- bebasta
Gozdovnik (1898): boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za
bebast bebec bebica becherapparat Beč beda bedak bedakost bedarija bedast bedaštvo bedeguara beden bedenje bedeti Bedford Bednaček bedro beduin befolgung beg begati Begne begun begunec begunka Begunje beh behörden bei beiden beifalle beifuss beispiel beispringen beitze bek beka bel Bel Bela Belbič Belcebub belec belemnit Belgija Belgijec belgijski belica belič belieben belin belina beliti belja beljak beljakov beljakovina beljen beljenje belkast belladonna belle Bellievre bellis belo beloba belodan belokosmat belokožec belopeški belota belouška Bel_peč Benares bendiba bene Benečan Benečanka benedictio benedictione Benedig Benedik Benediks Benedikt benediktinec benefac beneficiat beneški Beneško Benetke beni Benito benzoa benzoeharz benzojev Benjamin benjaminov Beograd bera berač beračenje beračica beračiti beraški beraštvo bereza bergamot bergamotka berge bergesthälern berggeboren bergholz bergkrystall bergla bergrucken beril berilij berilo Berlin berlinerblau berlinski Bern Bernard Bernardin Bernoutti bernstein bernsteinsaure beroč bersa berstat Berta Bertica Bertram Bertran Bertrand besarabski beschleunigen beschleunigung beseda beseden besedica besedišče besediti besednik besednjak besedovanje besedovati besen besjeda' besno besnost besnota besonders bestandtheiti bestimmten bestreben beštija bet beta Betanija Beteigeuze betelov betev betezdo betež Bethlehem betle betlehem Betlehem Betlehemljan betlehemski betrachten Betsajda bette betula betulaceae betva betvica beugen beugung bev Bevk Bevke bewillkommen bey bez bezati bezeg bezgavka bezgov Bezin bezinski bezinški bežati bežeč Bhavany
| Gozdovnik (1898): | boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za |
| Ferdinand (1884): | bilo, da se je šalil z drugimi ter jih za bebca imel. Umel pa je to jako dobro. |
| Genovefa (1841): | ne ſhe is gnjésdizha ſkozhiti. ” — „Oh, ljube mále, ubóge nage bébize! ” je rékel fantek. „Ali pa ne bodo lakote poginili in |
| Fizika (1869): | Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen |
| Fizika (1869): | 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati. Berührungselektricität, elektrika vzbujena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da |
| Valenštajn (1866): | kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela |
| Valenštajn (1866): | Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da |
| Valenštajn (1866): | mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Rog. v Celji: Le pošljite v pregled. — Gosp. P. v Beču: Zgodí se po pravični želji Vaši. — Gosp. Mart. Kras. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. Ta lepoznanski list, kateri izhaja v Beču in nastopí z bodočim novim letom svoj IV. tečaj — kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | i ureduje Todor Stefanović Vilovski. Ta list, ki izhaja v Beču, stopil je letos v svoj 6. tečaj; izvrsten v svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog |
| Robinson mlajši (1849): | k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v |
| Pripovedke za mladino (1887): | pretakajo solze! ” Zvečer prideta v velik gojzd ter sta tako bede, lakote in dolgega pota trudna, da se v votlo drevo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vso ljubezen in blage čute človeštva. Koliko tuge, žalosti in bede vidimo v družinah, katerih glava je udana nesrečni strasti alkoholizma |
| Lohengrin (1898): | Pravični Bog! Ortruda. O ti si srečna! Bilò ni mnogo bede vžiti, Življenje le se ti smehljá; Ti srečna smeš se |
| Lohengrin (1898): | se me ogniti, Naj me objame smrti tma — Da moje bede motni žar Ne pride k tebi v dom nikdár! Elza |
| Lohengrin (1898): | bilà! Sem videla jo v bedi tu pred vrati, Iz bede vzela sem jo k sebi v dom! — Zdaj glej, kak |
| Lohengrin (1898): | ženó! Kazni, če nepokorna sem bilà! Sem videla jo v bedi tu pred vrati, Iz bede vzela sem jo k sebi |
| Gozdovnik (1898): | sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga slrahujte, Kaj knežko je, od mene čujte. « »»Ha! pravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in celó bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posodilo prosijo; kteri imajo pa posojene, kader jih nazaj tirjajo. Bedarija noše (Mode) je nevarna bedarija. Revni, kteri bogatinca posnemati hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posojene, kader jih nazaj tirjajo. Bedarija noše (Mode) je nevarna bedarija. Revni, kteri bogatinca posnemati hoče, je žabi enak, ktera se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | i. t. d. — Kaj pa mislite; kdo mu je to bedarijo v glavo vtepel? Neki divji narodi v južni Ameriki ilovco |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | urami so me semkaj pripeljali. ” „Ali je mar Fulvij tako bedast ali tako poreden, de te toži reči, ktera se v |
| Gozdovnik (1898): | živce pretresajoče tulenje. »Santa Laureta, kako je bil ta človek bedast! Zdaj smo zabadava podali se v nevarnost. « »Ne, Pepo! Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej |
| Genovefa (1841): | Sdaj ſe mi she dovolj sdi” — je djál — „zhe hozhete bedaſti oſtáti, in zhe ſe nêzhéte ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj |
| Divica Orleanska (1848): | zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti |
| Zoologija (1875): | bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno |
| Valenštajn (1866): | oproščêne vržejo dežele! Kvestenberg. Da reve z revoj ne zameni bedna Dežela, treba, da sovražnikove I prijatéljeve znebi se šibe. Ilo |
| Lohengrin (1898): | sam me dá. Ortruda. Kak vredno bi te zahvalila, Ker bedna sem in brez moči? Če v milosti s teboj bom |
| Lohengrin (1898): | potem polna žalosti in usmiljenja zopet k njej). Ne moreš, bedna, pač umeti, Mi dvoma ljúbav ne pozna! Nikdár pač sreče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe |
| Genovefa (1841): | treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil |
| Gozdovnik (1898): | si ti? Kako pa je! « »Vse povoljno, kapitan, donna še bedi, dete pa v zibeli spi. « »Zdaj pa vzemi to motozno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu naſha sanikernoſt, Chriſtus v' timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirih volo ta Boshia miſſu, katira vſelei nam h' dobrimo bedy, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo koku bi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bedijo, nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi nega reſshalili. Bedijo po nozhi resboiniki, debi te ludy obrupali, inu vmorili. Bedijo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' mano bedeti. Veliku yh je, katiri doſtikret po nozhi bedijo, pa le taku, koker te ſove, katire po nozhi okuli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup spravit. Bedijo po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Bedijo po nozhi resboiniki, debi te ludy obrupali, inu vmorili. Bedijo po nozhi tatje, debi te ludy okradli. Bedijo ponozhi ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa, debi namrezh nega vlovili, inu perjeli. Taku tudi nehteri bedijo, nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi nega reſshalili. Bedijo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu vmorili. Bedijo po nozhi tatje, debi te ludy okradli. Bedijo ponozhi ti nazhiſti, inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogli na ſvoimu ſuraſhniku maſhiti, inu tiſtiga v' ſhkodo ſpraviti. Bedijo pp nozhi ti goIufi, inu ſkerbijo, koku bi mogli per |
| Divica Orleanska (1848): | Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke. 4. Gosp. J. Benedig |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih in terdnih béder, majhnih lákotniz, polniga bòka, in ne preglobòko pohéſheniga trebuha, to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in zopet s polivko zalijejo; to potem skozi cedilo precedi, bedro vanjo položi in dobro z njo zavri. V polivko deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro pokriti kozi s putram do mehkiga, potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih v srovim maslu do mehkiga, deni polivko nanje, položi bedro vanje in pusti ga dobro z njimi zavreti. Dušeno (dinstano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi koreninami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zajcu popisana, poli z njo lepo s špeham prevlečeno koštrunovo bedro, ktero se je popred z mozgam in nekoliko česnam navleklo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njo zavri. V polivko deni na zadnje olupljene krompirčike. Koštrunovo bedro v polivki. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Koštrunovo bedro kakor sernovo bedro. Perpravi dobro kislo župo, kakor je per zajcu popisana, poli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in stolčeni. Kako bedro ali košček roke bi vam še lehko dal, cel obraz |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | puška in čutil sem, da me je krogla zadela v bedro. " Žena ga nejeverno pogleda. "In je to resnica, kar si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v tistim kraji je ravno tako nepripravna, kakor tudi nevarna ; Beduini (poljanci) namreč so se vladanju zoperpostavili in se skupama brez |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | göttlichen Wortes durch die darüber gemachte Unwendung, und Ermunterung zur Befolgung der vorgetragenen Lehren belebt. — Dieß ſey genug zur Rechtferigung der |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | angenehm dargeſtellt. Im III. Theile folgt eine herzliche Ermunteung zur Befolgung der vorgetragenen Lehre in abwechſelnder Form eines Gebethes, einer darauf |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de meni slovo dala”? |
