacega, da postane |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v enacih razmerah telo vedno enako gostost, zato je prav bistveni znak minerala. Zatoraj so gostost večkrat in prav pazljivo določevali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imé po njem kakor roženčevi ali amfibolovi škriljnik ter je bistveni sestavni del sienitov, dioritov in druzih. V železnih tovornicah ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zmesi, ki so potrebni k njeni sestavi, imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so té besede le en del kerščanske sisteme, ali pa bistveno njegovo vodilo? ” „Draga gospodičina! po prav priprosti priliki je vaš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila: 1. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji |
| Astronomija (1869): | točke in črte na nebu, in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3 |
| Astronomija (1869): | stara in se dostikrat o njej govori, jima astronomijsko opazovanje bistveno krati. Pa tudi med zvezdami nam točnejše opazovanje kaže še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so v pravi premogovi tvorbi, vendar se vse druge razmere bistveno ločijo od nje in kažejo, da je Alpinska premogova tvorba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in množenje le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zasebni ali javni vzgoji. Ker ta formalna razlika ne vpliva bistveno na notranjo upravo vzgoje, treba se ni ozirati nanjo. 42. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan p. m.; več predlogov mu je bilo predloženih, kterih bistvenost pa je: naj se vlada poganja še dalje kar je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale |
| Fizika (1869): | ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je njih bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke |
| Botanika (1875): | so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima vsa bitna znamenja svojega debla. Ona je anatomijsko ravno tako sostavljena, so |
| Kemija (1869): | delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude, iz kterih dobivamo železo. Bitne sestavine vseh teh rud je železo in kislec; tedaj so |
| Fizika (1869): | dokazati; zatorej se prištevajo tudi zgorej imenovanim prikaznim. Prikazni brez bitne premembe pri tem udeleženih stvari imenujejo se fizikalne in znanost |
| Fizika (1869): | za naša opazovanja svetloba solnčna najbolj imenitna. Zraven té je bitnega poména tudi svetloba, ki se nareja pri kemijskih prigodah. |
| Botanika (1875): | in mole čeznj k višku. Ta razmera pestičeva ali njegovega bitnega dela plodnice — proti drugim cvetovim delom je vrédna največe pazljivosti |
| Fizika (1869): | in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji |
| Divica Orleanska (1848): | je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej |
| Divica Orleanska (1848): | za nekaj kar že ima. Če pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je |
| Divica Orleanska (1848): | spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' |
| Ta male katechismus (1768): | sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden |
| Ta male katechismus (1768): | en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten |
| Ta male katechismus (1768): | koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli |
| Stric Tomaž (1853): | zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti. |
| Valenštajn (1866): | Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i |
| Valenštajn (1866): | Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn |
| Fizika (1869): | Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da |
| Biblia (1584): | uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil |
| Genovefa (1841): | po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil ta dan tako vesel, kakor že veliko let ni bil |
| Roza Jelodvorska (1855): | čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo |
| Gozdovnik (1898): | je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač |
| Gozdovnik (1898): | ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa katiriga volo je on s' kameinam pobit, inu podſipan biu. Vedeli ſo tudi drugi, kie je ena, ali druga rezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti. katiri ſe je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s' naſhimi ſyunu teshkimi grehi obloshen, od tiſtih teshe biu na semlo poklazhen, inu mi supet nega s' novimi grehi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je volen, ali tu meſſu je ſlabu. Negou Duh je biu volen od judesha s' kuſhvainam isdan, od judu vloulen, svesan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od Herodesha supet do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | supet , Kokar Sodnik serditi, s'Krisham, na k'dirm je biu respet, Shive, mertve soditi. Veſela sodba tistim bo, Katiri so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je skues boga ta v siga mogozhniga ziev svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skues muezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Sacrum promptuarium (1695): | Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque |
| Genovefa (1841): | go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju |
| Deborah (1883): | O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši |
| Oče naš (1885): | let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
| Oče naš (1885): | Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse najino bogastvo nazaj dal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | deržal je ravno tega za noge tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi |
| Genovefa (1841): | in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot |
| Genovefa (1841): | ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil |
| Sacrum promptuarium (1695): | farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo |
| Ta male katechismus (1768): | Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred |
| Ta male katechismus (1768): | Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De te ſlode! ta je bla dobra! Nęshka. Dobra ! inu ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala |
| Rudninoslovje (1867): | vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako |
| Ta male katechismus (1768): | Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nebeſih 'mamo vſi; Oh, de bi tud otrozi Ozheta vredni b'li! Le tam bomo shiveli Vſi ſrezhni in veſeli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle |
| Robinson mlajši (1849): | lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri |
| Tine in Jerica (1852): | pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez |
| Tine in Jerica (1852): | Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine |
| Tine in Jerica (1852): | nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj |
| Tine in Jerica (1852): | dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še |
| Oče naš (1854): | Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo |
| Zlata Vas (1848): | je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar |
| Zlata Vas (1848): | nagajali. Županam pa se je to dobro zdélo, če so bili Ožbè in njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti, in na svoje stare dni bi |
| Robinson mlajši (1849): | ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi |
| Biblia (1584): | ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je |
| Biblia (1584): | vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi |
| Biblia (1584): | ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je lazhèn bil on, inu ty, katęri ſo s'njim bily: 4. Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu ſerzę; na tako visho, de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori |
| Ta male katechismus (1768): | na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popadli. Kader ſo pak vidili ti, katiri ſo okuli njega bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſokuſt, bres vſe perglihe velku odlozheni bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' povsdignenim oblyzhiam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu hudobe, koker debi bly bres vſe navarſhine, inu obene ſhtraifinge per Bogu doushni. Inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti, katirim je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | leta na biu en hudobnig, mi bi ga tebi na bly zhes dali. Joan 18. h'petimu: Commovet populum. On punterſtvu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhimu dobizhku, namrezh h' dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | S' kai sa eno temo bi mi ſhe sdei obdani bly, ko bi nas na biu ti s'to luzhjo tvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shelie dobili, ſo tiſto vkradli, inu sa volo tatvine obeſheni bly. Naſrezhna je tudi tiſta saſtopnoſt, katira ſe na hudu oberne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu shpizhaſtu ternie rodila, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Novize Lublanſkè pov'dò; Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes 4,400 goldinarjev. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Andreji je pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je bilo tréba pomagal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da je takrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | opira na to, kar je pred malo leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega |
| Gozdovnik (1898): | in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel. |
| Sacrum promptuarium (1695): | je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem |
| Sacrum promptuarium (1695): | LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (na ſtrani. ) To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato |
| Ta male katechismus (1768): | klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho |
| Ta male katechismus (1768): | be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo serze je bv vmerto vniemv: glih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier je resano shtapo natadrvgo padavo noi smozhjo dovta potegniano bv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de mora te bolésni pri vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik |
| Valenštajn (1866): | tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo rękàl supèr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci |
| Divica Orleanska (1848): | Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal |
| Robinson mlajši (1849): | z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa več vozili ne bomo, ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo. |
| Ferdinand (1884): | še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva |
| Revček Andrejček (1891): | mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar tako! (Gre k peči |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shivi svetu, teda bosh ushlishan tushebranje je saprov is naidano bu: inu aprabirt al skushano. Sede prida teſte Shebranje, katere morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidi: je skushano apa je tamenje pana zsuaba daje zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrivnueſt mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bukou katere so bile od isabitariov poshribane inu tadei karje bu ven is bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ani so teſta psa mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz |
| Tine in Jerica (1852): | Spodbudilo. Moja duša, noč in dan, Mirna v Bogu bod’, Prazne skerbi dên’ na stran, To možgane blod’. Skerbi on |
| Zeleni listi (1896): | Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod menoj! « Mati: »Da dobro spim! « Francek: »Da doblo pim! « Mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se |
| Stric Tomaž (1853): | je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se |