| Divica Orleanska (1848): | jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba |
| Valenštajn (1866): | vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska |
| Oče naš (1885): | sinova sta imela do večera hišo varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvoje svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več |
| Divica Orleanska (1848): | vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi |
| Divica Orleanska (1848): | Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje |
| Robinson mlajši (1849): | ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne |
| Stric Tomaž (1853): | in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do |
| Divica Orleanska (1848): | viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar |
| Blagomir puščavnik (1853): | je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | roke dati. — Ni bilo treba dolgiga truda. Matija Kopazh v Begnah (na Gorenſkim) je naredil novo, *) prav lizhno pinjo, per kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil obsojen begún, in bodi si tudi v smert. Čez mejo deželo sosedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Najrajši grém. Kjer diši kljun, Purman, kapún, Serna, beržole, Nisim begún. Vname se plés, Jez sem vmes; Sučem dekleta Bistrih očés |
| Valenštajn (1866): | Švedov! Tega ne prebijem. Ilo. Al prosiš jih pomoči, ko begun? Koristiš več jim, nego tebi oni. Valenštajn. Kakó godilo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni |
| Divica Orleanska (1848): | pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so begunci dalje, v Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu |
| Stric Tomaž (1853): | še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez |
| Stric Tomaž (1853): | Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni |
| Stric Tomaž (1853): | k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender |
| Stric Tomaž (1853): | ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ”bei gochgedacht Seiner freihe = errlichen Gna= ”den in puncto m — mutui |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bei perpraulana use pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei |
| Življenja srečen pot (1837): | Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen Rechtſchreibung. Darſtellung eines methodiſchen Verfahrens bei dem Rechtſchreibe-Unterrichte in Volksſchulen mit vielen zur Einübung der Regeln |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846 |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | stremglav (strmoglav = z preceps, strsl. Dobrsk. ), kravajnoša (kravaljenoša, = person, welche bei einem festmahle die gerichte (kravalj) aufträgt, srb. ) Tù je izpuščena |
| Fizika (1869): | budilo. Weg, pot. Weitsichtig, daljnovid. Wellbank, blazina. Welle, val. Weile, (bei Maschinen), vratilo. Wellenberg, vrh valovni. Wellenbewegung, valovanje. Wellenmaschine, mašina valovnica |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | nego dva jetnika ali, kakor se je magistrat izrazil: "allein bei diesem Stadt- und Landgericht sind die Sträflinge bis auf zwei |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ihr Wochengebühr mit 7 Gulden. Dann bezahle denen Sesselträgern den bei Allhiersein der höchsten russischen Herrschaft verdienten und in Empfang gebrachten |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | der Eisth (Ižica? ) vnd auf die Schelein vnd der Auen bei Kremenz gelegen, bey der Selein vnd der Auen genannt, der |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şulzhbo med vitesama Lamberg in Pegam“ (das Turnier zwischen den beiden Rittern Lainberg und Pogam), péſem krajnſkiga naroda, na ſvetlo dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tè le nar bolj poterdili : Dobro poſuſhene koreninize od metlike (Beifuss) ſe v ſhtupo ſtolzhejo in po pol lota dvakrat na |
| Fizika (1869): | 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje |
| Robinson mlajši (1849): | prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti |
| Kemija (1869): | Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shegnano vodo pokropi noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhrievel od tvoje poſtale bek pa kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | visho kei dobiti Usemi ano kuro inu od sekei guavo bek noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sad noi rezi da vsazham puev frertlze ure ga anamavi bek odunoi odrieshanjo daſteſti- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katera mash ti to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri |
| Botanika (1875): | Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne |
| Sacrum promptuarium (1695): | slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. S. Z. Inu te prieb se mora na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Titel I. N. R. I. Sveta Krisha na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle |
| Genovefa (1841): | in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi |
| Rudninoslovje (1867): | prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega |
| Rudninoslovje (1867): | imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno |
| Zoologija (1875): | drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej |
| Zoologija (1875): | a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe |
| Divica Orleanska (1848): | sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bolesen, inu nevarne, katere ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tega Meſza nar boli, letę polovi. Şrovo prejo, de bo bella, sraven perpravi en zheber, inu lepga, preſejaniga bukovga pepęlla, noter |
| Sacrum promptuarium (1695): | frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste |
| Kuharske Bukve (1799): | 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto |
| Stric Tomaž (1853): | njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si |
| Kemija (1869): | Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov |
| Zoologija (1875): | jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno zherko, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se zhes nozh v' merſli vodi v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obe stoj'té, — ko zid zamaknjene Stojíte tù, stermite clo do bel'ga dné, Kjer vsáka mermrajočí dalje gre. Naznanje. Unidan ſim nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija |
| Rudninoslovje (1867): | Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo |
| Botanika (1875): | pod vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor |
| Zoologija (1875): | to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. roshe tega meshnika noi skues te poduebo tega bieliga Kruha inu Vina katere hromi h' svetomi reshnomi telesu spraberniano |
| Robinson mlajši (1849): | rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija |
| Mineralogija in geognozija (1871): | redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu |
| Zoologija (1875): | od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae |
| Ta male katechismus (1768): | ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu |
| Divica Orleanska (1848): | Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim |
| Genovefa (1841): | nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri |
| Robinson mlajši (1849): | mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno |
| Botanika (1875): | so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni |
| Gozdovnik (1898): | za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To |
| Gozdovnik (1898): | roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh |
| Zoologija (1875): | na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez |
| Zlatorog (1886): | z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč |
| Zlatorog (1886): | le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji |
| Zlatorog (1886): | fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš |
| Zlatorog (1886): | gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí |
| Gozdovnik (1898): | na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li |
| Gozdovnik (1898): | Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali |
| Zoologija (1875): | sivim prečnim pasom in kožuhar (Attagenus pellio), črn z dvema belima pikicama, oba sta samo 7 mm., dolga a vendar spadata |
| Gozdovnik (1898): | bodo znali, da je prijatelj Sokoljemuočesu! Komanč govori hvalo svojima belima bratoma za veliko zdravilo! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje |
| Blagomir puščavnik (1853): | mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na |
| Genovefa (1841): | sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô |
| Genovefa (1841): | vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica |
| Tine in Jerica (1852): | kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo |
| Tiun - Lin (1891): | smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is snegam pokritu, aku potem gorirase k' zvetju, inu bo belu k' ſhètvi, kjer se is veſſellam v' skedne skupspravla, inn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s'ſvojemi vojſhakami v' red sanizhuval, inu saſramuval, inu v' belu oblezheniga supet nasaj poſlal k' Pilatushu. Inu na taiſti dan |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele |
| Kemija (1869): | Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Polji; ropa in požiga po Vogerskim in Hrovaškim za kraljem Belam IV., kteri je naj préd v Zagreb pritekel in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe? |
| Biblia (1584): | more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo |
| Biblia (1584): | ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu |
| Biblia (1584): | inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil |
| Gozdovnik (1898): | poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Streliz pa veli: „To ſe vſe lehko sgodi. Jutri ſvojga belza v' koleſel napreshem, ino vaſ popeljam, kakor dalezh bo kluſe |
| Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih |
| Gozdovnik (1898): | žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne |
| Gozdovnik (1898): | naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto, posebno za korún (krompir) ; skorej ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſerze ginila, de nje nikolj vezh posabila ni. Ni vezh belizha ſkriváj vsela; ſama ſebe je premagala, ino ſe ſvoje pojédizhnoſti |
| Robinson mlajši (1849): | rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nji vſe ſoſednje zerkve kakor tamné, deſiravno jih zhedijo in bélijo, kar je mogozhe. Nunſka zerkev ni ravno velíka, pa po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj maram, ſe kruha Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader |
| Kuharske Bukve (1799): | ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' |
| Rudninoslovje (1867): | iz njega razne bariumove spojine, drobno semletega mešajo s svinčeno beljo, i sedaj delajo tudi iz samega težca lepo belo barvo |
| Kemija (1869): | Zinkweiss) rabi za barvo ter ima to prednost pred svinčeno béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni |
| Kuharske Bukve (1799): | kavlifior. Terdo kuhane jajza olupi, belak peſębej drobno rasſękaj, inu rumenake poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano |
| Kuharske Bukve (1799): | na torto narediti. Deni v' lonez eno unzho preſejaniga zukra, belak od eniga jajza, enmalo roshne vode; męſhaj ſkup, de |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkorie enmalo inu lupka od lemón. Po tim rastepi belák od jajz na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak, ga raſtepi, eno unzho preſejaniga zukra, to dvoje permęſhaj pozhaſi |
| Kemija (1869): | Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi pomashi; potle pezi al |
| Kuharske Bukve (1799): | svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi pomashi; potle pezi al v' tortni ponvi, al |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo, potle vbì notri dva jajza s' rumenakam inu bęlakam, perdeni tri rumenake, ſhęſt shliz kiſle ſmętane, inu ſhęſt shliz |
| Kuharske Bukve (1799): | katęro ſe je v' kosi ohladilo, okol kupzov pomashi s' bęlakam; vręshi s' pitnim glasham vſaki kupez ven, inu savij vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti gor iti na gorkim, pomashi jih po verhi s' bęlakam, potręſi s' zukram, inu pezi hlębzhike pozhaſi na ſrędni sherjavzi |
| Kuharske Bukve (1799): | Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osmimi loti drobno stolčeniga cukra do rahliga, potem speci dvanajst beljakov, unim rečem perdeni in eno uro prav dobro mešaj. Potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem cuker takole zavri ga z nekoliko vodo, perdeni raztepenih beljakov, poberi pene, položi kutnarce v vreli cuker, de v njim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo kuhaj, dokler ni prav gosto. Speni zdej šest beljakov, deni jih s sokam ene limone vred k jagodam ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pečeš, kakor je bilo zgorej rečeno. Cukrene štravbe. Dvanajst beljakov razpeni, potem pa z eno unčo cukra, dvema žlicama vina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt izlušenih na drobno stolčenih mandelnov permešaj. Zdej dvanajst beljakov raztepi, de se spenijo, ter jih na rahlo permešaj; vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | belakom. Če se te rane gnojé, napravi mazilo iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec gnjije, je treba |
| Kuharske Bukve (1799): | mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali |
| Zoologija (1875): | v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in |
| Kemija (1869): | tekoj se začne skrob nekoliko prestvarati v gumo in slador. Beljakovine storé, da začne slador vreti, to je, razkolje se v |
| Kemija (1869): | v kterem je po priliki 10 odstotkov sladora, ima nekoliko beljakovine in rastlinskih kislin v sebi, zato mu se pridá nekoliko |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | o destilaciji, o odstotni primesi alkohola različnih pijač, o važnosti beljakovine, maščob in ogljikovih hidratov pri hranitvi telesa, o pravi redilni |
| Kemija (1869): | tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo |
| Zoologija (1875): | s prebavljanjem. Dokler namreč traje prebava, nahajamo v teh cevčicah belkast, moten sok, ki se naposled iz vseh posameznih cevi zbira |
| Zoologija (1875): | sive tu in tam nekoliko črne namešane, po trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno prečno marogo in tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2. V hujši bolezni neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in |
| Rudninoslovje (1867): | so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje po onej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po |
| Astronomija (1869): | zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste lise, ki se zmanjšujejo, kedar je gledé dotičnega tečaja poletje |
| Zoologija (1875): | živé tudi trmiti v velikih zadrugah, kjer se nahajajo dvojne belkaste brezkrile ličinke, namreč delavci, ki zidajo, in vojaki, ki branijo |
| Botanika (1875): | ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami mnogokrat otroke zapelje |
| Zoologija (1875): | 117. Asplenium 117. Aster 136. Astragalus 160. Atriplex 133. Atropa belladonna 141. Attalea funifera 125. Avena 118, 121. Azalea 139. B. |
| Pozhétki gramatike (1811): | al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna |
| Pozhétki gramatike (1811): | ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza |
| Pozhétki gramatike (1811): | lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako |
| Maria Stuart (1861): | zopernostjo mu svobode Nebeški dar. Naj vam bo to dovolj. Bellievre. To je najlepša nada; pa le nada. Gospod moj več |
| Maria Stuart (1861): | še verig, ne vežejo me še, Utegnejo pa biti, vezati. Bellievre (kleče perstan prejema. ) Kleče prejemam dar, kraljica slavna! V imenu |
| Botanika (1875): | kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo |
| Divica Orleanska (1848): | bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fužini gosp. grofa Gust. Egerja na Koróškim. 6. Fabriki svinčene belobe gosp. barona Paula in Eduarda Herberta na Koroškim. 7. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla, ki ga med nar bolji štejejo, in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | suknarju v Gradcu. C. Gosp. Ig. baronu Herbertu, fabrikantu svinčene belobe v Ribnici na Koróškim. 7. Gosp. J. Justu, puškarju v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učence, o modrica Domorodna! k so ti znane Naše želje bélodane, Bodi dans nam pomočnica, Počastiti učenika V pesmi lastniga jezika |
| Botanika (1875): | kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čisté lepôte, Kakor de bi stvarit' iméla Serca iz sladké belôte : Mislim: Človek! serce vari, De se v gréhu ne opári |
| Genovefa (1841): | vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako |
| Pozhétki gramatike (1811): | geole, sapérza, jezha, mole, jés, cidre, leſnázhoviz, ſádjovo vino; bydre, belavùſhka, vivre, shivéti, meule, malin, mlin; poutre, tram. 2. Dolgi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelnate jedila. Kuhana bendiba. Solato dobro osnaži in operi, v vodi kuhaj, čisto belo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci |
| Sacrum promptuarium (1695): | probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni |
| Sacrum promptuarium (1695): | druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bednaček, klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke. 4. Gosp. J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sreberne svetinje dobila. — Razun Globočnikove in Lokerjeve fabrike tudi J. Benedig v Stražišu in K. Preuc v Krajnju lepe sita izdelujeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5 |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bilo jesti, kakor nekaj kruha in soli. Zdaj se je Benediks spomnil klobase, jo zleče iz žepa in se čudi, ker |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da je zlato še peklensk ostanek judovega ropa in da Benediks ni tako nedolžen, kakor ji je mož pripovedoval. Pa nedolžni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | blagoslovila, mesto zapustila in proti Pragi napotila se, kjer je Benediks mnogo let s svojo ženo živel kot pošten mojster. Strah |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Ko sta več časa molčé gledala se, ji potem Benediks pové, kako čudno je prišel iz žalostne uječe. Pa jezik |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sem ga naredila s svojo tirjatvijo. Razserjen je šel ubogi Benediks in zapustil ga je njegov angelj varuh, da je storil |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
| Življenja srečen pot (1837): | naſ ſhuſhnjave najdejo; zhlovek jih noſi povſodi s' ſebó. ˛Svetiga Benedikta ſo ſlabe miſli ino nezhedne shelje toljko obhajale, de ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | ga pridejo objiſkovat, ino nja nauke poſluſhat. Veliko njih ſv. Benedikta naproſi, de per njem oſtanejo, ino v' ſveti drushini s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj. Pred gradam v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga |
| Sacrum promptuarium (1695): | na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gold. čez 11 gold. vloví; novi krajcarji pa potujejo na Beneško in Furlanijo, kjer ž njimi plačila v srebernem dnarji pobotujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | da bo cesar Napoleon v novoletnici svetoval, naj avstrijanska vlada Beneško prodá, ker „le to more Evropi mir ohraniti”. Koliko pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes |
| Zlatorog (1886): | jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija Zagorc, duhoven franciškanerskiga reda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | listje grabljati; gorko solnče zvodi čolnarja, de iz Terstá proti Benédkam odrine, kteriga na pol pota júg in dež vtopit hoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé |
| Gozdovnik (1898): | jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama |
| Botanika (1875): | in Styrax Benzoïn), ktera dajeta dobro dišeči smoli, storaks in benzoë. VI. razred: Rastline v večlistim vencem; Polypetalae. 189 54. red |
| Zoologija (1875): | 157. Beka 130. Bellis perrennis 136. Beluš 126. Benedikta 134. Benzoe 144. Berberis 161. Bergamotovec 150. Beta 133. Betula 130. Betle |
| Kemija (1869): | Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze |
| Kemija (1869): | Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole |
| Pripovedke za mladino (1887): | ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lakote ne umerjemo. “ Deſet Joshefovih bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil tiſtikrat ſhe otrok, ko ſo bili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete ſhe Benjamina vseti! Ne bo hodil nè s' vami v' Egipt. “ Kedar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pridite, ino mojiga ozheta ſeboj perpeljite! “ Ino sdaj ſe Joshef Benjamina ſvojiga brata okléne, ino joka, ino tudi Benjamin ſe jóka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hlapez; ſhe shivé, ino ſe jim dobro godí! “ Joshef sagleda Benjamina, ino vpraſha: „Je li ta vaſh mlaji brat? — Bog ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani in kupza s platnam, sa ktero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ob vſe ſvoje otroke perpravljen! “ Joshefovi bratje dojdejo s' Benjaminam ino s' darmi ſrezhno v' Egipt. Kedar Joshef své, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhe ſo jih med tem shaloſtni perzhakovali. Kar pridejo s' Benjaminam, ino bersh, ko v' hiſho ſtopijo, povedó: „Joshef, vaſh ſin |
| Pripovedke za mladino (1887): | Od sedaj naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar kupo najde v' vrezhi Benjaminovi. Oſterméli ſo vſi, ino verníli ſe k' Joshefu, Juda od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki |
| Botanika (1875): | Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko |
| Zlata Vas (1848): | povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in je rekel, de je iz Zlate Vasí |
| Ferdinand (1884): | preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | zelo pamet je sgubil, ino neſrezhen vmerl, kakor nar revnej berazh. Nizh ne samoremo ſami po ſebi, ampak naſha premoshnoſt je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | drugim mater zherne semlje gnojit. Naj ſi bo kralj ali berazh, ſtar ali mlad, pravizhen ali krivizhen, vſakimu je Vſigamogozhen ſmert |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njemu naj molitev daruje. — Naj bo mogozhen kralj ali reven berázh: vſaki lehko s' njim govori, njemu ſvoje teshave potoshi, ſvojiga |
| Življenja srečen pot (1837): | alj pa navadniga dela pridno prijeti. Mlad sanikarnik je ſtar berázh. Boljſhi dober nauk v' glavi, kakor petiza v' shepi. Vezh |
| Življenja srečen pot (1837): | ne boſh ſebi ne drugim tat, ino na ſvojo ſtaroſt berázh. Kdor veliko dnarjov ima, lehko sa kratek zhaſ jigrá; priden |
| Življenja srečen pot (1837): | dal. Perteni goſpodje po navadi ſlabo is-hajajo. Mlad baházh, ſtar berázh. Nar lepſhi obleka je sa delavniga zhloveka, ktiro ſi ſam |
| Slate jabelka (1844): | ſvetinje na slati ketini okoli vratú, kaj bi ſi leta berazh miſlil? Ali bi ga to ozhitanje rasshalilo? Zhudil bi ſe |
| Slate jabelka (1844): | pred Boga pridem, kakor otrok pred ſvojiga ozheta, in kakor berazh, ki je ſlep, rastergan in sapuſhen, pred bogatiga in uſmiljeniga |
| Slate jabelka (1844): | de Bogu dopademo in vezhno svelizhanje sadobimò. Revin, veſ rastergan berazh je brumno goſpó proſil, de naj mu kej oblazhila da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga v drushbo plazhate. Pogorelſkim berazhem ſe le kaj maliga pomaga, vezhkrat ſe jim ſhkoduje ; vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro |
| Zlata Vas (1850): | more nič več tako biti z našimi ubozimi in lenimi berači! " je Ožbé djal, pa svetovati si nemorem. „Ti berači |
| Zlata Vas (1850): | berači! " je Ožbé djal, pa svetovati si nemorem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga |
| Zlata Vas (1850): | je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni berači ne bili nadlegovali. Tudi me ni mikalo tukaj ostati; dalje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi |
| Zlata Vas (1848): | goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpoſka s tem ſkashe, de mu per davkih perjenja. 38. Berazhvanje sa pogoriſha in pogorelze ſkos to drushbo néha; nobena goſpoſka |
| Sveti večer (1866): | v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila |
| Zlata Vas (1850): | kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokoj vshiva, kér vé, de je ſebe, sheno in otroke beraſhke palize obvaroval. Ştopite tadaj vſi hiſhni goſpodarji, kteri ſhe niſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Te snamnja ozhitno kashejo, de taki kmetovavzi nimajo daljezh do beraſhke palize! Şhe nekaj od Ferlanove pinje. Goſpod F. Vidmar, duſhni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj prosi, mu herbet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | imeli, ki bolne poſle (drushino) odpravijo, ali jim na ſtaroſt beraſhko palzo v' roke podajo, sakaj: „S' kakoj méroj mérite, s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | premoshenje ſkos vjimo, ogenj ali drugo neſrezho vsel, ino ti beraſhko palizo podal, shaloſten ſrotej! ki ſi bil vajen od ſvojih |
| Življenja srečen pot (1837): | ſpazhen dijak (ferderban ſhtudent), kedar ſe smoti. Ozhetu ino materi beraſhko palizo prineſe, bratam ino ſeſtram ſuknjo isſlezhe, ino poſlednizh ſam |