| Blagomir puščavnik (1853): | tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih |
| Viljem Tell (1862): | ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne |
| Zeleni listi (1896): | bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gostijo, Če jim dobro vince rase: Bomo skup se veselili, Bod'mo stari ali mladi, Ter zdravice z vincam pili Po slovenski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo: Domači jezik gladko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | večna hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper |
| Oče naš (1885): | tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega |
| Sacrum promptuarium (1695): | O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni |
| Sacrum promptuarium (1695): | reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je odgovóril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti |
| Maria Stuart (1861): | Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na |
| Maria Stuart (1861): | doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nadalje bodite tudi varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 10. O vi lubeſniv’ Chriſtiani! * imam ſhe britkuſt ſadoſt’; na bodte taki tyranni, * de b’ m’ gmirali ſhalloſt * s’vashemi velik |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mate! Srezhne ſeſtre! srezhni bratje! Sem ſte pomagalli meni, Tavſhentkrat bodte zhesheni! 15. Edn drug’mu pomagajmo, Vezhno hvallo Bogu daimo |
| Maria Stuart (1861): | vsi žalujejo Obupno, serce ji midva dajajva, Na smertni poti bodiva podpora! Kenedi. Melvil! Če mislite, da potrebuje Podpore najne na |
| Valenštajn (1866): | prime). O slušaj mene, ne verjemi prêveč Ljudem; hvaležna Trčkinim bodiva Za to udanost, al ne upajva Jim več, no vredni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bodash ti stuerou kader boda zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader boda mesha venka nesi te dnar mouka noi deji van miernat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa leto ven- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru poſuſheni ovſs, inu restan grah jeſti dati, goſim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod Luno, inu Saturnusam. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena. Vetrovi bodejo vſe ſorte, pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſsaku Iętu v' teh Pratikah najde, katere ravnu, koker ta, bodejo po vishajnu teh Planętov narjene, inu to je saſtopit od |
| Pozhétki gramatike (1811): | bódem, boſh, bodeſh bo, bode bómo, bódemo, bote, bodete, bodo, bodejo, Prihodni pretekli. J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor. Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredila. Savoljo tega nam bodejo tudi druge rezhi — ne ſamo kmetijſke in rokodélſke — prijétne, ker |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | katere Dozdaj ne vidijo, Spoznajo, udje vere Z nam' tvoje bodejo: De čast mu skup pojemo, K nebo ga da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | moji bratje, Vidite li kar ta knjiga pravi? Prišli časi bodejo poslednji, Več ne bode ovsa ne pšenice, Pa na polji |
| Pripovedke za mladino (1887): | na ladiji. ” Prvi zopet pravi: „Kaj mu to pomaga! Ako bodejo na suho izstopili, pridirjal mu bo nasproti lisast konj; zajahati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravico do vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | madžaron. Kaj se le to pravi? ali se mu ne bojo šeme posmehvale, kér vender vsak vé, de sim Krajnc ! Ako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i napenjali drugi narodi za čast i povzdvigu našega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | je slovenščina imenitna, koristna i potrebna; dokažimo to tako, da budu ljudi pošlatali, ker nečeju toga viditi, slišati i spoznati. Kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne gnado da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. |
| Viljem Tell (1862): | na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko |
| Astronomija (1869): | kod da pride ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da |
| Ferdinand (1884): | Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo |
| Ferdinand (1884): | na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti |
| Revček Andrejček (1891): | nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá |
| Revček Andrejček (1891): | srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju |
| Genovefa (1841): | nikoli, prav nikoli kaj hudiga ne ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom govoril, in de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo |
| Oče naš (1854): | bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani |
| Oče naš (1854): | pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več vozili ne bomo, ga |
| Viljem Tell (1862): | Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se |
| Valenštajn (1866): | Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas |
| Astronomija (1869): | dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj je le treba |
| Gozdovnik (1898): | da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu namenu dozdaj še tukaj v Ljubljani prideržali, po druge boma pa pisali, de bo volja našiga milostljiviga Cesarja popolnama spolnjena |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala , če bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še precej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa |
| Gozdovnik (1898): | Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | treba v produktih 32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo |
| Robinson mlajši (1849): | sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt |
| Blagomir puščavnik (1853): | se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dreveſa je Bog rekel: Nikar ne jejta od njega, ſizer boſta umerla. “ — „O, rezhe kazha, ne boſta ne umerla! Bog jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe dvema uzhenzama: „V' ta le terg pojdita. Naſhla boſta oſlízo pervesano, ino per njej shebé, ki ga ſhe nihzhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jejta od njega, ſizer boſta umerla. “ — „O, rezhe kazha, ne boſta ne umerla! Bog jo she vé! ˛She le prav ſpregledala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glave; vaſhe reſhenje namrezh ſe blisha. Nebo ino semlja boſta preſhla, moje beſede pa ne bodo preſhle. Dne pa ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem, pred boſta nebo ino semlja preſhla, preden bi ſe le zherka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſto, de bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode poneſe; sa njim naj greſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne umerla! Bog jo she vé! ˛She le prav ſpregledala boſta, zhe od njega okuſita. Enaka boſta Bogu, ino vedila boſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe dobro ne sapirajo, lukne s ſlamo samaſhi, de ne boſta desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih, simſkih dnévih preglej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne glave, ne perſi ali nog prehladil, de te ne boſta kaſhelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima |
| Zlata Vas (1848): | vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ako bodete te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na |
| Blagomir puščavnik (1853): | priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo |
| Roza Jelodvorska (1855): | kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako |
| Biblia (1584): | Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni biti Deuza alpa Shtanpok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel pobuagu noi kar bodash potrobuou mora on tabei perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim |
| Valenštajn (1866): | bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se mora, Ker zdaj |
| Ferdinand (1884): | usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to |
| Oče naš (1885): | Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko kave bodeš dobil za 64 gl.? 4.* Pri 100 gl. je 16 |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec |
| Lohengrin (1898): | Nikar ne v boj! Ne v boj nikar! Ne bodeš zmagal ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne |
| Genovefa (1841): | in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin |
| Divica Orleanska (1848): | bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na |
| Stric Tomaž (1853): | napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu |
| Oče naš (1885): | v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tebi jęsik tękel, koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de imam letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is |
| Genovefa (1841): | beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele |
| Tiun - Lin (1891): | katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice |
| Revček Andrejček (1891): | moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega |
| Blagomir puščavnik (1853): | je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno |
| Čas je zlato (1864): | časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo. |
| Oče naš (1885): | svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek |
| Gozdovnik (1898): | pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je |
| Robinson mlajši (1849): | lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj |
| Oče naš (1854): | s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega je |
| Valenštajn (1866): | ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le |
| Ferdinand (1884): | umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je |
| Zlata Vas (1850): | Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je vrinila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski |
| Biblia (1584): | vidil. Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali |
| Biblia (1584): | inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime |
| Biblia (1584): | taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter |
| Valenštajn (1866): | nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z |
| Valenštajn (1866): | menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v |
| Valenštajn (1866): | progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo |
| Valenštajn (1866): | se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je |
| Valenštajn (1866): | Oklicati, da je sam svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej Ferdinand, Ne zavezujete skopuhu se. |
| Valenštajn (1866): | skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se |
| Divica Orleanska (1848): | ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če |
| Divica Orleanska (1848): | me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo |
| Ferdinand (1884): | vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof |
| Gozdovnik (1898): | Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje. |
| Zoologija (1875): | iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v |
| Zoologija (1875): | kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti |
| Zoologija (1875): | Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic |
| Zoologija (1875): | živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali |
| Zoologija (1875): | nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi |
| Zoologija (1875): | opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na |
| Valenštajn (1866): | Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič |
| Sacrum promptuarium (1695): | Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu |
| Robinson mlajši (1849): | ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi |
| Robinson mlajši (1849): | pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok |
| Biblia (1584): | sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe |
| Biblia (1584): | mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni glasila povedal. ” „Kdo pravi, da ni povedal — jaz tega nisem rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake |
| Deborah (1883): | Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom porodila. Učitelj. Kako |
| Deborah (1883): | Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé |
| Tiun - Lin (1891): | se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem |
| Gozdovnik (1898): | hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal, de bi se bil nad tem pritožil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo |
| Divica Orleanska (1848): | ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in drugi ljudje |
| Roza Jelodvorska (1855): | hotla razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti |
| Roza Jelodvorska (1855): | poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vpye. 24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is |
| Genovefa (1841): | ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in |
| Genovefa (1841): | tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti |
| Genovefa (1841): | Kaj je pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſodem ; sakaj jeſt navęm nezh nad ſabo : al sa tu niſſem pravizhen, Goſpud je pak, katiri mene ſode. Satu naſodite pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekar namęnite, de ſim myr na semlo poſhilati perſhuv: jeſt niſſem perſhuv myr poſhilati, ampak mezh. Sakaj jeſt ſim perſhuv lozhiti |
| Valenštajn (1866): | knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal |
| Sacrum promptuarium (1695): | njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more |
| Biblia (1584): | ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod |
| Na Žerinjah (1876): | tobak iz žepa, in dejal zase: „Jurica — tema dvema pa nijsi ustregel! " In tako je menda tudi bilo, kajti grofica je |
| Na Žerinjah (1876): | zopet poluglasno: „Dober nos imaš, Gernau, boga zahvali, da se nijsi še blamiral! O ti vražji Vinko! " In tako govoreč je |
| Cvet in sad (1877): | Ta stara copernica, tvoja mati, je največ kriva, da me nijsi že vseeno k sebi vzel, vsaj takó. « Ko Šepec to |
| Cvet in sad (1877): | ne vem, kaj pravim! Saj človek nijsi ti, in sin nijsi moj, ampak klada si lesena; kakor si se zatrkljal, valil |
| Cvet in sad (1877): | uboga sirota pregovorila, ki ne vem, kaj pravim! Saj človek nijsi ti, in sin nijsi moj, ampak klada si lesena; kakor |
| Cvet in sad (1877): | roci držal in jej pretil. »Kakor se mi ganeš in nijsi tiho, pa te bom še, tatica ti grda. Ubil bi |
| Cvet in sad (1877): | Šepec. »Zakaj lažeš? Vsega ti stara nij vzela. Brez denarja nijsi nikdar. Samo dati nečeš,« rohni ženska. »Res nemam. « »Kakor češ |
| Cvet in sad (1877): | se sme komtesi na ravnost povedati, kaj ne. »Pač menda nijsi v mestu veliko po plesih hodil? « vprašuje teta. »Prav malo |
| Cvet in sad (1877): | takisto. Ne starka, ampak mati je moja. Vrag, da ti nijsi nikoli take imela. Lepo se mora govoriti o njej, ali |
| Ta male katechismus (1768): | ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti mi tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred |
| Zeleni listi (1896): | Le povej, draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh |
| Valenštajn (1866): | snuje. Stražnji glavár. Gospódije taborniki i generali — Trobár. V zavétii nejsmo ne, kakor se čuje. Stražnji glavár. Ki množno so tu |
| Valenštajn (1866): | polkovnik, torej smo gotovi. Prvi oklopnik. Da te hudič! Saj nejsmo psi njihôvi. Prvi lovec. Kaj nekij je? Kako se grozita |
| Valenštajn (1866): | hišo Avstrijsko! Deveru. Al zvestobe Fridolancu Prisegli nej smo? Makdonald. Nejsmo njega branit Sem prišli? |
| Biblia (1584): | pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe |
| Divica Orleanska (1848): | kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | starega leta dan. Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Tiun - Lin (1891): | ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so |
| Gozdovnik (1898): | pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vſe te tudi nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt |
| Valenštajn (1866): | Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas — Al nejso moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda njihov í strahoviti Zapovednik |
| Valenštajn (1866): | Ki množno so tu med nami se zbrali — Trobár. Prodájat nejso prišli dolzega časa. Stražnji glavár. I kar se pripravlja, kar |
| Valenštajn (1866): | Obotavljal Sem se predolgo, take zlobe so Se drznoli, ker nejso mojega Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas |
| Valenštajn (1866): | pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii |
| Sacrum promptuarium (1695): | klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de |
| Sacrum promptuarium (1695): | h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de |
| Sacrum promptuarium (1695): | quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda |
| Robinson mlajši (1849): | pak je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj |
| Robinson mlajši (1849): | kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu |
| Biblia (1584): | inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu |
| Biblia (1584): | hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh |
| Biblia (1584): | nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi |
| Biblia (1584): | Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte |
| Biblia (1584): | Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe |
| Zoologija (1875): | glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najde sicer novin zadosti v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno |
| Zlata Vas (1848): | 25. V vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá tèdaj letá vſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jug, aku lih je vezhkrat, inu pogoſtu deshevnu, toku vender niſso velke vode, koker, kader ſneg prezh grede, polęti je veliku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Preſhízhki, kateri ta Meſez, inu noter do Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Spomlad ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu |
| Robinson mlajši (1849): | obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin |
| Robinson mlajši (1849): | nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo |
| Robinson mlajši (1849): | brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A |
| Robinson mlajši (1849): | nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer |
| Robinson mlajši (1849): | sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino |
| Zlata Vas (1850): | mlinar v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni |
| Tine in Jerica (1852): | Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži |
| Tine in Jerica (1852): | sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od njih drugo jéd pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si nista mogla, misliti, kako je to, če ga skuhajo in na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da je še nekaj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da |
| Tine in Jerica (1852): | reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko |
| Stric Tomaž (1853): | in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo |
| Stric Tomaž (1853): | ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto |
| Genovefa (1841): | in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s |
| Genovefa (1841): | pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala |
| Valenštajn (1866): | se bliža Kvestenbergu). Gospod minister, denes v taborji Nas počeštili nejste prvikrat. Kvestenberg. Že enkrat bil pred temi sem prapori. Ilo |
| Valenštajn (1866): | Al morete prebiti, da užé Več dni še v misel nejste vzeli ga? Al morda mene zdaj več treba nej? Al |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena |
| Biblia (1584): | neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil |
| Biblia (1584): | ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte |
| Biblia (1584): | bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi |
| Biblia (1584): | k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li |
| Biblia (1584): | tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi |
| Biblia (1584): | néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po |
| Blagomir puščavnik (1853): | popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim |
| Sveti večer (1866): | spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj |
| Ferdinand (1884): | »Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim |
| Ferdinand (1884): | kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so |
| Gozdovnik (1898): | rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. « |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ob ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas |
| Genovefa (1841): | ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh, kakor oni? ” Ja moj Bóg! Ti me bolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je vídilo, ſe je zhudilo. Tedaj rezhe Peter: „Temu niſva mi dva ſ' ſvojo mozhjo pomagala, ampak s' mozhjo tiſtiga |
| Genovefa (1841): | zhuden je Bog! Mertvo ſva te objokovala, ljuba hzhi, in niſva ſe nadjala, ſhe kdaj na sêmlji tvôje oblizhje viditi; sdaj |
| Valenštajn (1866): | govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne |
| Deborah (1883): | trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O ti moj |
| Oče naš (1885): | pomagati; ne jé nič in ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po |
| Oče naš (1885): | odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih |
| Tiun - Lin (1891): | ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom |
| Revček Andrejček (1891): | ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor |
| Tiun - Lin (1891): | bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in naj me opomnijo: bom pa še kaj dal. Kér sim po njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to lahko zgodí; dovolj je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno |
| Stric Tomaž (1853): | Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober, storivši za vas, kar mi je bilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ni všeč! — Ti si mi tako dober Oče, jest pa sim Ti bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo že od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaſha savréla, Şe torga kej nít? Kaj ſoſed moj dela? Şim praſhati ſit. Al umnoſti jmajo Po ſvejti kej vezh? Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſtorí dobriga ſadú, ſe poſeka in v ogenj vershe? — Şim ſliſhal, mu pravim. Morebiti tudi vi niſte ſliſhali, kakó ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſànjah víd'la glávo zhédno Bledó leshati na mertváſhkim pèrti; Şim trepetála sá te úro ſlèdno, De bi nabéſ ne sgréſhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ni smota ni reſniza. *) Kolikor zhaſa ſim v Kopriunzi bil, Şim vſih plemenov imena dobil, Pervi me je vſeſkos fajmoſlitra zhaſtil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi |
| Ta male katechismus (1768): | vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu |
| Ta male katechismus (1768): | te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku |
| Ta male katechismus (1768): | tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te |
| Ta male katechismus (1768): | Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku |
| Ta male katechismus (1768): | Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj |
| Divica Orleanska (1848): | in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj so |
| Zlata Vas (1850): | Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kar mu Ti praviš, bo prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred |
| Viljem Tell (1862): | Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj! |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan |
| Deborah (1883): | Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne |
| Biblia (1584): | djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn |
| Biblia (1584): | inu ſo doli pred njega padli inu ſo djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu |
| Biblia (1584): | je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hiſho, inu je djal k' JEsuſu: Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti |
| Genovefa (1841): | je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni in pij |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog mu rezhe: „Kdo ti je povedal, de ſi nag? ˛Si li jedel ſad, kteriga ſim ti djal, de ga ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender le globok. Od kod boſh neki jemál shive vode? ˛Si li vezhi ko naſh ozhe Jakop, kteri je tudi is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi vidili, je nekako to le: Če se mu pisan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne bomo, ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa |
| Tiun - Lin (1891): | da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj |
| Genovefa (1841): | bôshje vólje me ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 800,000 gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega |
| Kemija (1869): | kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih |
| Botanika (1875): | rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako |
| Zoologija (1875): | lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še |
| Revček Andrejček (1891): | viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sakaj ſim ter tje Ijudjé tako malo ſadniga drevja ſadé? Şo piſali: kdor drevje ſadi, nima ſamo dobizhka in veſélja; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem vedno snano. — Şo druge raſtljine, pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi ogenj sagovarjati. Kugel sa ogenj ſi kupi od ziganov. Şo tudi dobre. — Kjer kaki zigan pokopan leshi, ni treba derſkavnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | on s njim móli, V iméni kèrſti ga ſvéte Trojízse. Şo na kolénah, kar jih je okóli, Şe od veſêlja ſvét' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | odluka, Da ju trpiš vse do vika: Strašne muky vse su gore, Pomoć jim se već nemore. Oj nevoljna grišna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imel; namesto posmehovanja se bude od nas govorilo: Glej, to su slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v prijetnu dolnju Štajersku, kde popred ješče nisem hodil i su mi povedali po nemečko, da ta kraj lehko najdem, samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici parabrodom iz Tersta put Aleksandrije. Iz Ogerskega. Čedalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | i mest po nemečko i zraven tudi po slovensko? Ali su te table napisane nekde na Slovenskem v obeh jezikih ? *) (Konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovensko imenuju, to sem uže sam vedil i da „Gonowitz” su Konjice, sem gredé zbaral. V Slovenskoj Bistrici poprašam za vinograd |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | to potrebno, sem se jaz prepričal uže kakor dijak. Povabili su me na berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu dolnju Štajersku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti, ništ' nemože cvasti! Tko nas razdružuje, podsieca nam |
| Valenštajn (1866): | imá. Hrvat (obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija! |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu |
| Biblia (1584): | hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami |
| Biblia (1584): | odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida |
| Sacrum promptuarium (1695): | pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu |
| Kuharske Bukve (1799): | od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' |
| Genovefa (1841): | bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in |
| Genovefa (1841): | obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus |
| Tine in Jerica (1852): | slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso |
| Robinson mlajši (1849): | se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo |
| Robinson mlajši (1849): | mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino Petek sta se |
| Robinson mlajši (1849): | ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti |
| Stric Tomaž (1853): | mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo. Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | to vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko |
| Ferdinand (1884): | je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega |
| Oče naš (1885): | se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in |
| Gozdovnik (1898): | ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo |
| Gozdovnik (1898): | pogled, da se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in |
| Robinson mlajši (1849): | pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov |
| Robinson mlajši (1849): | si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi |
| Stric Tomaž (1853): | nič ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile |
| Botanika (1875): | maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste |
| Botanika (1875): | ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično |
| Valenštajn (1866): | ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe |
| Genovefa (1841): | njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu |
| Genovefa (1841): | de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in |
| Genovefa (1841): | tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel |
| Genovefa (1841): | od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko |
| Genovefa (1841): | koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos |
| Divica Orleanska (1848): | vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče tudi govorili |
| Maria Stuart (1861): | Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do |
| Tiun - Lin (1891): | pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel |
| Gozdovnik (1898): | ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta |
| Biblia (1584): | posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr |
| Biblia (1584): | na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne |
| Genovefa (1841): | sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda |
| Genovefa (1841): | oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg mi jo je dal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | še le bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav |
| Divica Orleanska (1848): | potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše |
| Robinson mlajši (1849): | da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti je zdaj. Dober |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga |
| Valenštajn (1866): | veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v |
| Revček Andrejček (1891): | sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef |
| Genovefa (1841): | djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to |
| Genovefa (1841): | Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in |
| Genovefa (1841): | ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila |
| Genovefa (1841): | O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki |
| Zlata Vas (1850): | trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji |
| Ferdinand (1884): | bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in |
| Zlatorog (1886): | burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdrav bodi, kralj Judovſki! “ Ino va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino ga s' njim po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu v' obras pljujejo; drugi mu ozhí savesujejo, ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden drusiga pokvarijo, ravno tako tudi ſvinje smedlijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so zdaj vroče zdaj merzle, sapa je nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in močno, kar se čuti, ako |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rastline, samo da v njih bije srce. Tudi otroška srca bijejo, po tem se ravnaj, znabiti da spoznaš detetovo srce. Pa |
| Valenštajn (1866): | ko v ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v |
| Pozhétki gramatike (1811): | v'; il faut, que je bataille, treba je, de ve biem, que je detaille, de na drobno povém, que j' émaille |
| Pozhétki gramatike (1811): | pogreb, murraile, sid, itd. Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille, drobim, na drobno povedujem; j' émaille, obliam, zihim |
| Divica Orleanska (1848): | Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel, ſkashi nápako; zhe ſim pa prav govoril, sakaj me bijeſh? “ Ana rezhe Jesuſa h' Kajfatu, ſidánjimu vélikimu duhovnu, gnati. Per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na |
| Divica Orleanska (1848): | Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim |
| Divica Orleanska (1848): | vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja! |
| Zlata Vas (1848): | žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okoli 19. in 20. dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene po zemlji kot zdaj in zdi se |
| Divica Orleanska (1848): | Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje |
| Robinson mlajši (1849): | Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit' |
| Divica Orleanska (1848): | hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti. Na to pristavi, de mu treba ni Boriti se za |
| Stric Tomaž (1853): | kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri! varite se tega, sicer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe nisem jeſt nezh imella terpeti, dokler meni ſa druga niblu nezh veliku mar, koker ſa mene samo, inu ſa mojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej jejnal prideguvati, dokler je bil dva naperjatla iſmyril. Inu niblu she nekol tebi povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh sem uſſe dobru masala v' mojemu serzu. Per meni niblu nobenega drugega sovrashtva, koker te pregrehe, katira je ena grofovitna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je bivsgvblan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi |
| Valenštajn (1866): | bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost |
| Gozdovnik (1898): | žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi |
| Gozdovnik (1898): | in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je |
| Gozdovnik (1898): | naprej. Dala se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam |
| Valenštajn (1866): | zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu |
| Gozdovnik (1898): | je treba rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire |
| Valenštajn (1866): | juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Oblaſtnikam, inu deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl? JEsus je odgovoruv: Govoriſh li ti ſam |
| Sacrum promptuarium (1695): | nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pergnan hudizh je le boshji pot: on mora oſtati zhier jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu Boga † syna noi S. † Duha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi rano na nia S. Rami: inu skves kriesh k' jega sa me nesou: jas tabe prosim skues zelu nia terplenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemluvam guſt: ampak Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov jepa use kupa naprei je skushano od isabitarjov alpa shebrei 75 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa shebrei 75 Ozha noi 75 obom, inu ano vero jepa she guishneishi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti: noi kakv bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skves te kervave sovse dovoshi moje napopovne spvevedi katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je |