| Življenja srečen pot (1837): | ſtariſhev. Ogenj, voda, ſovrashniki tebi lehko vſe vsémejo, ino ti beraſhko palico v' roke podajo; ſamo to, zheſar ſe navuzíſh, tebi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj po svojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času križarskih vojsk iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit |
| Kemija (1869): | Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Oče naš (1854): | bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. |
| Rudninoslovje (1867): | manje čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije. Lepi berilji se nahajajo sosebno v sibirskem Katharinenbergu, na otoku Elba, v |
| Rudninoslovje (1867): | 42. Navadno se samo izvrstno-zeleni kristali imenujejo smaragdi, a drugi berilji (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin (Aquamarin). Santa Fé |
| Kemija (1869): | Bernsteinsaure, jantarova kislina 468. Beryllium, berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól, hruškovo olje, 475. Birsa |
| Kemija (1869): | Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim |
| Robinson mlajši (1849): | ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | streben wünsche ich glückliches gedeihen. Mit vollkommenster hochachtung und ergebenheit Berlin 29. Dec. 1858. Jacob Grimm m/p.“ Da bojo pisemce |
| Astronomija (1869): | palec. L. 1887. 19. avgusta dopoldne polni mrk za Magdeburg, Berlin, Moskovo itd., za naše kraje 10 ½ palca. L. 1890. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vspešno bilo! Serčno Vas poštuje in Vam je udan V Berolinu 29. dec. 1858. Jakob Grimm s/r.“ Iz Ljubljane. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | družbe v Saksonii, je pokazal lani vélikemu gospodarskemu zboru v Berolinu gnoj, ki ga napravlja iz kebrov ali hroščev tako-le : S |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | na Spod. Avstrijskem 40% — pripada žganjarjem. V zavod »Charite« v Berolinu pride vsako leto 500 do 600, v bolnico v Hamburgu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | porabili. Nek úmni mosh je is njih drago viſhnjévo barvo (Berlinerblau) pridobil. Zhe bi tudi pri naſ kmetovavzi kebre tako salesovali |
| Kemija (1869): | del, ker z železom dela prelepo modro spojino, tako imenovano »berlinsko modrilo«. Z vodencem se cijan spaja v vodenčev cijanec ali |
| Kemija (1869): | se rabi pogosto za izdelovanje drugih železnih spojin, zlasti za berlinsko modrilo, tinto, vijoličaste in črne barve, in tudi kadeča žveplena |
| Kemija (1869): | je podlaga za fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo |
| Kemija (1869): | Mišjica, Giftmehl, 382. Mleko, 495. Mleko žvepleno, Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m.; več predlogov mu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih |
| Ferdinand (1884): | Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | unote: S. Bernhard v' jeshushavam jemenu Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof inv marternk S. Bernhard kateri si klazhe natei skali s' ven stegnianiemi rokami skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | D. TA 33. KAPITL. Od S. Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note: sate kateri so v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O Sveti o Sveti o Sveti Gospued Gospued S. Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim jas taba pomai: mena N. N. o ti S. Bernhard ven |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain |
| Najdenček (1860): | na Nemško verniti. Kastelo Monte sim pač še vidil, pa Bernarda ne več. Na pokopališu je ležal. Njegov grob sim obiskal |
| Najdenček (1860): | stoji na Piemontežki meji 10 tavžent čevljev visoka gora Svetega Bernarda. Pot gré po vozki, težavno z umétnostjo nadelani césti čez |
| Najdenček (1860): | izdelan sim prišel blizo Kastelo Monte. Nadjal sim se, ondi Bernarda |
| Ferdinand (1884): | šole. Preden pa so tri leta Pretekle, zadel je nenadoma Bernarda mrtvoud. Ni zamogel več govoriti. Okoli stoječi so zapazili, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovekoma Amen. A. SH. D. TA 33. KAPITL. Od S. Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vsriedo inu usbotto tede bosh ti obdarvan od S. Bernharda inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano sveto mesho shlishati: noi na boga inu na S. Bernharda savpenje meti: da bojo tabe priedi stali: inu kader bosh |
| Najdenček (1860): | za Mignona posebna mehka postljica pripravljena; jez sim se k Bernardu vsedel in peljal z veselim sercom v tuje dežele. — Nalaš |
| Zoologija (1875): | svoje zmožnosti v službi človeštva oni psi, ki na sv. Bernardu zasute ali zašle potnike po snegu iščejo in jim otimajo |
| Življenja srečen pot (1837): | vrat, in ſe potopil v' globozhino morja. Poſhten mladénzh, ſv. Bernardin, je nezhemarno govorjenje toljko ſovrashil, de ſe v' prizho nja |
| Življenja srečen pot (1837): | on pride, hitro ſo henjali, ter ſo djali: „Tiho, ſantjé, Bernardin pride. “ — To je lepo! 4. ˛Shterta sapeliva kazha je mladenzham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pot spraviva. ” — „„Je že prav, le pozvonite. ”” Število Judov primérja Bernoutti na šest milionov. Pol jih živi zunej Evrope, z druge |
| Kemija (1869): | Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstah |
| Kemija (1869): | Brechweinstein) in se rabi v zdravilstvu. 13. Jantarova kislina, C8H4O6.2HO. Bernsteinsäure; Acidum succinicum; znak: Suc. Jantarova kislina nahaja se v jantaru |
| Kemija (1869): | Bernsteinsaure, jantarova kislina 468. Beryllium, berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih |
| Pozhétki gramatike (1811): | esprit en lisant des bons livres. mladenzhi obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo |
| Kemija (1869): | Weingeist, vinski cvet, 471. Weinsaure, vinska kislina, 468. Weinstein, srd, birsa. Weissgerberei, strojba na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 |
| Kemija (1869): | sodih z novim vinom napolnjenih. Znana je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg |
| Kemija (1869): | berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól, hruškovo olje, 475. Birsa, Weinstein, 468. Bittermandelol, olje grenkih mandeljnov, 488. Bittersalz, grenka sol |
| Kemija (1869): | sneg, v prah stolčena rabi se za zdravilo (Cremor tartari). Birsa je dvojno vinskokisli kalij, KO.HO + C8H4O10. V barvariji se vinska |
| Kemija (1869): | je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg, v prah stolčena rabi se za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vrè tako hitro in dolgo, da nazadnje udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki |
| Genovefa (1841): | k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila smela |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže |
| Oče naš (1885): | tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita |
| Divica Orleanska (1848): | nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes mi v roke |
| Divica Orleanska (1848): | cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim |
| Divica Orleanska (1848): | bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in |
| Divica Orleanska (1848): | mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | krivice popravim? “ „Na to vprašanje je zdaj lahko odgovoriti“, reče Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Svojiga ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za |
| Fizika (1869): | 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. |
| Fizika (1869): | prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gold. prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi |
| Zlata Vas (1848): | bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi. Zatorej |
| Robinson mlajši (1849): | vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi |
| Oče naš (1854): | je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno |
| Mlinar in njegova hči (1867): | srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko bi mogel najti besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine |
| Oče naš (1885): | v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne |
| Gozdovnik (1898): | slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa |
| Zeleni listi (1896): | ne dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete«. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 119 XXIX. Od Kriſhovga pota. 121 XXX. Od sedem JEſusoveh besedy na krishu 123 XXXI. Na dan shalloſtne Matere boshje. 126 |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | redy, Rad b’ govoril od te jędy; Al meni ſmanka besedy. 24. Od te jędy JEſusove Bodo dushe ſamaknene, K’tir |
| Genovefa (1841): | viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga |
| Genovefa (1841): | ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh |
| Genovefa (1841): | do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na |