| Botanika (1875): | prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je |
| Zoologija (1875): | slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz |
| Zlatorog (1886): | pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je le malo predmetov, katere bi si mogla prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko |
| Gozdovnik (1898): | po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj |
| Ta male katechismus (1768): | Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zdaj se vnetje mehurja prične, kar se tudi na hitrejšem bitju serca in ciple spozna. Zdaj je treba živinče alj operirati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moč in dodeli jo za enkrat najslabšemu in najnevrednišemu tvojemu bitju! Coe, poglej v mé! ” Vse je molčalo, ko je Boštjan |
| Divica Orleanska (1848): | In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume |
| Fizika (1869): | vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil |
| Fizika (1869): | pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem |
| Fizika (1869): | prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na kterih te prikazni |
| Botanika (1875): | vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo |
| Botanika (1875): | istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje |
| Fizika (1869): | Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2 |
| Fizika (1869): | ker služijo v to, da se prav očevidno prepričamo o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in mogočnem delovanji |
| Botanika (1875): | ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni povezek se oddeli od |
| Kemija (1869): | 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica |
| Roza Jelodvorska (1855): | je rana jela okrevati, ali Častimir, ki je le v bitvi radosten bil, se ne ve kam djati od predolziga časa |
| Valenštajn (1866): | dragonec (pristopivši). Zdaj Pikolominovič njih je glavárstvo dobil, Ker v bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhájma so izgubili, Za polkovnika |
| Valenštajn (1866): | Poznajo več obraza, ki jim bil Je solnce v temnej bitvi? Treba nej Orožija. S pomolov se pokažem Upornim trumam, i |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili satabo bojivavo kaker bitevo: she tu k' bosh te tri rezhi uskledi sagledov ti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | notranjega žara, da so se mogle kot pari v parokrogu bivajoče sestave vsaj nekoliko sesedati na zemljo, kot tekočine. Organskega življenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Leopolda Kosilkova v Vingi na Ogerskem jel izhajati za Bolgare, bivajoče na Ogerskem. Izhaja dvakrat na mesec ter stane 3 gold. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njene v zavesti se nahajajoče nasprotnosti. Domotožje, katero nas navdaja bivajoče same in zapuščene na tujem, pojavlja se pred vsem kot |
| Ferdinand (1884): | čas, ko je popravil lepo cerkvico ter si poleg postavil bivališče. Pastirji po hribih namreč niso imeli svojega dušnega pastirja, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenovani strani, zgoraj v sredi pa kot nadpis ime in bivališče trgovskega prijatelja. Na levo, z »debet« zaznamenovano stran se zapisujejo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaporedoma tekočimi števili. Vsakemu postavko se dostavi datum, ime in bivališče trgovskega prijatelja, ob jednem se kratko in jasno pove, zakaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | v svojem vertu. ” Čeravno je zelo sterma steza k Blagomirovemu bivališču na verhu skale peljala, vender ne toži blaga gospa čez |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mu je poročal o srečnem ozdravljenju in o svojem novem bivališču. Neka ladija je bila pripravljena, da odpluje v Avkland. Bôb |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski |
| Gozdovnik (1898): | nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak |
| Zoologija (1875): | vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti živali in stopram |
| Viljem Tell (1862): | tej luči, ki pozdravlja Najprve nas med vsemi narodi, Ki bivajo globoko dol pod nami In težko dihajo v soparnih mestih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je, da ne bi marsikako morsko pobrežje, kjer zdaj smelo bivajo ljudje, spremenil v puščavo, ako ga umetno ne zagradé. Posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vspeha. Celó na Francoskem, kjer je veliko denarja in kjer bivajo najmarljiviši in najbolj varčni kmetovalci, niso prišli po vse do |
| Deborah (1883): | in našel vso svojat. Star oderuh jud, judinja z otrokom, bivajo v nogradu, in ž njimi neka čaralnica. Tam so mu |
| Zlatorog (1886): | zagléda, »Nikár pa še, da vrt njihóv bi videl, »Kjer bívajo v zelenji večno mladem. »Kozâ planínskih snežnobeli tròp »Skrbnó tam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | še mlajši, le za tega del sem bil tako drzovit. Bival sem dosta mirno v Skadru, v vélikem mestu Turškega pašalika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in je za vero umrl mučeniške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas bival je in učil v Rojani in okolici. Po nočnem času |
| Ferdinand (1884): | gojzdno odprtino v sinji daljavi oni stari grad, kjer je bival Ferdinand. Kipel je kvišku z mnogobrojnimi stolpi iz velike, rodovitne |
| Gozdovnik (1898): | kakor bi bilo iz brona ulito, v čigar potezah je bival izraz dobrotnosti, a ta je bila v prijaznem nasprotju s |
| Ferdinand (1884): | srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega, ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih |
| Roza Jelodvorska (1855): | njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se |
| Gozdovnik (1898): | po oglavek Komančev ter odidi s svojimi bojevniki takoj na Bivoljezero, kjer skupaj zadeneva. Tamkaj so bledoličniki s svojimi čedami. « »Kdaj |
| Gozdovnik (1898): | ime Rdečih vilic. Moj brat se obrni vodi nasproti na Bivoljezero. Štel bo veliko otokov in kadar do sedmega pride, vidi |
| Gozdovnik (1898): | drži v Rio Gilo. Gotovo je, da razbojnika gresta na Bivoljezero. Ni nam treba naravnost hoditi po utisih sledov, ampak moremo |
| Gozdovnik (1898): | dala ga bosta Apačem; ti ga bodo pa odvedli na Bivoljezero. « »Potem moramo takoj mahniti proti Bivoljezeru«, trdi vročinski Dormiljon. »Moja |
| Gozdovnik (1898): | jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru. « »Ali ni hotel preganjati onih treh belih lovcev? « »Močni in |
| Gozdovnik (1898): | po štirih solncih bo Črnotič s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z njim skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče |
| Gozdovnik (1898): | bojevnikov ter naj tlači s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko je spretni in bistrosodni glavar |
| Gozdovnik (1898): | bodo pa odvedli na Bivoljezero. « »Potem moramo takoj mahniti proti Bivoljezeru«, trdi vročinski Dormiljon. »Moja brata bosta čakala, da se prikaže |
| Gozdovnik (1898): | priti do Apačev. « »Moj brat, bodi miren,« teši Sokoljeoko. »Na Bivoljezeru čaka deset hrabrih Komančevih vojakov Sokoljeoko. Skrili se bodo pred |
| Gozdovnik (1898): | drugo ni imel očesa. »Kdaj bo moj beli brat na Bivoljezeru? « »Zdaj še ne ve,« odgovori Wilson. »Pozna-li Bivolotok? « »Ni ga |
| Gozdovnik (1898): | brat na Bivoljezeru? « »Zdaj še ne ve,« odgovori Wilson. »Pozna-li Bivolotok? « »Ni ga še videl, ker njegova domačija leži veliko sto |
| Gozdovnik (1898): | Štel bo veliko otokov in kadar do sedmega pride, vidi Bivolotok. Tam čaka deset vojnikov Komančev na Sokoljeoko. Moj brat jim |
| Gozdovnik (1898): | je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko |
| Gozdovnik (1898): | do Rdečereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je |
| Gozdovnik (1898): | dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in |
| Maria Stuart (1861): | venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni |
| Kemija (1869): | 468. Bittermandelol, olje grenkih mandeljnov, 488. Bittersalz, grenka sol, 417. Bizmut, Wismuth, 432. Blanc fix, 416. Blattsilber, srebrna pena, 430. Blausaure |
| Kemija (1869): | 29. Bizmut. Bismuthum; znak: Bi = 104; gostota = 9,8; tališče = 264° C. |
| Kemija (1869): | Wetter schlagende, treskava sapa, 3 91. Wichse, voščilo, 388. Wismuth, bizmut, 432. Wirkung, učinek. Würze, ječmenovka, 502. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wirksamkeit, činnost. Wismuth, bismut, 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wiederkäuer, prežvekovalka. Winkelmesser, kotomér. Wirksamkeit, činnost. Wismuth, bismut, 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. |
| Gozdovnik (1898): | možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje |
| Gozdovnik (1898): | obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerje med A-jevim in B-jevim deležem kakor 1/2 : 2/3, med B-jevim in C-jevim kakor 3/4 : 4/4, med C-jevim in D-jevim pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó med seboj, da je bilo razmerje med A-jevim in B-jevim deležem kakor 1/2 : 2/3, med B-jevim in C-jevim kakor 3/4 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelen, prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav takó r, razdelna mora biti z m tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, in prav takó r, razdelna mora biti z m tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r. |
| Genovefa (1841): | kônez je bil miren, in blag. Njéno shivljênje po prihódu is puſhave je bilo enako lépimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | brez blaga” — pravi star pregovor — al tukaj veljá še drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet |
| Maria Stuart (1861): | mnogo sem Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo! Naj mojo Jedert blag osreči mož, Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši |
| Valenštajn (1866): | hčerka, sedi k meni! Na tvojih ustnih ziblje duh se blag, Umetnost mati je hvalila tvojo, Premil i sladek glas, ki |
| Ferdinand (1884): | krivdo. Povedal je le, da je Bernard grof Rijo, jako blag mož, ki pa mu je bil najhujši sovražnik, znal z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko |
| Deborah (1883): | ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg |
| Ferdinand (1884): | svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej |
| Ferdinand (1884): | le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je trpela ž njim. |
| Ferdinand (1884): | sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž |
| Blagomir puščavnik (1853): | pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak |
| Roza Jelodvorska (1855): | marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je |
| Roza Jelodvorska (1855): | k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z |
| Roza Jelodvorska (1855): | nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj |
| Oče naš (1885): | iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender, kakor vsi ljudje njegovega duha, tudi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti |
| Blagomir puščavnik (1853): | sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | drugi reči bi mi bil Vaš prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika |
| Blagomir puščavnik (1853): | sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Roza Jelodvorska (1855): | žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. |
| Genovefa (1841): | ſvôjiga moshá sloshíla. Vezh naſtavkov od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vmazanih Hotentotov, kakor od svojiga slovenskiga naroda. — Imamo pa tudi blagih móž in iskrenih mladenčev, kteri se z veséljem učé, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushba s ſvojimi denarji in prineſki ſvojih udov in drugih blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ponavlja dan na dan. Saj je že dosti prav blagih duš in zeló izobraženih mož za svoje sužnje storilo to |
| Zlatorog (1886): | Povej mi vse, kar čula si in veš »O belih, blagih žen planínskem raji, »O Zlatorogu in triglávski roži. « Nasméje Špela |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja |
| Genovefa (1841): | kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas |
| Roza Jelodvorska (1855): | Hočete tedaj to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej |
| Stric Tomaž (1853): | ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | državnem zboru 9. decembra. (Dalje. ) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih odkazal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vmes vtikajo. Po mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo iz deželne blagajnice. Ker je ta predlog samostojni predlog in ga je Kramarič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | le še vedeti, koliko ti vsako leto vlečejo iz državne blagajnice, ki se nateka po davkih. Naši dopisi. V Gorici 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | tudi letos bodo kmetovalci največ davka nesli v državne (cesarske) blagajnice. Kdor tedaj največ dá, pač tudi zasluži, da se tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu |
| Maria Stuart (1861): | je le predobro znana. Marija. To so sodniki moji — Lord blagajnik? Pravična vam bom jaz! Bodite mi Pa tudi vi pravični |
| Maria Stuart (1861): | vam na sled so prišli. Leicester. Ha! Mortimer. Prišel veliki blagajnik je Potem, ko se nesreča je zgodila, V Fotheringhaj, kraljičine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | čitalnica edina, ki svetu v letniku odkriva svoje delovanje. — Gosp. blagajnik Kremžarje poročal o računu leta 1872. in o proračunu za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa je proda po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom |
| Genovefa (1841): | v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sam pa tudi ne gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo |
| Zlata Vas (1850): | je bolje mléko in če ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako drugo, le ime |
| Deborah (1883): | šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino in |
| Gozdovnik (1898): | hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | me Boga usamagozbniga sa buagu noi dnarje Amen je skushano. TA 44. KAPITL. Tu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na pol, ino s' vſo ſvojo drushino ino ſ' ſvojim blagam odíde. Laban jo ushge sa njim, in ga miſli po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 3 goldinarje in 20 krajcerjev dobili. — Med spletenim lesenim blagam so bili Ed. Junkertovi izdelki iz Gradca nar lepši. — Pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoje izdelke v razne kraje svetá pošilajo in z svojim blagam domače rokodelce in fabrikante zatirajo. Zakaj bi si naši rokodélci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraje „nesmérjenih deshel ſo shelésne zéſte, po ktérih „vosove s blagam in s ljudmí oblosheni, kakor „ptizhi pod nebam, naglo prepelavajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je |
| Zlatorog (1886): | péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi |
| Tiun - Lin (1891): | in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno |
| Gozdovnik (1898): | bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga |
| Robinson mlajši (1849): | imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer |
| Blagomir puščavnik (1853): | mu se po glavi verti. Pa tudi vesela misel na Blago- |
| Tine in Jerica (1852): | so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava |
| Divica Orleanska (1848): | izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda; berž sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó |
| Tine in Jerica (1852): | jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam darí U spomladi, u poletji, Clo do pozne jesení: Blagodarno krilo svoje U proletji razgernè, Vse ustaja, vse se oživlja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhetu veſelje pravit. Kmalo prideta ozhe ino ſin, sa toljko blagomiloſt hvalit; ſolse ſo jima v' ozhéh jigrale, od veſelja ſta |
| Blagomir puščavnik (1853): | se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za besedo; ljudje tukej so sem prišli, da bi se |
| Blagomir puščavnik (1853): | draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno |
| Blagomir puščavnik (1853): | z njim vred v svoje posestva nazaj šli. Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti |
| Blagomir puščavnik (1853): | hitro zapustiti mogli. Žalosti ne morejo govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče |
| Blagomir puščavnik (1853): | je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša |
| Blagomir puščavnik (1853): | se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je |
| Blagomir puščavnik (1853): | zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje |
| Blagomir puščavnik (1853): | serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me |
| Blagomir puščavnik (1853): | pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen |
| Blagomir puščavnik (1853): | prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne |
| Genovefa (1841): | njéne beſéde in njéni sglédi ſo bili zéli deshéli velik blager (shégen). Daljezh okrog ſo bili ljudjé veliko bolj pobóshni; ozhitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti bo! ” Med vſimi imenovanimi zhaſopiſi ſe tá nar bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih |
| Divica Orleanska (1848): | bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Divica Orleanska (1848): | Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti |
| Blagomir puščavnik (1853): | vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim |
| Biblia (1584): | nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio |
| Biblia (1584): | Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar ſta pak |
| Ta male katechismus (1768): | viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Hrena. V tacih okoliščinah žrtuje pravi rodoljub osebo svojo občnemu blagru. Ivan Viihar naj bode tedaj naš poslanec! Begunski Hren se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in uredbe odraslih moglo bi vsak hip motiti in otroškemu blagru samemu škodovati. Da se to zapreči, treba je, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v slavo nebeške varhinje. Vém, de ima naš narod dosti blagorojenih duš, ktere so pripravne in voljne, v čudadelnim drevesu, to |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že |
| Robinson mlajši (1849): | staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani |
| Deborah (1883): | grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog |
| Robinson mlajši (1849): | kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je ravno prejel. Hvalila sta ga in mu srečo in blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila |
| Blagomir puščavnik (1853): | svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski blagoslov dam. ” |
| Deborah (1883): | slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz |
| Deborah (1883): | na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Oče naš (1885): | ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je |
| Oče naš (1885): | rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je bil velik. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti. |
| Ferdinand (1884): | veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled |
| Oče naš (1885): | mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na |
| Revček Andrejček (1891): | do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſho ſtopite: Mir bodi tej hiſhi! Zhe je hiſha tega blagoſlova vredna, bo gotovo priſhel va-njo; zhe nè, ſe bo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſte nam shivesh in delavnoſt dale, kakor ju ſamo blagoſlovi miru dati morejo. Obertnik (rokodelnik) sdaj vezh negléda po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti |
| Tine in Jerica (1852): | In meni, reče Jerica, in mu roko kakor pri mašnikovim blagoslovu pomoli, in meni je dal mojiga Tineta. Tretji del. Skerbna |
| Tine in Jerica (1852): | Po s. žegnu ali blagoslovu je šla Jerica na grob svoje matere, in odtod spremljena |
| Genovefa (1841): | bódi, ſolsé tvôje matere ga imájo omezhiti in v bôshjim blagoſlovu ga bo mêni in têbi dovolj. ” Drobno je po tém |
| Blagomir puščavnik (1853): | glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji |
| Roza Jelodvorska (1855): | Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime za roko, »ostani vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to blagoslovi. “ |
| Ferdinand (1884): | reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen |
| Zlatorog (1886): | in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame |
| Zeleni listi (1896): | milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi«. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklóne na poſtelji, vsame otrozhiza v' narozhje, ji kuſhuje ino blagoſlovi. Joshefu pa rèzhe: |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na oljſko goro. Tukaj rasproſtrè ſvoje roke nad njimi , jih blagoſlovi, ino rezhe: „Grém k' ſvojimu Ozhetu ino k' vaſhimu Ozhetu |
| Zlata Vas (1848): | položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhi povsdignejo, in ſvoja ſina pod ſtarim hraſtam po ozhetovſko blagoſlovijo, ki ſo jima ſolse v' ozhéh jigrale. — Kar pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v |
| Roza Jelodvorska (1855): | bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje otroke perpeljale, de bi jih blagoſlovil, roke na-nje poloshil, ino molil nad njimi. Uzhenzi, to viditi |
| Genovefa (1841): | vidil, bom vunder smiraj nevidljivo pri vaſ do kônza ſvetá. „Blagoſlovil jih je ſhe in prizho njih ſe je viſhej in |
| Genovefa (1841): | in Vojnomira, po tém pa vojvoda in vojvodnjo po verſti blagoſlovil in poglédal in roko ſtegnivſhi je rékel: „Sdaj je goſpod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokasal. Ozheta te bom ſtoril velikimu narodu. Obilno te bom oblagoſlovil, ino po tebi bodo vſi narodje na semlji oblagodarjeni. “ Abraham |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jéd perpravi, kakorſhno veſh, de rad jém. Tedaj te bom oblagoſlòvil, preden umerjem. “ Esav bersh gré. Rebeka je to ſliſhala. Naglo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ni ſposnal, je jédel, roke na-nj poloshil, ino ga oblagoſlòvil, de je bil poſvezhèn, tako rekozh, ozhe obljubljeniga Odreſhenika, po |
| Oče naš (1854): | v najlepši starosti, večkrat obiskala, pri njem molila in ga blagoslovila. Kakor sanje se mu je vse to zdelo in le |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Verjela mu je. Potem sta oba z hvaležnim sercem dobrotnika blagoslovila, mesto zapustila in proti Pragi napotila se, kjer je Benediks |
| Oče naš (1885): | v najlepši starosti, večkrat obiskala, pri njem molila in ga blagoslovila. Kakor sanje se mu je vse to zdelo in le |
| Oče naš (1854): | bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi |
| Genovefa (1841): | de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj |
| Ferdinand (1884): | nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine |
| Oče naš (1854): | mar že po križu mika? Ako Bog hoče, boš kmalo blagoslovljen (žegnan) z njim! “ To govoreč pride do križa. Jerbasček s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da sem danes zadnjič v šolo šel, in glej! posebno blagoslovljen je bil ta dan za mé, pa tudi poln čudnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. |