| Pozhétki gramatike (1811): | ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa |
| Biblia (1584): | od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen |
| Biblia (1584): | is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše |
| Kemija (1869): | lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu |
| Deborah (1883): | užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen |
| Gozdovnik (1898): | bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegnei. Ksheftei bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda. O Gospved Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim |
| Pozhétki gramatike (1811): | Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo |
| Genovefa (1841): | glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi |
| Genovefa (1841): | po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je |
| Blagomir puščavnik (1853): | zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame |
| Gozdovnik (1898): | videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha zheshzha. TV 2. TERPLENJE. Pertam praklienjenie inv pertah shpotlivah besiedah je feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam |
| Ta male katechismus (1768): | mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo, kar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo mi dvei rezhy v' ſpomin vseti, ta vert Gethſemani |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu, de ſe Syn Boshji preſtraſhi? kyr je on po beſſedah ſvetiga Joannesa: Leo de tribu Juda, tiſti Leu od rodu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njega povikſhov, v'ſtrahu teh ſovrashnikov , inu v'njegovih beſſedah je on poshaſti utolashuv. On je njega zhiſtiga ſturuv pred |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa ni mogla dosti braniti; zato se je lažnjivim Gerardovim besedam vse verjelo, in tako si je hudobnež zopet vso ljubezin |
| Valenštajn (1866): | zgrudi na stol ter si obraz zakrije. ) Trčka. O, da besedam bil verjel bi mojim! Deveti nastop. Grofinja. Prejšnji. Grofinja. Tesnobe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poprej poprašala, če sužnje ne ljubim, čudila sem se tvojim besedam, zdaj ti rečem: Siro bi skoraj lehko ljubila. Kar žal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bodi ura, ki sem poslušal zapeljivca in verjel njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ste! Ko vas je še mučila vročica, sem se čudil besedam: „Zdaj mi pravi zopet Bil: „Ljubite svoje sovražnike! “ Ta izrek |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj vgledam — Pa jeſt ſam omagal bi! — Vaſhim ſerzam, ne beſedam' Isrozhim , povejte vi ! — isgovoril, ſo uzhenzhki vſi naglo vſtali in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povsdiggniti v' ſrędi eniga ſolka, katęri ſe je pruti mojim beſsędam vpęral, inu tęmiſtim ſkusi ſvoje hudobriu djanje odrękal. Kadar ſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | opri naſho mózh, inu daj tvoje nebęſhku masilu naſ him beſsędam. Jeſt sazhnem, pèrpravite ſe! I. Dęjl. Pèrvizh tèdaj ſim rękàl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | vsami, ſési, sajmi, nuj! Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim cheſ-d'oeuvre, mojſtrovſko délo, courts-pointe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev |
| Robinson mlajši (1849): | nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi |
| Fizika (1869): | Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s |
| Gozdovnik (1898): | potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL † ASTOLOT † SINA TI-LEPE † vjemeni boga † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti anhrushzh sashlishou tedei kna shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas taba sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti te dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' |
| Genovefa (1841): | vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktére ſo she od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli, de koker sem v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhudesh viduv ſturiti. Inu on je njega upraſhal s' mnogimi beſſedami: On pak ni njemu nezh odgovoruv. Vikſhi Farji pak, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in |
| Robinson mlajši (1849): | Kar se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja |
| Robinson mlajši (1849): | diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do |
| Blagomir puščavnik (1853): | Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se |
| Oče naš (1885): | je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da |
| Gozdovnik (1898): | in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede noi shpotlivo govorjenje, kariere siti is lvbiesne same grieshni- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jedi zhier je an thaz alpa ruda! teſte S. S. besiede katere bojo sedei udrukane prad shazam ven- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi te besiede † LIGA † LEVI † GOLGOT. TA 3. KAPITL. Spet ana velka boshja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker |
| Genovefa (1841): | poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu |
| Genovefa (1841): | glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim |
| Genovefa (1841): | môja shêna, in to je moj ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni |
| Genovefa (1841): | Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima |
| Genovefa (1841): | jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde |
| Genovefa (1841): | beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu |
| Sacrum promptuarium (1695): | polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta |
| Biblia (1584): | vèrnil. Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus |
| Ta male katechismus (1768): | Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Večno je ena, večno nova. — Ti učis, de domovini U besdi in v djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim |
| Zlata Vas (1848): | kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in že so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žita gré pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme |
| Čas je zlato (1864): | vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v |
| Genovefa (1841): | prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be ti toku po frej gasah okuli nalejtal. Kolku naunzneh beſſedy ti govorish? kolku rezhy tribash ti v'drusheni, katire tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reslozhenje teh duhov : enimu uſſe ſorte jeſiki , enimu reslaguvanje teh beſſedy. Tu pak uſſe dęlla taiſti ſami. inu edini Duh, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prewivalſhe per njemu ſturili: kedu pak mene nalube, ta mojeh beſſedy nadershy. Inu ta beſſeda , katiro ſte vi ſhliſhali, ni moja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo |
| Ferdinand (1884): | je imel na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita |
| Tiun - Lin (1891): | se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto |
| Gozdovnik (1898): | na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi |
| Valenštajn (1866): | vedno bolj goreče). O, kolik sem dolžnik njegov! — o, kaj Besedoj: Fridolanec, ne izrekam! Jetnik njegovega imena bodem Do zadnje ure |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Iz česa pa se vidi tvoj namen, Če za besedoj nej dejanija? Pritrdi sam. Kar si do zdaj pogajal S |
| Valenštajn (1866): | le meni je. Maks. Povedi ga. Oktavij. Maks! S toj besedoj v roke ti polagam Blagost državno, žizen očino. Drag srcu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim taba skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues katero je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l' |
| Pozhétki gramatike (1811): | je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gotovo, pràv on je tiſti, ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je |
| Genovefa (1841): | nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki |
| Genovefa (1841): | popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak |
| Biblia (1584): | Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse |
| Biblia (1584): | poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja |
| Biblia (1584): | pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on |
| Sacrum promptuarium (1695): | ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na |
| Ta male katechismus (1768): | de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament |
| Ta male katechismus (1768): | naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj |
| Ta male katechismus (1768): | gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se |