| Oče naš (1885): | hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svoje zvezdoznansko delo s tem bolj zamišljen, nikdar ni odrekel blagoserčni mož, prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | smo že, de je tudi veliko ljudí, ki niso tako blagoserčni, kakor je bil oskerbnik Milovič, kakor stric Antonovec in kakor |
| Stric Tomaž (1853): | „Ata! vi ste tako dobri in blagoserčni in nam veste večkrat kej lepega povedati, — bi mar ne |
| Genovefa (1841): | otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in jim pokaže dar, ki ga je ravno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga |
| Valenštajn (1866): | Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | se zmislim Merzle zime — me obgrè, Ktera zemljo z nje blagóstmi V belo krilo nam zaprè ; Pa gledeč na spomlad mlado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji |
| Roza Jelodvorska (1855): | ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj pri sercu biti«. Vrata so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polovice Kimovca *). Kdor do tega časa kaj naročnikov zbere, naj blagovoli njih imena z dnarji vred po segurni priliki v Beč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati dnarničarju tega društva, gospodu trgovcu Konradu Pleiweis-u; prosimo tudi |
| Čas je zlato (1864): | uren, prebrisan dečko je, in če svitli kralj kužeta viditi blagovolijo – zares prav čedna živalica je – morebiti ...« »Zares, pravi korenjak je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | u zaminu nami vaʃega poʃaljete. Joʃ vam se priporuçujemo, da blagoizvolite isti poziv u vaʃ plemeniti Çasopís priniti. Mi vas pozdravljamo |
| Blagomir puščavnik (1853): | serca želim, da mi veliko veliko od mojega Miroslava povedati blagovolite. ” Zahvalite se Bogu, jo opomni pobožni starček, pojte mu noč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu namenu blagovoljno privoljili, in berzo po tem cesarskim blagovoljenju je nova zarija ti gojilnici zasijala, in kmalo se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne |
| Gozdovnik (1898): | Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi |
| Pozhétki gramatike (1811): | bolih, ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr |
| Stric Tomaž (1853): | je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni ima dva deleshja, bénit. bénite, slhégnan, shégnana |
| Divica Orleanska (1848): | vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Divica Orleanska (1848): | Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od svinčenikaste posode Janeza Rabiča fabrikanta od s. Ane nad Blakam, in od mnogoverstniga kovaškiga blaga Jan. Steigerja iz Gradca moramo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s. Ani nad Blakam na Koróškim. 10. Gospe A. Rusheim v Celovcu. 11. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peljal, dvakrat u Gorizi furlanſke zokle vidil, in enkrat v Blaku mavshane (garane) preſhizhke zenejſhi prodal, kakor ſo mu doma sa-nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetno všite rokodela. 7. Gosp. J. K. Eger, fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn, sedlar v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern, fužinar v Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon Unglert, strugar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in |
| Ferdinand (1884): | li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof, »hočeš li zaradi tega pritepenca celó |
| Fizika (1869): | Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdravo paſho jim noſiti. Perje mokró, ali pa praſhnó in blatno ali pa od tiſtoletnih mladik, ali ſparjeno, ali s mano |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo, ako se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razmokljivih soli. Strjeno skorijo je deloma zopet razjela ter napravila blatno tekočino, koja je trdne delce kot zrnca spuščala na dno |
| Stelja in gnoj (1875): | pri nas v deželi največ stelje potrati, tam je najbolj blatnata živina. Tako kaže tudi skušnja, da povsod tam po deželi |
| Stelja in gnoj (1875): | snago živine, in kdor opazuje, da tam je živina najbolj blatnata, kjer se porabi največ stelje, bi skor bil primoran reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidimo, kér po zeli koshi poſébno sérbenje obzhutijo, ktéro jim blatneniza in ljushniza nar boli tolashi. Şizer je pa vſe umne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji |
| Zlata Vas (1848): | Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odresheſh, ali is grabnov potégneſh, vſtelji, in jo s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v kuhinji ali per hiſhi vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in konoplá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlushil. Dober gnoj s ſuſhkam narediſh, zhe ga s shivinſkim blatam, s apnam, ali s pepelam nameſhaſh. 6. Ruſhnjo, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de jih kose in sajz' ne objedó, Pomashi s' kravjim blatam, s sholzham, al s' pelenovo vodó. 4. Vert per hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali slišite, ljubi moji kmetje, ki tolikokrat nesnažne in z blatam pokrite vimena pri svojih kravah terpite !) nekaj pa de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si lepo in dobro pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji |
| Zoologija (1875): | na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli |
| Kemija (1869): | Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi |
| Revček Andrejček (1891): | ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa |
| Genovefa (1841): | vſih nadlógah v jézhi, v bolésni in v ſmerti mehka blasina. Şkuſili bodete to , kakor ſim jes ſkuſila. ” ”Kadar vam vaſha |
| Fizika (1869): | Wechselrad, kolo menjač. Weckerwerk, budilo. Weg, pot. Weitsichtig, daljnovid. Wellbank, blazina. Welle, val. Weile, (bei Maschinen), vratilo. Wellenberg, vrh valovni. Wellenbewegung |
| Fizika (1869): | Bewegung, gib, gibanje. Biegsamkeit, gibkost. Bild, podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne |
| Najdenček (1860): | molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine, kjer sim imel shranjene in molil sim pobožno in z |
| Deborah (1883): | Sedela sem v belem oblačilu pri njem ter mu bele blazine pokladala, in v sklede devala opresnega kruha in kislega zelja |
| Oče naš (1854): | vergel in do smerti pobil. “ Martonova glava je nazaj na blazino padla. Potem je svoje roke sklenil in s slabim glasom |
| Najdenček (1860): | jenjala prositi, kakor da mi je gospodinja boljšo odejo in blazino dala. Potem mi je skuhala juho tako dobro, kakoršne še |
| Viljem Tell (1862): | krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v roci Valter Firštovej in Stavfaherjevej, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | končal, jo je zgrabil za lase in siloma vergel na blazino. Ona ni dala glasú od sebe, nekaj ker jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe mozhno odergovati. 7. V gorkim vinu ali shganju pomozhenih blasiniz mu je tréba na shlizhizo, na vrat in na obojo |
| Botanika (1875): | obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele |
| Biblia (1584): | tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne |
| Revček Andrejček (1891): | Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares! |
| Revček Andrejček (1891): | podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred |
| Revček Andrejček (1891): | se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk |
| Revček Andrejček (1891): | ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse |
| Revček Andrejček (1891): | dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica! |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | LjubIjani) je 26. Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. Blasniku gledati; radovoljen mu jo bo pokasal. (Kér ſo kose letaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih |
| Biblia (1584): | rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je |
| Ferdinand (1884): | ste ga kedaj nameravali usmrtiti. Vso krivdo je zvračal na blaznost vašega pevca Petra. Sedaj me pa gotovo ne bode več |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | natančne preiskave v blaznicah vsih dežel so dognala, da je blaznost največkrat le konečna posledica neizmernega vživanja alkohola. Največ odstotkov norcev |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež |
| Gozdovnik (1898): | prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala |
| Življenja srečen pot (1837): | v' tajiſto dovoliti, alj dopadenje pobiti. “ ˛Sv. Bernard. 9. ˛Sv. Blash. Poboshen zhrednik. ˛Sv. Blash je bil bogabojezhih ſtariſhev ſin, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | dopadenje pobiti. “ ˛Sv. Bernard. 9. ˛Sv. Blash. Poboshen zhrednik. ˛Sv. Blash je bil bogabojezhih ſtariſhev ſin, ki ſo zhredo paſli ino |
| Življenja srečen pot (1837): | shiviga viditi, ſposnajo pravo véro, íno ſe dajo kerſtiti. — ˛Sv. Blash ſe ſpet k' ſvoji zhredi poverne, kjér je v' ſvojim |
| Življenja srečen pot (1837): | takim niſo angeli tovarſhi; ſam preklenſhek je njim prijatel. ˛Sv. Blash, priden paſtir, je lepo shivel, ino toljko dobriga ſtoril, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | i se je z sedli in kernirji prav dobro obnesel. — Blaž Osebik, ključar na Vranskim si je z decimalnimi tehtnicami, kterih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Tud goſpod Poſhtenovizha ſo ſolse polile; vmolknili ſo. — „No,” sazhneta Blashe ino Marko, „ſaj ſhe ni poveſt ſkonzhana! Kako ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozheta sveſto poſnémala: bila ſta prav blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa vojſhák ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je bil tako velika ſrezha sa zelo deshelo. — Njegova ſina, Blashe ino Marko, ſta ozheta sveſto poſnémala: bila ſta prav blaga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | so predvčeranjem kaj dobro kapljico nastavili. — Ljubi Anton, mu odgovori Blaže, hodi ga le sam pit, jez ne grem s teboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pa čem to zapisati, da se ti danes žganjča braniš? — Blaže mu odgovori: Prijatel, jez ne pijem žganja več, in to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | žganjčarja, Anton in Blaže. Po navadnem pozdravljanji pravi Anton Blažetu: Blaže! kaj bi bilo, ako bi šla vsak en frakeljček slivovice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | V neki ulici se srečata dva znana žganjčarja, Anton in Blaže. Po navadnem pozdravljanji pravi Anton Blažetu: Blaže! kaj bi bilo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je bila čista kakor ribje okó in merzla kot léd. Blaže je dobro vedel, da se piti ne smé, kedar je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tak glasí. 8. Studenec. Nekega vročega poletnega dné je šel Blaže na polje. Lica so mu gorela od vročine in žeja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Blaže si misli, da bi ga morda njegova umnost v pletenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža huda Odvernila ni od truda Ob težavnim setve |
| Čas je zlato (1864): | dela vajen, vedno nesrečen ostal, in bi mu nikdar noben blažen dan ne napočil. |
| Lohengrin (1898): | hvaliti iz srca globočin! Prišel si tod Vè bran narodu! Blažen tvoj pot! Slava prihódu! Elza (hiti k Lohengrinu). Lohengrin (vzdignivšise |
| Lohengrin (1898): | nič mi del? O slávi, pesem zmage! Junáka čine blage! Blažen tvoj pot! Slava prihodu! Blažen tvoj rod! Váruh narodu! Tebe |
| Lohengrin (1898): | pesem zmage! Junáka čine blage! Blažen tvoj pot! Slava prihodu! Blažen tvoj rod! Váruh narodu! Tebe le, o vzor-junak! Le tebe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa že enkrat povedal — če se prav spominjam, pri mizi blaženega Fabija — da so iz Kaldeje; v tej deželi je pa |
| Ferdinand (1884): | hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega veselja, kakor še nikdar ne v življenji; dà, čutil je |
| Roza Jelodvorska (1855): | je vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova |
| Ferdinand (1884): | življenji; dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več beséde umévno izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſedi, kakor neverniki, kteri menijo, de bodo savoljo ſvojiga veliziga blebetanja uſliſhani. Ne ravnajte ſe po njih. ˛Sej vaſh Ozhe dobro |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | zna še jezika, in tudi malo koristi dobiva iz tega blebetanja. Moja gospôda! ali morda menite, da je kaj bolj izobražen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kod imaš vso to neumnost? Kdo te je učil tacega blebetanja? Jaz sem se učila, sem premišljevala in premišljevala in prišla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si upate od nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš |
| Roza Jelodvorska (1855): | s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom |
| Ferdinand (1884): | bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj |
| Ferdinand (1884): | tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v |
| Ferdinand (1884): | bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila |
| Ferdinand (1884): | »Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in se ne da |
| Oče naš (1885): | in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na |
| Oče naš (1885): | ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in |
| Genovefa (1841): | neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké |
| Genovefa (1841): | ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko |
| Genovefa (1841): | sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla |
| Genovefa (1841): | dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo |
| Revček Andrejček (1891): | desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojo mater. — Ni se motil, ona je bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v |
| Blagomir puščavnik (1853): | ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne |
| Roza Jelodvorska (1855): | ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja? |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih |
| Roza Jelodvorska (1855): | ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga |
| Rudninoslovje (1867): | barve je lazurne, i tudi raza je taka, samo nekoliko bledejša; prozóren je ali prosójen, krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4 |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ljuba tetka mi pravijo, da si od dne do dne bledejša. Kaj pa ti je, preljubo moje dete? Kaj pa naj |
| Rudninoslovje (1867): | zelen je kot smaragd, tudi raza je zelena, toda nekoliko bledejša, samo prosójen je; krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe |
| Blagomir puščavnik (1853): | strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti |
| Gozdovnik (1898): | pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj veliko vezhi, nekaj rudezhih ko kri, nekaj bolj bledih, kakor is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje |
| Genovefa (1841): | zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo |
| Genovefa (1841): | in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga |
| Oče naš (1854): | prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil |
| Deborah (1883): | več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah. |
| Oče naš (1885): | prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je od časa do časa skerbno in boječe pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in |
| Zlatorog (1886): | In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de se je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je |
| Maria Stuart (1861): | tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je |
| Gozdovnik (1898): | sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Klausner-Stahlwasser), ktera se v celi Evropi samo tù najde; zdravi bledico, tudi drugač oslabljene ljudí obojniga spôla *) Zraven teh treh zdravilnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna |
| Ferdinand (1884): | naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno |
| Gozdovnik (1898): | Takoj ustane Bizongriva z napeto puško pred njim. »Odkodi ve bledoličnik, da je tukaj Komanč? « »Od Sokoljegaočesa,« odgovori beli, smejoč se |
| Gozdovnik (1898): | »Drugi bledoličnik ni tako visok in tako močani vendar višji in močnejši |
| Gozdovnik (1898): | Bivolotoku bledoličnik s štirimi očmi? « »Bil je tukaj in drugi bledoličnik je govoril, da Sokoljeoko pride. « Sokoljeoko se zdaj nečesa domisli |
| Gozdovnik (1898): | da razbojnika privede v roke Komančev. Je-li bil na Bivolotoku bledoličnik s štirimi očmi? « »Bil je tukaj in drugi bledoličnik je |
| Gozdovnik (1898): | kliče ta. »Hoče-li moj beli brat povedati mi, kje stoji bledoličnik, ki nosi ime Avgustin Pena? « »Tam, črnobradi mož, pri velikem |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič, glavar Apačev, naj svojim vojakom zapove, da vračajoča se bledoličnika na miru pusté, kajti Antilopa hoče z belimi skleniti mir |
| Gozdovnik (1898): | razbojnikov,« reče opravičujoč se. »Ali to je videl, da vodita bledoličnika vjetega; potem nista mogla biti dobra moža. Rdeči moj brat |
| Gozdovnik (1898): | mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo |
| Gozdovnik (1898): | Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat |
| Gozdovnik (1898): | so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj |
| Gozdovnik (1898): | ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k |
| Gozdovnik (1898): | »Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo |
| Kemija (1869): | žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf |
| Kemija (1869): | Niederschlag. Ocedina, Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig, 510. svinčeni, Bleiessig, 463. Odkapati, destilliren, odkap, Destillation, odkapina, Destillat. Odkisilo, Desoxydationsmittel. Ogelj |
| Kemija (1869): | višnjav strup, 396. Blei, svinec, 430. Bleichkalk, belilno apno, 415. Bleiessig, svinčeni ocet, 463. Bleiglanz, svinčnati sijajnik, 430. Bleiglas, 409. Bleiglátte |
| Kemija (1869): | apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. |
| Kemija (1869): | 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz |
| Kemija (1869): | Bleiglanz, svinčnati sijajnik, 430. Bleiglas, 409. Bleiglátte, svinčeni glaj, 431. Bleioxyd, svinčeni okis, 431. Bleioxyd chromsaures, kromovokisli svinčeni kalij, 429. Bleioxyd |
| Kemija (1869): | ocetnokisli svinčeni okis, 462. Bleioxyd kohlensaures, ogljenčevokisli svinčeni okis, 431. Bleioxyd salpetersaures, solitarnokisli svinčeni okis, 431. Bleisuboxyd, svinčeni sokis, 431. Bleiuberoxyd |
| Kemija (1869): | Bleioxyd, svinčeni okis, 431. Bleioxyd chromsaures, kromovokisli svinčeni kalij, 429. Bleioxyd drittelessigsaures, ocetnokisli trojni svinčeni okis, 462. Bleioxyd essigsaures, ocetnokisli svinčeni |
| Kemija (1869): | Bleiglas, 409. Bleiglátte, svinčeni glaj, 431. Bleioxyd, svinčeni okis, 431. Bleioxyd chromsaures, kromovokisli svinčeni kalij, 429. Bleioxyd drittelessigsaures, ocetnokisli trojni svinčeni |
| Kemija (1869): | trojni svinčeni okis, 462. Bleioxyd essigsaures, ocetnokisli svinčeni okis, 462. Bleioxyd kohlensaures, ogljenčevokisli svinčeni okis, 431. Bleioxyd salpetersaures, solitarnokisli svinčeni okis |
| Kemija (1869): | svinčeni kalij, 429. Bleioxyd drittelessigsaures, ocetnokisli trojni svinčeni okis, 462. Bleioxyd essigsaures, ocetnokisli svinčeni okis, 462. Bleioxyd kohlensaures, ogljenčevokisli svinčeni okis |
| Kemija (1869): | phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja postave od 29. julija 1868 zadevajoče živinsko kugo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in ker je tudi Kranjski deželni zbor po nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi, da naj se politična uprava prestroji. Govor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Celovca je poslal iz svoje fabrike raznih sort svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera je povsod takó dobro znana, de imá kupcov dovelj |
| Kemija (1869): | okis, 431. Bleisuboxyd, svinčeni sokis, 431. Bleiuberoxyd, svinčeni prekis, 431. Bleiweiss, svinčena bel, 431. Bleizucker, svinčeni slador, 462. Blutlaugensalz gelbes, rumena |
| Kemija (1869): | barvo, ki sicer ne pokriva tako dobro kakor svinčena bél (Bleiweiss), ali zato pa nikoli ne porumeni niti ne počrni. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če ni rja prestara, jo odpraviš, če jo z čertnikam (Bleistift), ako je pa že stara, če jo z svinčenikam, (kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z |
| Kuharske Bukve (1799): | Telezhje meſo na franzosko visho. Naręshi vitraſtiga telęzhjiga meſa na bleke, ga potolzi s' noshovim robam, de bo mehko; sloshi ga |
| Kuharske Bukve (1799): | pomashi svalano teſtó, potręſi gori sręsane rakove vratove, rasręshi na bleke s' kolęſzam, bleke povì, inu jih puſti ſhe enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | to smęſhaj ſkup; sręshi oblate na po dva perſta ſhiroke bleke, namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta |
| Kuharske Bukve (1799): | lotov moke; svalaj teſtó na tanko, ręshi s' kolęſzam trivoglate blęke, deni gori kakiga maſhenja; savì ſkup, poſtavlaj na papir, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | luka ali zheſna; tę ſtvarl vkup rasſękaj, inu na goveje bleke naloshi, potle jih ſkup savì, saſhpíli, na tizhji rashin natakni |
| Kuharske Bukve (1799): | rasręshi s' obodzam sa krofe, ali pa s' nosham na bleke; Pomashi koso s' maſlam, potręſi jo s' ribanim kruham, vloshi |
| Kuharske Bukve (1799): | na en perſt debeloſti, vręshi ga s' biſihkotnim modlam na blęke. Poſębej smęſhaj ſhtir lote preſjaniga zukra inu en lot ſtolzhene |
| Kuharske Bukve (1799): | voſkam pomashe, enmalo obriſhe. Is unigi męſhanja ſturi podolgaſte bleke, jih naloshi ua pleh. deni v' pęzh, de ſe rumeno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skoz sitice čisto odcejeni sok, testo prav tanko na majhne bleke zvaljaj, nadrobne rezance v rujavo župo deni, de dobro prevre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | majhno ponev z maslam na ogenj, de se razbeli, daj blekic skozi jermene na konec kuhavnice in pusti ga od tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar je Na herbtu ti noſiti. ” „Zhe mras maſh — ovza bleketa — ˛Stor' sheni ſe gibati, Puſt niti 's moje ovne ſt'rit' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni vidil; in |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana |
| Viljem Tell (1862): | Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej |
| Zeleni listi (1896): | me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa me nihče ne občuduje! « |
| Lohengrin (1898): | Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko takó |
| Astronomija (1869): | ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz |
| Sveti večer (1866): | težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in zlo angelje, ki ſo okoli njé kakor odmaknjeni, takó bleſhí, de ſi eden med njimi ſvojo rozhizo nad ozhmí dershí |
| Sveti večer (1866): | in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti |
| Deborah (1883): | Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže |
| Fabule ino pesmi (1836): | Ne mógel ſhe je snati, No da ſe malo dén bliſhí, Nej’ vidil thora ſtati. Pa toti miſli: Virt she sna |
| Življenja srečen pot (1837): | oh, kako ſo jih tam veſeli! Nebeſhka zhaſt is njih bliſhí, in vſa ſovrashnikov oblaſt premagana pod njim leshí. — Ino v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom; Oj sveti Ciril i Metod! na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | v veseli spomen nju apostolovanja leta 860. Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom: Oj sveti Ciril i Metod! na |