| Pozhétki gramatike (1811): | imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zložene, kakor tista nemška Mesiada Klopstokova, ne sme se vsaka besedica takó na vse strani obračati. — Otroci se uče rajši kratkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brusi svoj jezik, kakor nekteri radi, ako jim ni vsaka besedica po volji; te molitvice so pesmam podobne, so pesničko zložene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako se je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza v njegovem očesu, k meni se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi me bila kmalo izdala; med govorom mi je ušla besedica „kristjan” mesto „modrijan” in „vera” mesto „resnica”. Ko se pervič |
| Gozdovnik (1898): | sreča za mé,« dé Estevan, da vam je še ena besedica za mé preostala. « |
| Pozhétki gramatike (1811): | belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge |
| Pozhétki gramatike (1811): | Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krotkoſt, njegova poterplenje, inu njegovo lubęsen! Njemu ny ena nevolna beſsędiza is vuſt vſhla, on ny enkrat sdihnil: le ſamú odpuſhanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebi pride, kaku te posdravi, ali ogovory: ena ból ojſtra beſsędiza, ena majhina ſhala, ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako ravno vém, de jo vražni ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to lahko zgodí; dovolj je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz |
| Zlata Vas (1848): | odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi tako dobro vé, de tudi v njih nisim nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. (ki ne stojé |
| Ferdinand (1884): | iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil |
| Tiun - Lin (1891): | bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti |
| Tine in Jerica (1852): | gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al la |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava |
| Pozhétki gramatike (1811): | mladenzhi varvajo pred sablódenjam na polski poti sapelive enake isréke. Beſediſha in branje jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvojſtru franzoske sloshne mére in po piſmenimu beſediſhu, ter ne moder à tion, conserv a tion, consider à |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg ozha nabeshzhi bodi moi flegar Bveg sin bodi moi besednik Bveg S. Dvh moja pomvezh: Bveg ozha bodi prad meno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to za tega voljo, kér jih pri svatbah ali ženitvah besednik, obično kak godec pové, da je kaj za smeh. Tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam vſe to v glavo ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju |
| Najdenček (1860): | je. To sim koj spoznal. Po šegi svojih rojakov je besedoval dolgo in obširno o bolezni krav, z ramami majal, tobaka |
| Stric Tomaž (1853): | je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že dober mesec tekati, skakati in govoriti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to reč; modrijan je in v stanu o vsaki malenkosti besedovati na dolgo in široko. ” Koj je bil Kalpurnij pripravljen pokazati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Veliko beſedi s' dvojnim s. Addosser, sadeti na ram, avocasser, beſédvati, bois seau, mérnik, to je, franzoski mernik, affaisser, e poſédati |
| Stric Tomaž (1853): | pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič |
| Valenštajn (1866): | i pridržkom kakim — Trčka (mu naglo v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne |
| Valenštajn (1866): | udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nejevoljne postajale, ko so videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti, gibati z repom — vendar se ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala |
| Tiun - Lin (1891): | čakal, dok bi ga zajeli morski razbojniki. »Ovadúh! « zakriči Tiun-Lin besno name. »Oni bežé! « Pogledal sem ga smeje ter zmigal z |
| Gozdovnik (1898): | bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki |
| Gozdovnik (1898): | bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kirchenvorträge, indem ſie ſowohl Kenntniß der heiligen Schrift überhaupt, und beſonders der für Sonn- und Feyertage vorgeſscriebenen evangeliſchen Abſchnitte befördert; dabey |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Die Wahl der Materien iſt dem Bedürfniſſe der Zeit gemäß beſonders für das Landvolk gemacht worden, ſo, daß durch den Lauf |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | aber auch des Gegenſtandes würdig zu ſeyn. Die Sprache iſt beſonders für die Slowenen Unterſteyermarks berechnet, aber auch für Kärnten und |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | inhalt des vorkommenden Evangeliums angezeigt. Nach einer kurzen Einleitung, welche beſonders die Aufmerkſamkeit der Zuhörer zu fesseln, und die abzuhandelnde Wahrheit |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Hauptlehre, welche ſchon im Eingange angedeutet worden für die Zuhörer beſonders in Anwendung gebracht. Die Wahl der Materien iſt dem Bedürfniſſe |
| Kemija (1869): | Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči |
| Robinson mlajši (1849): | pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prosila za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi pobili, (in se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no |
| Štiri poslednje reči (1831): | terdovratno v' grehih naprej shiviſh. — Kader je ſhel Jesuſ is Betanije ſpet v' Jerusalem, vidi per potu figovo drevo, memo gredé |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe tudi Jesuſ v' Jerusalem na velikonozhno godvanje poda. Is Betanije pod oljſko goró, kjer je nekoliko dni popréd Lazara, ſvojiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Lazar, kteri je s' Marijo ino Marto, ſvojima ſeſtrama, v' Betánii prebival, je sbolel. ˛Seſtré poſhljete poſla do Jesuſa, ino mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sheſt dni pred veliko nozhjo pa je ſpet priſhel v' Betánijo. Obujéni Lazar ino njegove dobre ſeſtri, Marija ino Marta, ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni is Boga. V' Jerusalem gredé je Jesuſ nékedaj v' Betanijo terg priſhel. Dvé ſeſtri, Marija ino Marta, ſte ga v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per vaſ! ” Kedar je Goſpod to isgovoril, pelje uzhenze v' Betanijo, ino gre s' njimi na oljſko goro. Tukaj rasproſtrè ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſak vezher je ſhel ſ' ſvojimi uzhenzi is meſta v' Betanijo, sjutrej sgodej pa je ſpet priſhel v' tempelj. Eniga dné |
| Astronomija (1869): | Sosebno se na njem lesketate dve zvezdi prvega reda, namreč Beteigeuze na vzhodnem pleču in pa Rigel na zahodnej nogi. Med |
| Astronomija (1869): | medved, véliki voz, (koroški voz), 254. Belona, 303. Bessel, 309. Beteigeuze, 272. Bielatova repatica, 311, 327. Bik, Stier, 271. Bogen, lok |
| Astronomija (1869): | rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži čudovita meglica, Orijonova. Beteigeuze dela z dvema zvezdama prvega reda redni trikot, in sicer |
| Botanika (1875): | poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe to bitev sa-ſe ino sa ſinu. ˛She to bova pojedla, preden umerjeva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Okoli jesera je bilo veliko poſlopje, ki ſo mu rekli Betesda, po kranjſko Miloſtíja. V tém poſlopji je leshalo veliko ſlepih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi |
| Biblia (1584): | zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je |
| Botanika (1875): | 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mejſta Nazareth v'Judęo v'Davidovu mejſtu, katirimu je imę Bethlehem: satu, ke je on od hiſhe, inu rodu Davidoviga biv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Judovſke deſhelle; sakaj toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katira ſe bla njim perkasalla: inu jeh je poslov v' Bethlehem, inu je rekuv: pojdte, inu dobru praſhajte po temu Detetu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je spozhela Od svet'ga Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila, Tamkei je perſhu nienin zhas De je nega rodila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaka, da neuſmiljeno povelje, vſe dezhke v' Betlehemu ino okrog Betlehema, kar jih je bilo dve leti ali manj ſtarih, naglo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'shtalezi v'Bethlehemu, inu je is mano is narvezhem veſſellam svojega serza ſvelizharja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imov Chriſtus rojen biti. Ony pak ſo njemu povędali: v' Bethlehemu Judovſke deſhelle; sakaj toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de jih saſtonj zhaka, da neuſmiljeno povelje, vſe dezhke v' Betlehemu ino okrog Betlehema, kar jih je bilo dve leti ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kje bo Kriſtuſ rojen? “ Véliki sbor je odgovor dal: „ V' Betlehemu na Judovim. Sakaj tako je piſano per Miheji preroku: Tí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 6. Paſtirji per jaſlih. Bilo je she posno ponozhi. V' Betlehemu je she vſe ſpalo. Le nekaj ubosih paſtirjev je bilo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Ta dan se spomni, de je bil Jezus Kristus v Betlehemu v hlevu ponôči rojen in od angeljev pastirjem na pólji |
| Ferdinand (1884): | steni, kar obledi. Podoba je predstavljala moritev nedolžnih otročičev v Betlehemu. Pogled na nekega vojaka, ki je z režečim obrazom zabodil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki |
| Sveti večer (1866): | svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v |
| Robinson mlajši (1849): | viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri |
| Biblia (1584): | ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v'tyri inu v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ob novim letu. Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich Eiderdunen bette, Und dass für seine Müh' und Schweiss, Der Landmann etwas |
| Botanika (1875): | krajih in ki daje les, pod vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori |
| Botanika (1875): | Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo |
| Botanika (1875): | debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki |
| Stelja in gnoj (1875): | gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi, ne betve stelje ni treba za gnojenje travnikov. Resnica teh besed se |
| Zoologija (1875): | kost, imenovana kobilica ali vilice. Vsako pero obstoji iz tula, betve in kosmače. Hrano dobiva pero od dolnje strani po nekih |
| Zoologija (1875): | rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Varuvati, de se mleku naissire. Verſhi notri v' mleku eno betvo zukra: tok se tebi nabo issirelu. Verſhesh ti pak |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok se tebi nabo issirelu. Verſhesh ti pak eno betvo zukra v' pinovko: tok se tebi pûtr ſturil nabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetí, stare cunje, oglodane kostí, obnošeno usnje, in večkrat kako betvo listja ali slame: takó ti ne pride nikdar smrad v |
| Genovefa (1841): | leshála. Sraven njé je bil lonzhén verzh s vodo in bítviza puſtiga, zberniga kruha je bila vſa njena hrana. Njéne ozhí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar ſkorjize. Le peſhizo moke imam ſhe v' predalu ino bitvizo olja v' verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen |
| Fizika (1869): | Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenovan biti. P. F. Zahvala in oznanilo. Častitljivimu gosp. Jožefu Bevku, kaplanu na Vačah se za.poslano lepo korúnovo seme tukaj očitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali |
| Robinson mlajši (1849): | helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ein größeres Bedürfniß ſeyn wird. Möge darum diees Buch besonders bey der hochwürdigen Geiſtlichkeit, bey den eigentlichen geiſtlichen Vätern ihrer Gemeinden |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | wird. Möge darum diees Buch besonders bey der hochwürdigen Geiſtlichkeit, bey den eigentlichen geiſtlichen Vätern ihrer Gemeinden, eine liebreiche Aufnahme finden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu, do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo pa korazhi sraven ſvojih kljus, ktére vèſ prepaden vſeſkosi besá, in nad njimi krizhi. In debelo gleda mnoshizo salih goſpodov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hleva ſpraviti. Kadar je govéja shivina v hlevu nepokojna, de bezá, s glavo ſèm ter tje maha in ji v hlevu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka. Ocverti |
| Zoologija (1875): | Berberis 161. Bergamotovec 150. Beta 133. Betula 130. Betle 130. Bezeg 137. Bica 123. Bignonia Catalpa 144. Bilnica 118. Bisidija 114. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kisle vode per Rogatcu; ozdravlja bolezni na drobu, kakor čevje bezgavke (Gekrösdrüsen-Verhärtungen), zažlezenje (Verschleimung), oslabljen želodec, kervavce (Goldader oder Hämorrhoiden) i. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | radi zhervi saredijo. V pervini Firtelzi Karfe sa pleme lozhit, Besgove popke obí- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al lęs, katęri je ſkus ſtrelo, od enga derveſa odbit, besgove, inu leshenkove ſhibize noter potikniti; per vrôzhini sapertu, ponozhi odpertu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé |
| Oče naš (1885): | brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu |
| Oče naš (1885): | ju kmalo zapustile. Dalječ so se vidile strehe visoko ležečega Bezinškega gradu. Nacetu je pri tem pogledu srce močneje bilo. Da |
| Oče naš (1885): | iméla zavoljo gostoljubnega očéta svoje prilizovalce. Imenovali so jo usmiljenega Bezinškega angelja, Hortenzija je pa imela imé kraljice gradú. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtarishov, katere te ojſtre beſede ſv. Pavla sadénejo! — Joshef je béshal s' malim detetam v' ptujo deshelo, de bi njegovo telo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njegovo prebodeno ſtran — kedar jim vſo ſvoje rane povelizhane kashe: beshal je ſtrah od njih, priſhel je ſpet ſerzhni mir, in |
| Fabule ino pesmi (1836): | je tebi, Brat! da beshiſh na ovo ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh v’ ſenzi jagra ſtat? On méri |
| Življenja srečen pot (1837): | ſerzhno radújejo, in njega lepo hvalijo, ki je pred greham beshal; ter raj nedolshen bil sapèrt, kakor nedolshnoſt sgubil, ki njo |
| Življenja srečen pot (1837): | varval, ſe ni bres ſile s' nobeno pogovarjal, ino je beshal dalj ko je mogel is takiga kraja, kjér ſe je |
| Robinson mlajši (1849): | imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega |
| Robinson mlajši (1849): | tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla |
| Robinson mlajši (1849): | je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine |
| Gozdovnik (1898): | svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro krívo, De je beshála tá, k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ali bi si upala stopiti v ta lepi kraj ali bežala. Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe |
| Zlata Vas (1848): | pa dolge bèrke vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręha ohraniti, hudiga, malopridniga tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga zhlovęka, katęri nima |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami moſhkiga ſpola bęjshati; ali ti ſi neſpommſh, kaku s'veſselam ſi ti vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eni popoIdné mozhno, ſo ljudſtvo primogle, meſto zlo sapuſtiti in bejshati. Od tiſtiga zhaſa, ko ſe je semlja pervi pot potreſla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič |
| Fizika (1869): | se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na tla goreč, Hoče serce v dar podati, — Sanje, oj ! bežé tu preč. Premagavsko je^ ukanje , Kér se vrata kar odpro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | s’ natvest’ Dečve vse v me režé, Drugim pa preč bežé — Jez pa imam Izvoljeno že! In spet je donel vesel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | vrata mi prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi |
| Tiun - Lin (1891): | ga zajeli morski razbojniki. »Ovadúh! « zakriči Tiun-Lin besno name. »Oni bežé! « Pogledal sem ga smeje ter zmigal z ramami. »Saj sem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih |
| Divica Orleanska (1848): | Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon |
| Gozdovnik (1898): | za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | béliga dné saſpanimu ſvétu. ˛Stari zhaſi Judovſke ino ajdovſke vére beshijo, Janes ſe v' puſhavi na potoku Jordanu glaſi, v' smote |
| Fabule ino pesmi (1836): | tréh tjednih piſhanzi Okoli nje zvizhíjo; Nje klizhe, k’ njoj beshijo. O kak to mater veſelí! Is gnesde ſe gorvsdigne, Gré |
| Divica Orleanska (1848): | Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem |
| Valenštajn (1866): | bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | braniſh na levizi, ino ſmert te od deſne sadene; ti beshiſh na deſno, ino ſmert te od leve lovi. Ino zhe |
| Fabule ino pesmi (1836): | samara njegov ſhpan, No pita: »Kaj je tebi, Brat! da beshiſh na ovo ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh |
| Življenja srečen pot (1837): | omedlíſh, bo omedlela nedólshnoſt tvojiga ſerza, ako pred klafanjam ne beshíſh. Varji ſvojih nog, de sa njimi hodil ne boſh. „Moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili |
| Biblia (1584): | Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati |
| Maria Stuart (1861): | teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno? |
| Maria Stuart (1861): | mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi duhovi is vasho sleparijo vas pramagei talubiesen rodu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje |