- aa
- a a(združena oblika)
Mineralogija in geognozija (1871): skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da
- a a(združena oblika)
| Mineralogija in geognozija (1871): | skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da |
| Rudninoslovje (1867): | 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine v podobi |
| Fizika (1869): | predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | n. pr. število 18 s 6. ab z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 s 6. ab z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab + ac. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo s seboj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab + ac. |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | BO skoz sredino leče O potegnjena mejita podobo MN tela AB. Iz tega se vidi, de podoba na tisti strani, na |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | alj na nitkni koži zjedinijo, in na tenko vidimo telo AB. Opomniti moram mlade ljudi, de ne obešajo očnic na nos |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | žarka JL in MK. Tedaj imaš pokončno podobo KL tela AB. Ako vprašaš, kolikokrat je podoba veči ko telo, ti odgovorim |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | dobi v neki piki od GJ podoba vsake pike palice AB. Torej vidimo celo podobo kake rečí toliko za serkalam, kolikor |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | cev, deni jeklo v cev, in pelji elektriko skoz drat AB. Ako je elektrika močna, bo jeklo naglo postalo močen magnet |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | dolgo ne pade, dokler vodba težnje DB gre skoz temel AB. Vodba težnje našiga života pade med noge, in ako na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84, kjer je del A B C D premakjen, ali je pa od zdolaj |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | krivih serkalih. §. 105. Oko (obr. 69.) ima kroglasto podobo ABCD, in je zavito v neko terdo kože, ktera se spredej |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | iz stranskih moči AB in AD po presežnici AC ravnobežnjaka ABCD najde sredna moč; zdaj bomo slišali, kako se sredna moč |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | perriniti. On se pelja po presežnici AC (obr. 5.) ravnobežnjaka ABCD, ako čerta AD alj BC je primerna moči in dragi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili |
| Fizika (1869): | da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd. |
| Kemija (1869): | Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje |
| Pozhétki gramatike (1811): | zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u, y. Ti ſe klizhejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | saloga. enjeu, ſtava v' jegri. Isjémi 1. A, zherka v' Abezedi, je dolg. 2. Fer, Sheleso; enfer, pekel; mer, morje; amer |
| Pozhétki gramatike (1811): | snamine, de v' isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih: b, c, d, f, g, h, j |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta |
| Najdenček (1860): | Kristina obljubila, to je storila. Za lastne dnarje je kupila abecednik, Z veseljem sim se učil in učil sim se lahko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | so samo v slovenskem jezici spisane; druge knjige pa, namreč abecednik, obé berili in slovnica so slovenske, nemške in nemško-slovenske; napravljene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | navuzhi. Navuzhil me je zherke isrèkati, ino jih slágati. Mali abezednik, v' katerim ſe je she Mihez brati vuzhil, ſim she |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | v nemškem jezici slovkati, pismenkovati (buhštabirati), potem pa in v abecedniku in v berilih in slovnici spotikati se nad nemško-slovenskim in |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tako, da otrok, ko toliko zna, da 18. stran v abecedniku v maternem jeziku preslovka (presilabira), mora na 19. strani uže |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Odreſhenika ! koku mogozhniſhi, koku mozhneiſhi, koker ta kry tiga pravizhniga Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kry, katira je na semli prelita od kervy tega pravizhniga Abelna noter da kryvy Zaharia Barachioviga Synu, katiriga ſte vi umorili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah boshiah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nedólshni. Kedar she doſti od ſtarſhev odideta, pa sgrábi Kajn Abelna, ſvojiga brata, ino ga ubije. — Vidite, tako delezh ſte ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' teh bukvah brali. Brali boſte v' njih, poſtavim, od Abelna, ˛Sema, Jafeta, Isaka, Joshefa, ˛Samuela, Davida, Daniela, Tobija. Nad temi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtrupam ſvoje jese morijo, kakor je Kajn vmoril is ſovraſhtva Abelna, laſtniga brata. — Le kaj maliga sazhnejo otrozi sdaj ſtariſham ali |
| Življenja srečen pot (1837): | vſakiga vbijavza v' nebo vpije, kakor nekdaj prelita kri nedolshniga Abelna. Kako bi tak rasbojnik kedaj ſrezhno vmerl, ki ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je Kajn sa kasen ali ſhtrafingo, ki je ſvojiga brata Abelna umóril. Şhe vezh drugih vrash in prasnih vér ſe najde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe |
| Ta male katechismus (1768): | je dushne miloste del? Tudi sedem: I. Greshneke posvariti. II. Abotne, inu perproste poduzhiti. III. Zviblajozhem dobersvejt dati. IV. ſhalostne potroshtat |
| Ta male katechismus (1768): | mejstah) od krivovirskeh kmetov is shpotam pitat, katiri svoje she abotne, majhene otrozhizhe; punzheke, inu ſantizhe brati uzhée, de be se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ženske, ktére — kakor je znano v dobrih, slabih in abotnih navadah možake takó rade posnemajo — tudi ženske, rečem, posébno ob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek, ino tak celo do popolnama ptujcov |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi. Ino Gospod mu pove |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog |
| Deborah (1883): | vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba |
| Deborah (1883): | ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Piſma S. Paula Apoſtel. na galatarje na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | salamona noi shves pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves brumnoſt Jakoba katheri ni bogu pragrishov jas prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje S. Jakoba noi ta Ivbiesn noi gnada |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vreden ſad pokore dajte od ſebe. Le nikar ne rezite: Abrahama imamo ozheta. Savoljo tega ſamo, ko ſte Abrahamovi otrozi, niſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | peklu v' velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji. Bersh glaſ sashene rekozh: „Oh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krat sa boljſhi ſpaſhnike prepirali. To je Abrahama slo bolélo. Satoraj je Lotu djal: „Ljubi moj! lepo te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ukashe, v' kteri desheli mora zhlovek shiveti. 9. Pokliz Abrahama. Kmal po potopu ſo ſe ljudje ſpet slo namnoshili, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | le druga lash, ſo rekli: „Kako bi bil ti s' Abrahamam na ſvéti, kateri je she bliso dva tavshent lét vmerl |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sahoda, bodo poſédli nebeſhko kraljéſtvo ino ſe brumnimi ſtarimi ozhaki, Abrahamam, Isakam ino Jakopam veſelili, dokler bodo njih terdovratni mlajſhi odversheni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina imela |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog, kteri je v podobi ptujca z dvema angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel, kakor de bi bil rad vidil, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de je bilo joj. „Kako se ti je prilegla, sin Abrahamov? ” ga vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi koj imeti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtavi, in Bogu hvalen dar pernèſe. 10. Abrahamovo dóbro ſerze. Abrahamovi ino Lotovi paſtirji ſo ſe marſi- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne rezite: Abrahama imamo ozheta. Savoljo tega ſamo, ko ſte Abrahamovi otrozi, niſte nizh bolji per Bogu; |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poln hvaleshnoſti altar poſtavi, in Bogu hvalen dar pernèſe. 10. Abrahamovo dóbro ſerze. Abrahamovi ino Lotovi paſtirji ſo ſe marſi- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | KASALO. Sgodbe ſvetiga piſma ſtariga sakona. ſtran. 10. Abrahamovo dóbro ſerze . . . . . 14 11. Isak odménjen v' dar . . . . . . 17 12. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hudobnih otrók, poſtavim, od Kajna, Kama, Joshefovih bratov, Opnia, Pinesa, Abſolona, boſte v' njih brali. Njih shivljenje vam ne bo vſhezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na svetlo dal. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſleherno veſelje vſè bolj perleshe. Sdaj Bog velí shivalim pred Adama priti, in ſleherni smed njih je ime dal. Na to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bres potrebe, ne jih terpínzhiti nalaſh. Po vſim svetu sunaj Adama ſhe ni bilo nobeniga zhloveka. Ni mu bilo le ſamimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhe lepſhiga delal. V' ta lepi vert pelje Bog Adama, de ga obdeluje ino varuje. Tako prijasen ino dober je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomozhnizo mu hozhem dati. “ Bog sdaj da terdo ſpanje v' Adama. Kedar je Adam saſpal, Bog is eniga njegovih reber Evo |
| Štiri poslednje reči (1831): | k' ſodbi. « Na ta glaſ bodo vſi mertvi vſtali, od Adama perviga ozheta, noter do sadnjiga zhloveka na semlji. Vſe ſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jutra od jutra perviga dne, v' katerim jo vſigamogozhen ˛Stvarnik Adama vſiga nedolshniga v' lep vert posmeljſkiga raja poſtavil, noter do |
| Življenja srečen pot (1837): | neſrézhniga Adama, ktérga je Bog is raja potiſnil. Isſlezhimo ſtariga Adama, ino oblezhimo Jesuſa Kriſtuſa. “ — ˛Shel je neki dan memo travnika |
| Življenja srečen pot (1837): | hudo simo ogrebal. „Poglejte, je djal, to je podoba neſrézhniga Adama, ktérga je Bog is raja potiſnil. Isſlezhimo ſtariga Adama, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bóg nar vézhi, Kak gréh perſhèl na ſvét je po Adámi, Kak ſe je bôshji ſin sató vzhlovézhil, De bi otél |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor. „Kdo bi mislil, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole |
| Pozhétki gramatike (1811): | nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ony bres pokure vmerli, ſo vekumei pogubleni. Vedeu je tudi Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to slato ſhybo, inu dinarje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugih s'hrambah gor hrainena bila, ſo h' tiſti, koker Achan, shelie dobili, ſo tiſto vkradli, inu sa volo tatvine obeſheni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shivino 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju, kir en |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | muhe pomoril. V'tem Meſzi more ta zhlovek ſebe dobru ahtat, od hizhneh riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijačo z kako pestjo soliterja okisati in žlezastih zdravilj , postavim: ajbšove vóde ali pa dobriga laneniga olja, po dvakrat na dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nima gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni v poſtelji oſtati, dobro ſpotiti ſe, in vezhkrat kosarz ajbſhoviga zhaja ſpiti — manj jeſti, nizh vina piti: je vezhidel dovelj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa |
| Biblia (1584): | vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na |
| Biblia (1584): | nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe |
| Ta male katechismus (1768): | be taisto molil; tu se ſastope na tako viſho koker Ajdji, katiri obraſke, inu shtatue fovsh Bogov goripostavlejo, inu njeh malike |
| Ta male katechismus (1768): | So Turki, Judji, inu Ajdji tudi Kristiani? Niso. ſakaj pak niso? Ke niso kersteni. So |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvetuſti, inu poſhtenju, nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe, inu v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti, de bi Ajdji zhes nje goſpodarili. Sakaj pravejo med Ajdami: kje je njeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 12. Poſtavi. ratje ! vi vęſte , de kader ſte she Ajdji bli , ſte vi, koker ſte bli vajeni, kjekej k'tem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vojske zhes Turka. Pſ. 78. Deus venerunt gentes. O Bog! Ajdji ſo v' tvojo irbiſhno perſhli, inu ſo tvoj ſveti tempel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Veliko bogoljubnih duſh ſe ga je na tihim veſelilo; pa ajdam, katere je tudi priſhel isvelizhat, je ſhe nja rojſtvo nesnano |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velizhaſtvo sakriva, ino le vbogim, ponishnim dusham rasodéva. Alj tudi ajdam, tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga |
| Biblia (1584): | dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove |
| Biblia (1584): | Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jeser ljudí, Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino hodili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po malem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kaj bomo h temu rekli? kako ohranili dobro imé preljubi ajdi? Krajnskih kmetovavcov zemljiša so premajhine, de bi namest žita sejali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali ni to lep perdelik? Ali bote potem takim še ajdi zabavljali? In — kaj bi bilo brez ajde posebno létas, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj poredkama, bi vunder ne bilo pametno, de bi se ajdi slovo dalo, kér se (če ni prašenca) še le po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | medu in voska podari, za ktere čbelarji lepe petice vzamejo. Ajdova setev tudi kmetovavca pridnost uri in razodeva. Večkrat vidimo, de |
| Kuharske Bukve (1799): | muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta |
| Kuharske Bukve (1799): | pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj. Kadar čebele močno na ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno nabirajo, veliko rodovitniga prahú od cveta na cvet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v cvetji tudi vsakimu kraju veliko lepoto podelí, kér ob ajdovim cvetji je polje več tednov kakor vse s cvetlicami obsejano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne namesti, de turšični kruh ni tako dober kakor je ajdovi, in de turšična moka tudi ni tako za kuho. Res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kuho. Res de so turšični zlo zabeljeni žganci dobri, tode ajdovi so še bolji, tudi manj zabelje potrebujejo in se tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Slabe stavim Ino zdravim. Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je: Ajdovo zerno na mlinskim kamnu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne — pravijo Štajarci — je pri vsaki slanici v nevarnosti, vsaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toplih dolinah, in na ravnim polju krajnske dežele pridelovati, kjer ajdovo zerno pozno v jeseni dozorí. Po Štajarskim so začéli dovelj |
| Stelja in gnoj (1875): | 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ſuſhino oſtanejo, samoreſh s ſlamo, ſoſebno s ershenizo in ajdovſhnizo naſtilati, kar da dober gnoj, shivesh sa shivino pa ſlab |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in 12 še dobro ohranjenih lešnikov našli. Obedvoje je bilo ajdovska daritev iz tega namena, de bi jim boginja rek in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še prav priljubljena,” prijazno odgovori Pankracij, „kakor tudi še druga ajdovska znamenja tukaj videte, že iz pervih časov. Pod podobo Orfejevo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega mučila zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, *) Ajdovska nebesa. **) „Nektar” je v ajdovskem basnoslovji pijača bogov, kakor „ambrozija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor zamaknjene stoje okoli njega. ” „Oj, oj, Orfej? To je ajdovska podoba, kaj pa dela tukaj? ” oglasi se nekako zabavljivo Torkvat |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſatana, vajvoda téga ſvéta, premagal ino obſodil, ki je poglavár ajdovſkiga malikvanja, ino Judovſkih prasnovér, sa katere ſe poſkuſha, ino budobneshe |
| Slate jabelka (1844): | boljſhi, kakor kar jeſt hozhem. — Kako lepe ſo te beſede ajdovſkiga modrijana, in vredne, od vſih kriſtjanov premiſhljene in ohranjene biti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | otroke h Kasijanu pošiljali, ker jih je bil tudi po ajdovskem zapopadku ne dosti manj kakor k očetomoru napeljal. Urno je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je menda zapazil stari berič, *) Ajdovska nebesa. **) „Nektar” je v ajdovskem basnoslovji pijača bogov, kakor „ambrozija” njih jed |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje, V nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi |
| Slate jabelka (1844): | vedno ne premagoval. — Tako je govoril in tako je ravnal ajdovſki modrijan, kteri ni nikoli Jesuſovih naúkov ſliſhal; in ſramoto dela |
| Slate jabelka (1844): | ſpraſhevanje ſvoje veſti opravil. ˛S. Hieronim piſhe, de ſo zlo ajdovſki modrijani letó ſpraſhevanje ſvojim uzhenzam perporozhevali. Modri Pitagora jim je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ajfra v'dushi ni, tamkej duh te gnade malu ſda. Hitrejshe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti, inu vſęh lejpih zhędnoſt. Popręj ſe niſo vupali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz noi frihtei tu shebranje karbo sdei udrukono is velzhim aifram noi is flisam inu is andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali |
| Maria Stuart (1861): | me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morje, in ſe veſeli, K' v rasorih mlade paſe. In ak' ſe Bog na naſ ſpomni, Gorkó de v zhaſu nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vina úpaj, ako ravno poprejšna jesen ni prav prijetna bila. — Ak' se kukuca dolgo po Kresu ogláša, pravijo de dragino pernáša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spreminja, Več se gora in planjava V petji ne razgrinja. Ak' na prosto polje pridem, Mračnost me obhaja, Ko v brezlistnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela |
| Stric Tomaž (1853): | za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne |
| Oče naš (1854): | dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu |
| Fizika (1869): | toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP' |
| Biblia (1584): | Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl: Aku pak nej vrejdna, taku ſe bo vaſh myr supet k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna |
| Valenštajn (1866): | knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ces images, toutes belles qu'elles sont, ne me plaisent pas, akolih ſe tih podóba ozhi perjémajo, vunder mi niſo vſhézh. Ravno |
| Pozhétki gramatike (1811): | nove ſhege per ti rézhi v' bukve vvedli. Niſo namrezh akolih majhine ſtvarze v' nemar puſtili, temozh ſo s' modrim premiſlikam |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sa povédati isjémanje: si non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš |
| Zlata Vas (1848): | to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je |
| Zlata Vas (1848): | pri delu na polji in na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali |
| Zlata Vas (1848): | viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne |
| Genovefa (1841): | hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo |
| Genovefa (1841): | lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marta je ſtregla. Marija pa perneſe v' alabáſtrovi púſhizi terdo libro drasiga ſamozhiſtiga nárdoviga masila, mashe Jesuſu, ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej |
| Ta male katechismus (1768): | ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv |
| Ta male katechismus (1768): | Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja |
| Ta male katechismus (1768): | Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja. je od |
| Ta male katechismus (1768): | Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja. |
| Ta male katechismus (1768): | veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga |
| Ta male katechismus (1768): | smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja |
| Ta male katechismus (1768): | uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi |
| Življenja srečen pot (1837): | ſo v' Jerusalemi ob glavo djali; drugi je bil Jakob Alſejov ſin, Marijne shlahte. Goſpód je timu poſebno modroſt ino ſvetóſt |
| Življenja srečen pot (1837): | rumizo, muto alj zol) pobérali. Tiſtih eden je bil Matevsh, Alſejov ſin, ki mu je bilo tudi Levi ime. Sunaj meſta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri |
| Biblia (1584): | njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas |
| Ferdinand (1884): | rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti |
| Ferdinand (1884): | lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je |
| Ferdinand (1884): | otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni |
| Ferdinand (1884): | Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je |
| Ferdinand (1884): | in pevec, da mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je |
| Ferdinand (1884): | z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko |
| Ferdinand (1884): | Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne |
| Ferdinand (1884): | Grof Alfonz je bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus |
| Ferdinand (1884): | sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v |
| Ferdinand (1884): | reče mali Ferdinand. Pogled na vesela in ljubeznjiva otroka je Alfonzu zopet prepodil iz glave njegove otožne misli: »Glej, Anton, kako |
| Ferdinand (1884): | je bilo prav grdo vreme. Celi ljubi dan je deževalo. Alfonzu ni bilo ostati doma. Zagrne se v slab plajšč ter |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Kuharske Bukve (1799): | devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar |
| Viljem Tell (1862): | Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo |
| Kuharske Bukve (1799): | najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu |
| Kuharske Bukve (1799): | v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor |
| Valenštajn (1866): | imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne briga. — Svetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu |
| Genovefa (1841): | toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi |
| Zlata Vas (1848): | čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil? “ |
| Botanika (1875): | da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto |
| Oče naš (1885): | moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te |
| Oče naš (1885): | so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej |
| Divica Orleanska (1848): | dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila |
| Divica Orleanska (1848): | ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu |
| Divica Orleanska (1848): | kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj |
| Divica Orleanska (1848): | ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu |
| Divica Orleanska (1848): | sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | DORO MERKEL. Kader na an tork anu Moshtuo umerje alje biu oshenian bel ledik je useanu patu se mora gorei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveta deviza maria je rodiva ana sina siemenam Jesvs Kriſtus alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash lvbi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | CELESTIBUS ORDINIBUS SIT SEMPITERNUM Amen. TA 65. KAPITL. Andrugi Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 31. Ktir ima za čim, lehko gre v Rim. 32. Al'je nore gobe jel? 33. Kopriva ne pozebe. A. Krempl. Pogled |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate buerne noi nate vierne Dushe tu shebranje je prou alsi leti prou noi pravizhen: bosh po tuojemu pegerenji ushlishan: teite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tebe prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venka srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti jemu da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti Saporedama taku prida ta Sveta Koroni: upervei alpa udrujei alpa utrezhiei nozhi: potam kaker ba tvoja molitua a ushlishana: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vati alpa zhoveki noter daji furt snje natu poshene te nagoverjene Kruh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Tu je an resnizhen Mitel? sa pikniano ventuati Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV IMASH |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | otov tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa torevazhar noi sriedovazhar inu zhater- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi |
| Robinson mlajši (1849): | Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pashi alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu rezi jas oblubim h' zbeſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to |
| Kemija (1869): | Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol |
| Kemija (1869): | Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol |
| Botanika (1875): | škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti |
| Kemija (1869): | doslé nam je tacih malo znanih. Živalski kakor tudi rastlinski alkaloidi so četverne spojine, imajoče namreč v sebi: ogljenca, vodoma, kisleca |
| Kemija (1869): | teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz raznih kininskih skorij. Kristalizuje v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | to, koliko se istih porabi za izdelovanja žganja in drugih alkoholičnih pijač. Na ta način se uničuje velika množina najpotrebnejših živil |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in ogljikovih hidratov pri hranitvi telesa, o pravi redilni vrednosti alkoholičnih pijač itd., vspešno delovati proti alkoholizmu. Z ozirom na razliko |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v Ameriki, a |
| Fabule ino pesmi (1836): | je ſhel po gaſi, En pojb sa njim hití, Sa almoſhtvo ga proſi, No odgovor dobi: »Glej, lubo boshjo dete! Jas |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſpiéhan omedlí, no komaj ſtôpi: On proti kralizha sa malo almoſhtvo, Da s’ njoj shivlenje ſi sa dneſ natégnil bo. Tê |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Se pojbizh ſladko ſméje; Pa ne sapſtonj: ſe troſhta Dobíti almoſhtvo. No lon sa ſvojo svéſtoſt: No tak je tudi b |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognju ſvoje premoshenje sgubili. To plazhilo je po takim le almoshina, je lé dobro délo in tako ſmo ſtorili, kar nam |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj |
| Sacrum promptuarium (1695): | bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar |
| Sacrum promptuarium (1695): | famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli |
| Sacrum promptuarium (1695): | unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa |
| Genovefa (1841): | njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in |
| Kemija (1869): | Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škarje, ki so jih Janez Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz Stierl iz Štajerja v gornim Estrajhu v razstavo poslali, so |
| Življenja srečen pot (1837): | pa jih je ſram; ne bojijo ſe greha kakor ſv. Alojsi. Ozhe vseme mladiga Alojsija na vojſko, de bi ſe sholnirſhine |
| Življenja srečen pot (1837): | v' ſlabe tovarſhije, dershi ſe Jesuſa ino Marije kakor ſv. Alojsi. Bogu bolj sveſto ſlushiti ſe je saobljubil vſe ſvoje shive |
| Življenja srečen pot (1837): | boshjih ſvetnikov, mladenzhov poſebnih prijatelov ino nebeſhkih tovarſhov. 1. ˛Sv. Alojsi. Isglèd ſvete nedólshnoſti. ˛Sv. Alojsi, nedolshen ino ko angel zhiſt |
| Življenja srečen pot (1837): | hozhe nedolshno shiveti, mora sa ſveto zhiſtoſt ſkerbeti, kakor ſv. Alojsi. Kedar je vtegnil, ſe je v' ſveto ſamoto podál, in |
| Življenja srečen pot (1837): | dobri ljudjé radi imajo, njega tud Bog rad imá. ˛Sv. Alojsi je sbôlel, ino ſe bres vſiga odloga vmreti pripravljal. Voljno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe Poſtojni ſkasali miloſtljivi knes, prezhaſtitljivi Ljubljanſki ſhkof, Goſpod Anton Alojsi, de ſo véliki in ſredni ali tretji svon 29. dan |
| Slate jabelka (1844): | v’ nebeſih, prevsetne pa je Bog v’ pekel savergel. ˛S. Alojsi ſi je med vſimi zhednoſtimi nar bolj ponishnoſt sadobiti persadeval |
| Slate jabelka (1844): | vera! kje je pamet! — Prezhudin dar molitve je imel ſ. Alojsi. Bere ſe v’ njegovim shivljenji, de je bil tako deljezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo Matere Boshje shegnali, ktera je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tomaž Ciegler, in posvečeni vladika v Solnogradu, vladika Dulmanski gosp. Alojzi Hofmann, veliko drugih duhovnov in druge gospôde in velika sila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | c. k. komisar v Trebnim, — s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v |
| Oče naš (1854): | Zdaj je prinesel Alojzi sadja in vina. S serčno, ljubeznivo postrežnostjo je postregel Štefan |
| Oče naš (1885): | smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih |
| Življenja srečen pot (1837): | ne bojijo ſe greha kakor ſv. Alojsi. Ozhe vseme mladiga Alojsija na vojſko, de bi ſe sholnirſhine privadil. ˛Sliſhal je bojake |
| Življenja srečen pot (1837): | nedolshnoſt ohranil, ino ſe lehko pogubil. Ozhetu ojſtro shivlenje mladiga Alojsija ni bilo po volji; pòſhlejo ga v' velike meſta, v' |
| Oče naš (1885): | lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res. 5) Alojzia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že |
| Zoologija (1875): | 130. Aloe stoletna 127. Alopecurus pratensis 118. Alpinia Galanga 127. Althaea offieinalis 149. Althaea rosea 148. Amaranthus 133. Amoniak-gummi 153. Ampelopsis |
| Zoologija (1875): | 127. Alopecurus pratensis 118. Alpinia Galanga 127. Althaea offieinalis 149. Althaea rosea 148. Amaranthus 133. Amoniak-gummi 153. Ampelopsis 147. Amygdalus 157. |
| Kemija (1869): | niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob |
| Kemija (1869): | kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske |
| Kemija (1869): | kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način |
| Kemija (1869): | Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski |
| Kemija (1869): | Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska |
| Kemija (1869): | in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v |
| Kemija (1869): | velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom |
| Kemija (1869): | in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi |
| Kemija (1869): | način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben |
| Slate jabelka (1844): | priſhel s’ veliko shaloſtjo ſvojimu goſpodu ſvoje teshave potoshit; ali Alvarez ga je narpred vpraſhal, zhe ſe je s’ Bogam poſvetoval |
| Slate jabelka (1844): | terpé savolj pravize. « — Tako govori ſ. Vinzenz. Kadar je Pater Alvarez svedil, de je nekdo gerdo opravljanje soper njega naredil in |
| Slate jabelka (1844): | shelja, to je, do vezhniga svelizhanja. « — Tako piſhe modri Pater Alvarez. ˛S. Teresija je bila od lete reſnize perſerzhno preprizhana, in |
| Slate jabelka (1844): | ne pa od njega. « — Tako govori ſ. Teresija. Pater (ozhe) Alvarez, ſpovednik ſ. Teresije, je bil po krivim obdolshen velikiga greha |
| Slate jabelka (1844): | kakor na boshjo beſedo. « — Tako govori ſ. Vinzenz. Boshji ſlushabnik Alvarez je imel hiſhnika, ki je bil grosno ſkerbin sa hiſhne |
| Ferdinand (1884): | kar videlo, da mu je še le sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiti. Orjaška jigrača. *) Prevod iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jigrača za-te! — to bodi tí spomin. ““ Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne tehtnice. 50. Amalja Thomann v Ljubljani za povojak umetno ponarejeníh cvetlic. 51. Matere |
| Valenštajn (1866): | so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka, korenjákina, monotone, enogláſen (: ROme Rim, je kratek:) 7. Dolgi ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hudiga poshelenja, pomózh isvelizhanja, korenina miloſti ino podloga zhiſtoſti,“ ſv. Ambrosh govori. — Koliko poſta bi bilo tudi nam den denéſhen potreba |
| Življenja srečen pot (1837): | je korenina boshje miloſti ino je dno ſvete zhiſtoſti. “ (˛Sv. Ambrosh. ) ˛Sveti pôſt je tiſti isvelizhanſki moſt, po katerim ſo ſvetniki |
| Življenja srečen pot (1837): | bojí; nar vezhi zhaſt sa ſina, ki ſtariſhe zheſtí. “ ˛Sv. Ambrosh. 14. ˛Sv. Florjan. ˛Serzhen vojſhák sa boshje kraljeſtvo. Zhlovek ima |
| Življenja srečen pot (1837): | ojſterz) ſerditih buzheliz (zhibeliz). V' ſvoji shlahti je imel ſv. Ambrosh ſveto devizo ino muzhenizo ˛Sotero; nje je bil bolj veſél |
| Življenja srečen pot (1837): | in ſvoje gerdobe ſposnava. ˛Sliſhati, kako lepo Milanſki ſhkof ſv. Ambrosh pridigje, ga hodi tudi poſluſhat. Boshja beſeda ga v' ſerze |
| Življenja srečen pot (1837): | obdershati, in poſhtenoſt ljubiti, to je mladih lét lepota. “ ˛Sv. Ambrosh. 3. ˛Sv. Andrej. Ljubej isvelizhanſkiga krisha. Boga prav ſposnati, ino |
| Slate jabelka (1844): | samore. « — Pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi. ˛Spominja vredno je, kar ſ. Ambrosh piſhe od ſvete devize Teodore. Leta deviza je bila savolj |
| Slate jabelka (1844): | Pomozhnik ob pravim zhaſu v’ teshavi. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Ambrosh. S. Ignazi Lojola je enkrat v’ barki na morji bil |
| Slate jabelka (1844): | je kdo sareſ poſvaril, ſe mu je perſerzhno sahvalila. ˛S. Ambrosh je tudi navado imel, ſvoje prijatle proſiti, de naj ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo |
| Ferdinand (1884): | goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kterih namen je, take neſrezhe polajſhati ali zlo odverniti jih. Ambroshizh. Ravno takó, kakor imamo bratovſhnjo ſ, Florijana, po ktéri ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. |
| Gozdovnik (1898): | francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v |
| Gozdovnik (1898): | svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grajſhinſki vlaſtnik in tovarſh té drushbe, je podaril nekaj ſemena amerikanſke péſe (róne), od ktere pravijo, de je polna zukreniga ſóka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz |
| Zoologija (1875): | kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash |
| Kemija (1869): | amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak |
| Kemija (1869): | amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak |
| Kemija (1869): | amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak |
| Kemija (1869): | galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane |
| Kemija (1869): | Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak |
| Kemija (1869): | Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph |
| Kemija (1869): | Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak |
| Kemija (1869): | amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak |
| Kemija (1869): | Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. |
| Botanika (1875): | čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo |
| Kemija (1869): | Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki se napravi na železu |
| Kemija (1869): | vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li aldehid z amonijakom in s srebreno raztopino v steklenej betici, odkisi se srebro |
| Botanika (1875): | jih več, ki so sami za sebe ali spojeni z amonijakom razpustni v vodi, kakor prstna kislina, ulminova kislina in studenčna |
| Botanika (1875): | prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe |
| Kemija (1869): | purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je |
| Sacrum promptuarium (1695): | odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Slovenskem ne le veliko več žita od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z |
| Botanika (1875): | ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke |
| Ferdinand (1884): | Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi |
| Ta male katechismus (1768): | njega ſheno, ali drugu njegovu blagu amtizhe. Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega bliſhnega ſen ſapopadek? Leta: Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ptuje, naſnane, inu naunzne rezhy vedet, inu ſnati? kar tebe amtizhe, tega se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s'taiſteh, s'kateremi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | enu dobru inu brumnu ſerze proſiti. Kar pak druge rezhy amtizhe, moreſh ti le Boga sato proſiti, kar on tebi dati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' mojim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu |
| Deborah (1883): | steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana, sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled |
| Deborah (1883): | ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar je |
| Deborah (1883): | moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je |
| Revček Andrejček (1891): | Ne hudujte se, oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš |
| Revček Andrejček (1891): | se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me |
| Revček Andrejček (1891): | proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in |
| Revček Andrejček (1891): | katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V |
| Revček Andrejček (1891): | Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque |
| Deborah (1883): | Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla, |
| Revček Andrejček (1891): | Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še |
| Revček Andrejček (1891): | res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi |
| Deborah (1883): | ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je |
| Oče naš (1885): | najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti |
| Revček Andrejček (1891): | jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh |
| Ta male katechismus (1768): | dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati, inu dobru sturiti? Tu naſamore szer en Kristian sam is |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | terdnu naprejvsetje je tu: nizh dobriga nesamuditi: vſega hudiga ſe anati, le ſamu te, kar je dobru, inu pridnu, govoriti. ter |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da |
| Botanika (1875): | na svojem gornjem koncu ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni |
| Botanika (1875): | Vsaka vejica ima vsa bitna znamenja svojega debla. Ona je anatomijsko ravno tako sostavljena, so na isti način debeli in poganja |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker |
| Sacrum promptuarium (1695): | na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu |
| Ta male katechismus (1768): | bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ushezhega podviſarja v'andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhesdalle , de njeh je ſhe ſdej doſti, katire so njegovi andohti posebnu udane, nad ka- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta potrebni deſh, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je on brumnoſt, inu tę bogabojezhe sanizhoval, tę Duhóvne saſhpotuval, andohti inu boshje ſlushbe sa nepotrębne kvante dershal, inu satęgavolo ſe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pesm dovęl. Se vam ena nalube? ſapojte to drugo. Slehernega andohti, inu ſhellam je s’ tem, kar je blu mogozhe, nalash |
| Slate jabelka (1844): | pokorſhine. — Vzhaſi ſo poboshni kriſtjani, mozhno navesani na kake poſebne andohti in ſpokorne dela, in jih tudi na beſedo ſpovednika ne |
| Slate jabelka (1844): | ne upajo ganíti, de bi tiſtiga veſelja in tiſte obzhutljive andohti ne sgubile, ki jo vshivajo; to mi da viditi, kako |
| Slate jabelka (1844): | vredin en ſam dan na krishi, kakor ſto lét v’ andohti in v’ drugih dobrih delih. Vezh je vredna minuta v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhji , koker per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | JE TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv |
| Sacrum promptuarium (1695): | Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prebernen, koker en mlazhne v' navadni ſanikernoſti pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg spokornik, koker en mlazhne nadolſhnek, inu kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem ne enega poſnalla, katire be is serza pruti njemu andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla |
| Genovefa (1841): | vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu Brevir molil, inu Herman is kamnepojla is rajmno tega Ordna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je videl taiſte is eno ſlato kadilnezo kaditi, katiri so andohtlivu na Choru boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker |
| Biblia (1584): | téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu Andręj njegóv brat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srež, poškoduje setve in dragino v deželo pernese. — O s. Andreju sneg, malo rèži. — Sneg, ki na s. Andreja dan pade |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim jima pesmico. In jokate ste se. — ”Da, pri svetem Andreju, mojem godu, vas zagotovim, reče čuvaj, ”ako bi bili še |
| Oče naš (1885): | lepo, vender silno težko, gori priti, in samo to njemu, Andreju namreč, ni bilo všeč. „In jaz moram vender gori priti |
| Oče naš (1885): | stariše pozdravi in kmalo zopet pride. Peljala ga je k Andreju, mlinskemu hlapcu, kteri je z kozo že čakal, in mu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | proti gotovemu plačilu omaro za 30 gl. Dne 10. avgusta. Andreju Stroju tukaj sem plačal za strugarska dela 8 gl. 50 |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k |
| Divica Orleanska (1848): | dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma debela krila |
| Valenštajn (1866): | Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje |
| Genovefa (1841): | je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim |
| Ferdinand (1884): | trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno |
| Lohengrin (1898): | in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil |
| Gozdovnik (1898): | Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga li videti? « seveda |
| Biblia (1584): | je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo |
| Genovefa (1841): | v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi |
| Biblia (1584): | godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poshiga, ravno tak bo konez ſvetá. ˛Sin zhlovekov bo poſlàl angelje, de bodo vſe pohujſhevavze ino hudodelnike is njegoviga kraljeſtva odbrali |
| Štiri poslednje reči (1831): | Dobil bo Jesuſa in njegovo ſveto mater Marijo, dobil bo angelje, ſvetnike in ſvetnize boshje, s' kterimi bo v' vezhnim veſelji |
| Štiri poslednje reči (1831): | mogozhne pomozhnike, ker ima Jesuſa, Marijo, ſvetiga Joshefa in boshje angelje, kteri ga v' britkoſti troſhtajo in mu v' terpljenji pomagajo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | s' katerim ga vſmileni Ozhe hudiga brani: dal je zhloveku angelje v' nebeſih in ſtariſhe na semlji sa varhe, kakor nam |
| Slate jabelka (1844): | bi po tem mozhno v’ poterpeshljivoſti poterjen. Vidil je namrezh angelje, ki ſo neisrezheno lepo krono pletli, in jih je vpraſhal |
| Slate jabelka (1844): | nji snajditi. Ko bi mi samogli s’ teleſnimi ozhmi tiſte angelje viditi, ki ſo okrog altarja, kadar ſe ſveta maſha bere |
| Slate jabelka (1844): | ponishnoſt sadobiti persadeval. Vſaki dan je v’ ſvojih molitvah ponishne Angelje proſil,de naj mu leto prelepo zhednoſt pred Bogam ſproſijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſa v toliki ſvetlôbi, ki vſe oblake predere in zlo angelje, ki ſo okoli njé kakor odmaknjeni, takó bleſhí, de ſi |
| Biblia (1584): | vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu |
| Biblia (1584): | Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to |
| Sacrum promptuarium (1695): | petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj |
| Ferdinand (1884): | vedno pred očmi. Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne |
| Ferdinand (1884): | mi vže tako vedno pred očmi. Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nas! Prosi (prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Brez greha da naj stati Pred sodbo sadnji dan; Po angeljih nas zbrati, Na njega desno stran. Druga pesem pri sv. |
| Oče naš (1885): | rad bi jo bil še izpraševal o kraljestvu božjem, o angeljih in svetnikih, ki ondi prebivajo, o veselji, ktero Bog ondi |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ˛Spoſhtujte ſvoje duhovſke paſtirje, kakor nameſtnike Jesuſove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi ſv. Avguſhtin, to je jim isrozheno. " — „Maſhniki ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | otroke, kakor mlade jagneta v' nebeſhki lepoti, bres vſiga madesha, angeljam v' shlahti. " (˛Sv. Efrem. ) — Najdli bodo pravizhni ſpet ſvoje, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi ˛Sin boshji, ſkòzhi tù doli; ſej je piſano: ˛Svojim angeljem te je rekel povſod varovati; na rokah te poneſó, de |
| Štiri poslednje reči (1831): | del, de bi njegove grehe odvagale. Zhe ſe oberne h' Angeljem, k' ſvetnikam, ali k' materi boshji, nobeden ne bo hotel |
| Štiri poslednje reči (1831): | neſpokorjenim greſhnikam, v' vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angeljem perpravljen. « Mat. 25. Pogubljeni ſo sa vſelej sgubili boshjo prijasnoſt |
| Štiri poslednje reči (1831): | To bo poſlednji ali ſodnji dan. Jesuſ bo ukasal takrat angeljem ſpraviti vkup vſe narode od vſih krajev ſveta. Glaſ boshjiga |
| Štiri poslednje reči (1831): | vi prekleti v' vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angeljem perpravljen. « Mat. 26. O ſtraſhne grosno shaloſtne beſede, kterih ſliſhati |
| Slate jabelka (1844): | v’ kloſhtru molitvi dala. »Dobro opravljena molitev ſtoré veliko veſelje angeljem, in jo veſéli Bogu perneſejo; hudobnimu dubn pa je -grosno |
| Sveti večer (1866): | potem pogine in zgnjije. Ni tako! Človek je temveč podoben angeljem božjim, kteri svojega stvarnika spoznavajo in se ga veselé, prepevaje |
| Sveti večer (1866): | zamore. Bodi-si da je podoben živali, vendar je bolj soroden angeljem nebeškim. Res je, da v joku na svet pride, da |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bil sam Bog, kteri je v podobi ptujca z dvema angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vaſ hudiga varje, sakaj vi ſte per takih v' ſredi angeljov boshjih. 6. Pa sa reſ mora vbogo drushinzhe tudi veliko |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | semlji ino pod semljó. (Fil. 2, 10.) Ti ſi veſelje angeljov, ki tebe, ſvojiga nebéſhkiga kralja, hvalijo ino zheſtijo; ti ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sinu imeti ſe mu je ſkorej nemogozhe sdélo; toraj rezhe angelju: „Kaj me hozhe tega preprizhati? Jas ſim ſtar, ino moja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred ſodniki ſtal, ino ko angelju ſe mu je oblizhje ſvetilo. Véliki duhoven ſe je vsdignil |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Molitev k svetimu angelju varhu. Angelj Božjim ki si moj varh, kterimu me je |
| Ferdinand (1884): | mu ježili na glavi pri misli, da ima tega nedolžnega, angelju podobnega dečka usmrtiti. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti mogu terpeti, inu vmreti, ali mi vunder h'timu Angelu perſtopimo, kyr vemo: Cor contritum, & humliatum non deſpicies. De ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi, v'katiri ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſmiluv zhes nadlugo tiga folka, inu ſi djal k'timu Angelu, katiri je tvoj folk uwival, inu moril: sadoſti je she |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dekla ſvojiga Goſpoda na to, kar je nji Bog po Angelu Gabrielu osnanil, tak je ona vſa v' boshjo voljo podana |
| Življenja srečen pot (1837): | moj, vſelej mi k' pomozhi ſtoj! “ — Obljubi pa tudi ſvojimu angelu ga lepo vbógati, ino mu sveſto pomagati Boga zheſtít' ino |
| Življenja srečen pot (1837): | s' tebo v' nebeſih per njem veſelil. Amen. Priporozhi ſe angelu varhu, ino rezi: Moj sveſti angel varh, nikar me doneſ |
| Življenja srečen pot (1837): | je s' shivim ognjam poshgál, le poſhteniga Lota je po angelu reſhil. Na tiſtim meſti sdaj ſmerdlivo jesero ſtojí, ino nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri tebi svoje dni ostati hoče. — Primeril te bom tolaživnimu angelu, kteri terpéče obiskuje; lahke in kratke so bolečine na postelji |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | našo prošnjo uslišal. Hema, to misel ti je tvoj dobri angeljc vdihnil! “ Hema prec skóči po golobčika. Mati hití v svojo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | róko rekoč: „Le vesela bodi, ljuba Lénčica, saj boš lép angeljc v nebesih. Tam ti bo bolje, kot tukej na zemlji |
| Ta male katechismus (1768): | X. G. n. Amen. Sveta Maria! Mate boſhja! moj S. Angelz Varh! inu vi moji SS. Patroni prosite Gospud Boga ſa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Po pirju ked en Angelz lep: po nogah bôs ked en tat: po shtimi peklenski |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | dur te’ tukej prov dershy, * s’ tem Angelzmi se ſdruſhy! * Angelz v’tem mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | de ſnal toku pejt’. 5. Tovarshi sem pejdte! Nakvishku poglejte! Angelz’ v’ luftu pojejo, ’Nu zhaſt Bogu dajejo Skus tu imamo |
| Življenja srečen pot (1837): | varje, sa ſrezho ino svelizhanje ſvoje ſoſeſke ſkerbi, on je angelz ſvojih bratov, ino bo tudi v' nebeſih angelov ſrezhen továrſh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſim dans vſa perpomozhi imel taiſtu ſi saſlushiti. Skus mojiga Angelza Varha je blu doſti nevarnoſti od mene obvernénu. Moji Starſhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze inu erz angele noi skues S. Mihela S. Gabriela S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vsaki čas. Svet ali Sanktus. Sveto pesem povzdignimo Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti Bog! Vsi ljudje Te naj spoznajo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo ga da med nas, Hrup mu vesel ženemo, Z angeljci vsi v en glas! O povzdigovanju. 1. Molimo klečijoči Boga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mašo sveto Spodobno slišali, Povz'mimo čast odpeto In hvalo z angeljci. Dopade naj mu djanje Odpravljen'ga daru. Zvirk gnade bod' to |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod, Z angeljci pojte: Sveti Si ti, Bog Sabaot. V nebesih in na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali celó grajam. Ali je mar res, kar sem slišal? Angeljci v nebesih vama že pletó mučeniško krono, vi dva pa |
| Štiri poslednje reči (1831): | vrata v' nebeſa odperle! Takrat nam bodo na proti priſhli angeljzi in ſvetniki. Priſhli nam bodo na proti naſhi bratje, ſeſtre |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | shétve, pravi goſpod, sakaj oni ſo sa plavsh perhranjena ljuljka. Angeljzi jih bodo enrat na ſodbi, kakor shenjize ljuljko odbrali, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bode nizhéſar sgodilo, kér ſv. piſmo ozhitno obljubi, de bojo angeljzi tebe na rokah noſili, de s' nogó ob kamen ne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino Goſpodu ſamimu ſlushiti. “ ˛Satan ſe je preſtraſhil in sbéshal; angeljzi ſo pa perſtopili, ino Jesuſu poſtrégli, — ˛Srezhni, ako tudi mi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſposnov, tega bo tudi Syn tega zhloveka ſposnov pred boshjimi Angelzami. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sgubila ? Toku vam tudi jeſt povęm; bo veſſelle pred boshjemi Angelzami zhes eniga greſhnika, katiri pokuro ſtury. Na zheterto Nedelo po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega zhloveka ima pridti v' zhaſti ſvojiga Ozheta s' ſvojimi Angelzami: inu tedej bo on uſſakimu povernuv po njegovih dellah. |
| Ta male katechismus (1768): | mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu samoti; ter se nobeden pred njim naperkaſhe, koker njegovi Angelzi! zel svejt lejta po svojeh oppravkeh, inu no- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leme podobame skrit. Inu koker so Angelzi v' belemu oblezheni per njegovemu grobu sedelli, toku be imelli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi , Cherubini, Seraphini: Svet si, svet si, svet si ti, Ti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Foj ſvęti, ſvęti, ſvęti Je Bog in’ naſh Goſpod ˛S Angelzi pojte: ſvęti ˛Si ti Bòg Sabaoth, V ’Nebesih in’ na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ˛Sina, ſposnali; ſamo nekoliko paſtirzov je bilo, ki ſo s' angelzi njega o rojſtvi molili. Le malo ſhtevilo je bilo od |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Vſi modri ino bogabojezhi ljudjé ſo na to sheljno zhakali. Angelzi ſo shé paſtirjam veſelo osnanili, de jim je rojen isvelizhar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobriga, njemu potoshi ſvoje teshave, njemu isrozhuje ſvoje potrebe; med angelzi ino ſvetniki v' ſvojih miſlih biti, je njegova nar ljubesnivſhi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pred nami ſtoji. Ure in dné ne vémo, tudi nebeſhki angelzi ne; ſamo to vemo, de se nam perbliſhuje, ino de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso |
| Ta male katechismus (1768): | XIV. Kaj pozh ſena gnada je gvishnu leta: * Angelzam ni dana, de vſhivajo 'ga O bodi itdr. XV. O |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn ! aku be ti vędl, kaj je tu: tem Angelzam podobne biti, tok be se tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila |
| Ferdinand (1884): | pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en |
| Revček Andrejček (1891): | da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha, tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumnemi, inu bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | riba poshene is vodé, ino sine po njem. Pa po angeljevim povelji jo je sgrabil sa plavute, ino potegnil is vode |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pokorni biti: tak bode vaſha hiſha prebivaliſhe ſv. Duha, drushna angeljſka. III. Veliko toshujete, vi goſpodarje in goſpodinje! den denaſhen ſlabo |
| Slate jabelka (1844): | Popolnama ljubesin. Nar vikſhi molitev. Duh pokore.Neſpremenljiva krotkoſt. Nepremagana poterpeshljivoſt. Angeljſka zhiſtoſt. Nar globokejſhi ponishnoſt. Otroſhko saupanje. Neutrudena pridnoſt. Nar vezhi |
| Slate jabelka (1844): | ko bi globoko imel. Angeljſka zhiſtoſt. Kako je moja zhiſtoſt angeljſka, ker ſe ſhe v’ neſpodobnih miſlih radovoljno mudim. Nar vikſhi |
| Slate jabelka (1844): | Té jeſt nimam; bi bil veſél, ko bi globoko imel. Angeljſka zhiſtoſt. Kako je moja zhiſtoſt angeljſka, ker ſe ſhe v |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhednoſt t’ga svejta, Ja! zel se more skriti Lepota Angelska. 3. ke sè sé v’ ſatopila Zhes vse v’ to |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | sedej ta zhas En zhlov’k naklizhe nas: Ta bo Angelska shtima, Noben zhlov’k take nima, Hitru gori vſtanimo! Vse |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tęga. K’ nam prideozhiga: Zhaſt njemu ſe resięga Jen hvala Angelska. Po Povsdigvanji. 1. Molymo klezheozhi Boga sakritiga, oku ga nereslozhi |
| Življenja srečen pot (1837): | dobrimu opominjati; le tako bojo vredni otrozi boshji, ino shlahta angelſka. Ravno to je nar imenitnej shlahnija. Mladi Ambrosi je poboshno |
| Življenja srečen pot (1837): | ki lepo pametno k' ſveti maſhi ſtreshe; sakaj to je angelſka ſlushba. Tak bogabojézh zerkven ſlushitel je bil ſv. Janes, v' |
| Maria Stuart (1861): | pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide |
| Viljem Tell (1862): | na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | to shpiſho spet ſhelle gasy. 25. O JEſus! ti kruh Angelske! Kruh ene zhudne sladkuſte: Ti se naiſgruntan v’ miloſti, Vſhivat |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ter bo ſhivel Sdej, vsellej na vezhne zhase; Shlishal bo Angelske glase. 18. De pak ti b’ mogla tu ſt’riti |
| Divica Orleanska (1848): | mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot |
| Divica Orleanska (1848): | nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | gasil tvoj ſhejo. 23. Katir’ per ti miſi sedy, S’ Angelskem kruham se redy, Rad b’ govoril od te jędy; Al |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vezh gnade deileſhna, K’ spovdi se vezhkrat perbliſhej, Ter s’ Angelskem kruham shpiſhej. 24. Shljsh’ boſhjo besedo rada, Skus letu t |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa veseli g. župnik in so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſredi med milijoni vekomej ſrezhnih tovarſhev ſe bomo veſelili, in angeljſko petje poſluſhali. ¸Sveti Avguſhtin pravi: Nobeden ſi v' sdajnim shivljenji |
| Štiri poslednje reči (1831): | kako velika je ſladkoſt, kako prijetno in veſelo je poſluſhati angeljſko petje. Nikdar ſi ne more sdaj sadoſti miſliti, kolika ſrezha |
| Slate jabelka (1844): | in to je sareſ zhloveka vredno. Tretja ſtopnja ſe imenuje angeljſko shivljenje; to je, shivljenja tiſtih, ki ſo po dolgim in |
| Ta male katechismus (1768): | Kraylujesh na vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje |
| Ta male katechismus (1768): | serza, de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu |
| Ta male katechismus (1768): | tu dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu pogledu; tedej bosh poshlushal Angelsku petje: tedej bosh dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh pokushal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | skushnavo. 7. Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Vse sort’ museke imajo, Nove zitre, ’nu trobente, Orgle, ’nu Angelsku petje. 14. Srezhne ozha! srehne mate! Srezhne ſeſtre! srezhni bratje |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tem! Kaj b’on dalej ſhellel? navęm. 22. JEſus! veselle Angelsku! V’ ushesah petje presladku! En zhudn męd se ti v |
| Življenja srečen pot (1837): | ſveti v' nebeſih vezhna luzh! Amen. Kedar svoni svezher, moli angelſko zheſhenje, po tem ſe ſpomni vernih duſh v' jizah ino |
| Življenja srečen pot (1837): | pomíkajo, po hiſhah lásijo, ino ſe po kotih potíkajo, tergajo angelſko oblazhilo ſvete zhiſtoſti. Oſhtarije (litushi alj taberne) ſo bile ino |
| Življenja srečen pot (1837): | tim ſveti nar vezha. Kakor hitro ſe ti hudo pregreſhiſh, angelſko oblazhilo poſvezhijozhe gnade boshje in nedolshnoſti sgubíſh, ki ſi ga |
| Genovefa (1841): | dobri ljudjé vredni! ” Genovefa je urno beſédo poprijéla in s angelſko jaſnoſtjo v ſvôjim blédim oblizhju ſe ſmehljaje rêkla: „Molzhi vunder |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Angleški zakon vam je tuj; angleška Nesreča vam je le predobro znana. Marija. To so sodniki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hočemo zapomniti, da se mineralov do 8. stopinje gori prime angleška pila, do 6. se jih prime jeklena klinja, čez 6 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se |
| Ferdinand (1884): | slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri |
| Tiun - Lin (1891): | gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu! |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi, kakor mi, jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel le po boljſhi ali ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih |
| Gozdovnik (1898): | koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakošni pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki |
| Fizika (1869): | so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſto, in v delu ne drago. Po nemſhkih, ſranzoſkih in angleshkih deshelah imajo mnogotero narejene dreveſa, sa vſako ſorto semlje in |
| Tiun - Lin (1891): | lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to |
| Tiun - Lin (1891): | dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik |
| Tiun - Lin (1891): | in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali |
| Botanika (1875): | s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj |
| Tiun - Lin (1891): | Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči |
| Tiun - Lin (1891): | bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če |
| Gozdovnik (1898): | jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | franzoskiga lahko navadil latinſko, laſhko, ſhpansko; is nmſhkiga danſko, ſhvedſko, anglejſko; is krajnskiga hrovaſhko ſerbſko in vſe ſlovensko. Tako bodo naſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | koſez per rępi v' polivki pezhen. Zemmer. 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha |
| Kuharske Bukve (1799): | visho, kakor je popred Nr. 109. rezheno od govejiga po anglejſko, inu ſe dajo na miso v' laſtni polivki. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa shivino in verli gnoj sa njive. Po franzoskim in Angleshkim redé in pitajo s ogerſhizhno preſho shivino, ali pa s |
| Maria Stuart (1861): | slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v |
| Čas je zlato (1864): | kraljeviča – tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta |
| Fizika (1869): | na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot na Angleškim. Iz tega se vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 21.000 gold. Pač lepa cena za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža |
| Fizika (1869): | tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hudojesizhnimu ne bo dobro na semlji. " (Pſ. 139, 12.) Na Angleſhkim je shivel hudojesizhnik, kterimu ſo bili pregreſhni mami nar vezhi |
| Življenja srečen pot (1837): | pil, zhe ſe ga enkrat privadiſh. V' Ameriki ino na Angleſhkim prelepo bratovſhino imajo, de ſe med ſeboj po braterno shganja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi prekrishane. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi bil kdo iz barke stopil, ki je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate |
| Gozdovnik (1898): | je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obsojam prelomitev dane besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó |
| Čas je zlato (1864): | roko, kteri ga vesel v žep spravi, med tem ko Angličan, ki je vse gledal in poslušal, z glavo stresa in |
| Čas je zlato (1864): | sam ubogi, borni križavček! Bog me! « Pri teh besedah vzdigne Angličan svojo zlatokovano palico in potolkljá Lenčetu po ramah. Lenče se |
| Čas je zlato (1864): | pokojnišega napravi. »No, to ne gré tako slabo,« pregovori, zopet Angličan, »sila pri tacih čverstih živalih nič ne opravi! – Bomo le |
| Čas je zlato (1864): | »Bog me! « zagodernja neki bogat Angličan, ki je ravno zraven bil in vse početje gledal – »to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompir pervič iz Amerike k nam v Evropo pripeljali. Neki Anglijan Franc Drake z imenam, ga je v Evropi vkoreninil. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo is Amerike krompír v Europo perpelali. „ 255 „ je sazhel Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vmetnik J. Bauer is Ştutgarda ſta v Londonu, poglavitnimu meſtu Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi ſejejo prav radi in veliko répe, poſebno tiſte, ki ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni še niso veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo |
| Botanika (1875): | je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je |
| Robinson mlajši (1849): | veš da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſlabji semljo priti. S tem ravnanjam ſo ſi umetni Anglijani veliko shitnih plemenov napravili, od ktérih ptujzi miſlijo, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | knige natiſkati. „ 395 „ ſo jeli v kotlovino dletiti. „ 361 „ ſo Anglijani sazheli gumbnize ali knofIjize delati. „ 355 „ ſo priſhli pervi semljini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tavžent v Niederlandskim, 41 tavžent na Laškim, 25 tavžent v Anglii, 16 tavžent v Krakovskim skupvladarstvu. Po rimskim iménoslovu (šematizmu), kije |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v Nemčiji 16 takih zavodov, nekaj jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem |
| Divica Orleanska (1848): | Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora |
| Čas je zlato (1864): | »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za |
| Življenja srečen pot (1837): | Beſschreibung des Domſtiftes und der Domkirche von Gurk. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 12 kr. — des Urſprunges und der weiteren Schickſale |
| Življenja srečen pot (1837): | Schickſale der berühmten Kirche Maria Sal in Kärnten. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 10 kr. Proprium sanctorum pro Diœcesi Lavantina. Jussu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet ſovrashnikam v' roke. Naj huji med temi je bil Antijoh, ˛Sirſki kralj. Ropil je nad Jerusalem, ino ga ushuga; vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko Judov, ki ſo ſe branili, je bilo pomorjenih. Kralj Antijoh poklizhe tudi néko mater ſ' ſedmémi ſinovi pred-ſe, ino jim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | dobriga ſina, kakor je ſv. Janes Krisoſtom bil, v' meſti Antijohiji rojen. ˛She je bil otrok, ko mu je ſmert dobriga |
| Življenja srečen pot (1837): | in ſlava, kakor ſv. Luka (Lukesh). Rojen je bil v' Antijohiji. ˛Skerbno ſe je is mladih nog uzhíl brati ino piſati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Kolzhenzami kier bi ana sama nia vcehkv isdershava. Ex antiqvo qvodam tipo? Ta Prveva Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | za prejétje in postréžbo njeniga možá treba. Kmalo so sosédje Antonovcovo nesrečo zvédili. Mnogo njih je prihitélo, nekaj de bi prestrašeno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ljubili. Eden sosedov, prav pameten in žlahtnoserčen mož, je prosil Antonovcovo ženo, ne s svojim jokam Antonovcu še večih bolečin delati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ves nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas noi usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji |
| Sacrum promptuarium (1695): | briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Sacrum promptuarium (1695): | tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera nam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo hišo, kjer je |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo |
| Revček Andrejček (1891): | Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena |
| Revček Andrejček (1891): | Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó |
| Revček Andrejček (1891): | je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil |
| Revček Andrejček (1891): | prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (prav hud). Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite |
| Revček Andrejček (1891): | S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſadno, E pak to drugo zherko poſtavi, inu se bere Anſhe. Kaj se bahash? lub moj ratar! Ke ti koker roſor |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Enu situ. Tvoje seſtre ime se Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kajſeni tablezi se pak vaje rezhy v' ſdolneh tablezah ſnajdejo? Anſhe prave: |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poſtave, inu E to ſadno, tok bo Anſhe; je pak Anſhe, inu otshesh Neſha naredi ti, tok A to ſadno, E |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de v' ti pervi: Neſha pak v' ti VIII. Tedej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tvojega brata Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | odſgor od desne na levo plat doli; tedej si je Anſhe I. inu Naſha to osmo rezh v' ti pervi ſdolni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Anſhe pishe; al naredi meni, de Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh imę; tedej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo ſhkoda, kè bi ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo gori |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DRUGI NASTOP. Mizka ſama. Sej bi jeſt Anshęta rada lubila, de bi le mogla — — ( Pervlęzhe en pèrſtan is |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | omoshit ? tvojga Ozhęta toku reshalit? — Ali ſim te kedaj ſilil, Ansheta jemati? — — No , Mizka, nikar ſe ne jokaj ! nikar ſe ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash. (tezhe k' misi , inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidi. Jaka, Mizka. Jak. Lubesniva Mizka, povęj mi vùnder, sakaj Anshęta nozhesh? — ali ni on en lepi sali ſant? — ali nima |
| Revček Andrejček (1891): | še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se |
| Revček Andrejček (1891): | Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen |
| Revček Andrejček (1891): | Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha |
| Revček Andrejček (1891): | da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kok bo tu lepu ſliſhat! — — Anshętova shena! ſej! — kaj jeſt Anshętova shena bi otla biti ? — ſej — O lubesnivi Shönheim! kje toku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt bom tudi shlahtna Goſpa ! — kok bo tu lepu ſliſhat! — — Anshętova shena! ſej! — kaj jeſt Anshętova shena bi otla biti ? — ſej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu perkasou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De Chriſto per Angelum confortato. Od Chriſtuſa skus Angela poterdeniga. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Luc. 22. Nemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | savupei moj Syn, tvoi trosht, inu pomozh je per Bogu. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boſh imeu sa tvoju premagaine enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in kar se dá po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni |
| Botanika (1875): | domače kukovice, tudi cepteci ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla; one imajo gomoljaste in dlanaste korenine (glej pod. 52. |
| Botanika (1875): | kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje leto: Detelja (apnenata rastlina); četvrto leto: Pšenica in na pšenično strnišče pozna repa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove |
| Stelja in gnoj (1875): | potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo |
| Kemija (1869): | kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zemlji najdemo apno, tudi v živalskih kosteh. Apno je pa apnenc zjedinjen z kiselcam. Apno zjedinjeno z žveplokislino da gips. lz |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | vodo po soparu odpravljajo, in čisto sol dobijo. §. 28. Apnenc. Goré, ktere z svojmi škerbinami v podnebje segajo, in Koroško |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zatorej se žge apneni kamen. Iz živiga apna izlušijo kemikarji apnenc, kadar apnu odvzamejo kiselc. Per gasenji živiga apna se sprime |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zlato (platina), srebro, živo srebro, kotlina, železo, svinc, kositer, cinak, apnenc, ilovc, kaljum, natrjum; nerude: kiselc, vodenc, vogelc, gnjilc, žveplo, fosfor |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Razjasnenje nekih znamenj in manj znanih besedi. --------- Apnenc, Kalk. Barve dostavne, complementäre Farben. Brizgla vgasivna, Feuerspritze. Burjava, Nordlicht |
| Rudninoslovje (1867): | mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in |
| Stelja in gnoj (1875): | 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji |
| Rudninoslovje (1867): | za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je |
| Rudninoslovje (1867): | za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena kislina, galunina in apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga drugo zastopajočih |
| Zoologija (1875): | in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri |
| Zoologija (1875): | iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa |
| Kemija (1869): | se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa streha in vse lesovje od znotraj z apnam pobeli; apnu se mora v ta namen nekoliko galuna primešati. Vsak vé |
| Kemija (1869): | kislecem spojeno v žvepleno kislino, kakor n. pr. v žvepleno-kislem apnu ali malcu (gipsu), CaO.SO3, ki časih cele pole v gorah |
| Kemija (1869): | slabo je alkalična in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja v kristalovane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | to je tisti mož, kterega „Tagblattovci” tukaj imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. prosenca t. l. zvečer |
| Oče naš (1885): | vzajemno k dobremu spodbadala in se tako vzajemno po opominu aposteljna, k svetosti napeljevala. Zato sta vselej skupaj jutranjo in večerno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 1—3. Shé bliso terplenja, ktéro bo tudi njegove ljubesnive apoſtelne plaſhilo, jim hozhe preden ga bodo vmirati gledali, enokoliko ſvojiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sginilo is med ljudi. — Kako veliko veſelje je to sa apoſtelne bilo! Alj bres rasſvetlenja ſv. Duha bi ſe jim vſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vſim narodam osnanovati vkasal. V. 15 — 16. Kedar je Jesuſ apoſtelne ino druge uzhenze ſkos ſhtirideſet dni ozhitno preprizhal, da je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | odpérl ino nam ſhel v' Ozhetovo hiſho prebivaliſha pripravljat, ſvoje apoſtelne pa po zelim ſveti poſlal, naſ vſe sa ſebó vabit |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velizhaſtva pokasati ino obzhutiti dati. Vseme ſvoje nar perve tri apoſtelne, ino v' ſtran na viſoko goro jih s' ſebó peljá |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vam neprenehama nebéſhkiga veſelja obilnoſti; ſaj tudi sa Jesuſa ino apoſtelne je le ena veſela gora, veliko pa bridkih gór bilo |
| Življenja srečen pot (1837): | ˛Sv. Jakob. Isglèd Bogu sveſto ſlushiti. Kriſtuſ je med ſvoje apoſtelne dva Jakoba svolil: pervi je bil Zebedejov ſin, ſvetiga Janesa |
| Življenja srečen pot (1837): | sveſt ſlushavnik ſvojiga Goſpoda. ˛Sv. Duh je na binkoſhtno nedelo apoſtelne napolnil, ino sazheli ſo ſveto véro Jesuſovo osnanovat'. ˛Sv. Andrej |
| Ta male katechismus (1768): | Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je Kristus na eno nedello od smerte goriustal |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | oblast, Vſe o Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi sveti Apostelni, Preroki, no Marterniki, Zhast pojo na vezhne dny, Sh'nimi tudi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da; tudi to namrezh je bilo per Jesuſu ino njegovih apoſteljnih prasnik po vredno prasnovati. Juda pa, ko je gríshljej vsel |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica |
| Ta male katechismus (1768): | so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza tih Spoſnuvauzov, Krayliza tih Diviz , Krayliza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi vaſhe ſerze. Na dan S. Filippa, inu S Jakoba Apoſtelnov. Branje is bukuv te modruſti na 5. Poſt. Ti pravizhni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 3. eno svojo, inu dve nanjegoveh kluzhah. Latir is 12. Apoſtelnov ima narvezh ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 162 XLIX. Od Svetega Josheſa. 164 L. Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov. 170 LI. Od Chriſtianskega Nauka. 173 LII. Od Svete Nedelle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mele ſpremeni. — Mala je bla tudi drushna Jesuſova: le dvanajſt apoſtelnov, ino dva ino ſedemdeſet uzhenzov ſi je isbral. Kaj bo |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvetiga Andreja toljko ljubil, de ga je med 12 ſvojih apoſtelnov vsel, ki ſo ga po vſih krajih ſpremljali, koder je |
| Življenja srečen pot (1837): | Israelſki kralj! “ Jesuſ ga je po tém med ſvojih dvanajſt apoſtelnov vsel, ino mu ime Bartolomeus dal, ki ſe po naſhim |
| Življenja srečen pot (1837): | v' farno zérkev k' boshjimu opravilu. Gredózh premiſhljuje ſveto shivlenje apoſtelnov ino pervih kriſtjanov, kako ſo vſe sapuſtili, ino sa Jesuſam |
| Življenja srečen pot (1837): | manj rasshali in bolj zheſtí. Ki to ſtorijo, ſo pomagavzi apoſtelnov boshjih. Pravijo, de je ſv. Peter poſlal ſvetiga Marka v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra |
| Biblia (1584): | inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pušavo s. Janeza, in veliko drugih svetih krajev; Salomonov vert, Apostolska duplina, in deblo od kteriga je sveti križ usekan bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs greshnike, sdej, inu na naſho ſmertno uro, Amen. 5. Apoſtolska Vira. Katiro ſo Chriſtuſovi Jogri v' 12. Artikelnih skupisloshili. 1. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu |
| Življenja srečen pot (1837): | ki bi mu ſtregel, ter ſo djali, de bi sa apoſtolſkiga miſjonarja ne bilo lepo prati, alj jeſti kuhati. Alj on |
| Življenja srečen pot (1837): | je ſhe sdaj ſedesh velike ſhkofije. V' dvajſetih letah njegoviga apoſtolſkiga truda ſo vſi kraji njegove velike ſhkofije omladéli, nevére ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | obhodi te dežele v svojem poklicu. Al kodar ga je apostoljski duh vodil, tod ga je tudi domorodno serce njegovo spremljalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | duha dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koreji pod Sineškim cesarjam, kjer je bil v letu 1839 apostolski naméstnik ali škof z dvema drugima misijonarjama in z 70 |
| Genovefa (1841): | vglédala, kakor de bi bila pôſla bôshjiga is nebéſ vidila. Apoſtoljſki mosh je najpred Genovefo in Vojnomira, po tém pa vojvoda |
| Življenja srečen pot (1837): | njega ino njegovo ljudſtvo kerſhanſkiga nauka vuzhit. Prav rad ſe apoſtolſki mosh v' Bojarſko podá, podvuzhí vajvoda, veliko shlahnikov, ki ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | laſhke deshele je pridigváje obhodil, ino poſlednizh v' Rimi ſvoj apoſtolſki ſedesh poſtavil. Grosoviten kervolog (tirán), hajdovſki zeſar Nero, vkashe ſvetiga |
| Oče naš (1854): | resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane |
| Oče naš (1885): | resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane |
| Ta male katechismus (1768): | dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole? |
| Ta male katechismus (1768): | Vire, ali uſſeh shtukov, katiri se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam je tudi ſpiſano srozhil apoſteljſko djanje, to je, kaj ſo apoſteljni po prihodu ſvetiga Duha |
| Življenja srečen pot (1837): | ampak de ſrezhno pridem v' vezhno svelizhanje! Amen. Sdaj moli apoſtolſko Véro, Ozhe naſh ino Zheſhena ſi Marija, po tem ſtori |
| Življenja srečen pot (1837): | sa Jesujam hodi, bo poviſhan, kakor ſv. Matija na Judeshovo apoſtolſko meſto. Poſveten Judesh Iſhkarjot ſe je bil obéſil; versel je |
| Življenja srečen pot (1837): | Poſveten Judesh Iſhkarjot ſe je bil obéſil; versel je v' apoſtolſtvo naredil; dvanajſto meſto je prasno bilo. Vérni ſo ſe po |
| Življenja srečen pot (1837): | bil, kedar je njega ino brata Jesuſ od riblenja v' apoſtolſtvo saklizal. Mladenzha ljubesnivo deviſhko ſerze je zhres vſe Jesuſu dopadlo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi |
| Kuharske Bukve (1799): | bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu prei knemash v' |
| Ferdinand (1884): | časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Aragoniji, od kodar je dobil svoje imé. Zraven kristalovanega aragonita imamo še zvezdastega in vlaknastega, iz kojega obstoji Karlovarski grahovec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30 črevljev debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ta je zhes veliku hudega narbel ſdana ſdravnia, ali arznia. Ti se mozhnu irrash, kader svoje telu toku ſlo, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe pa ta arznija |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak tudi gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu vaſho shaloſt potróſhtati. Ràs-ſuj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak tudi gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni |
| Ta male katechismus (1768): | koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa med ſhpinazho smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje |
| Divica Orleanska (1848): | Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem |
| Ta male katechismus (1768): | nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji pri naſ she vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi prav in dobro , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji se natisuje druga knjiga noviga izdanja Srpskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni močic namreč zredkuje vnete soke, da iz njih ne pride |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | radi slišali. — Razne pile in svedri za vodnake francozke sorte (artesische Brunnen *) vertati, ki jih je baron Jož. Ditrichova fabrika iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni repo vso skupej v sredo sklede, okoli pa korenje. Artičoke z zelenin graham. |
| Kuharske Bukve (1799): | hraniti v' zukri. 236. Kútine sa polęti hraniti. 237. Suhe artizhôke. 238. Spargelne hraniti. 239. Kúmare v' jeſihi hraniti. 240. Grah |
| Kuharske Bukve (1799): | s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham |
| Kuharske Bukve (1799): | to ſtolzhenje ſkusi ſitze, inu sadnizh na grah v' kosi. Artizhoke obario poſębej na kropi, na pol mehke dęnejo v' grah |
| Kuharske Bukve (1799): | zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove ojſtríne artizhokam poręshi; ſkuhaj jeh, poſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | 4 rumenáke, vſe ſkupej rastepi, ſkuhaj, inu kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ſkup kuhajo v' kosi. V ſklędo ſe narpred rasloshę artizhoke, inu zhes nje ſe vlie grah s' zęlo polivko vred |
| Kuharske Bukve (1799): | zhes nje ſe vlie grah s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti |
| Ta male katechismus (1768): | od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust |
| Ta male katechismus (1768): | se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe. V' zhim je ſapopadenu, kar imash viruvati? V' 12. artikelneh te vire, Kedu je taiste skupisloſhil? Kristusovi Jogri. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojiga sina. “ Več ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | besede so mi zadosti za zdaj, ljubi častitljivi opat“, reče Arto, „pa za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti, ki bi jo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de je tudi on preslepljen bil. Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu podal, in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica |
| Kemija (1869): | diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako arzén na zraku razvročimo. Naredé se bele pare zgostivše se na |
| Kemija (1869): | ga v §. 43. brez pomisleka vtaknili med kovinske žveplece. Arzén se v prirodi nahaja nekaj samočist, nekaj pa v zvezi |
| Kemija (1869): | 10. Arzén. As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da |
| Kemija (1869): | 10. Arzén. As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do |
| Kemija (1869): | sublimovanjem (Sublimation, fizika §. 139) od kovin lahko odločiti. Kovinski arzén se malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove |
| Kemija (1869): | bel prah, kteremu navadno mišjica (Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina. Ta kislina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Mnogo Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lasasti kiz, ker dela lasem ali iglam podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder Speiskobalt, 55. ,, svitli, Glanzkobalt, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja |
| Rudninoslovje (1867): | i Annabergu, v erdelskej Zalatni itd. Iz njega se dobiva arsenik, a iz neke srebrovnate zvrstí se odločuje srebro. 5. Pirit |
| Kemija (1869): | lahko usedejo in obtičé. Za dokaz, da li je to arsenik ali ne, nam zadosti najmanjši prašek. Denemo ga namreč v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 5. Glavni njegovi sestavni deli so: baker, antimon, žveplo in arsenik; nekoliko železa, cinka in srebra je tudi navadno zraven, zato |
| Kemija (1869): | Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina. Ta kislina je brez duha in brez |
| Kemija (1869): | zraku v bel prah, kteremu navadno mišjica (Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajo. Med vſimi ſtrupi je pa nar bolj gotovo miſhiza, (arſenik) *). |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu |
| Kemija (1869): | kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in |
| Kemija (1869): | 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zvezdavci, Strahlthiere, 88. Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec |
| Kemija (1869): | MgO, posebno pa hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, ki se z arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah |
| Kemija (1869): | malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako arzén na zraku razvročimo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly, temuzh is dobrega serza. Ti imash temu uwogemu neli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej imate ſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſaluzhy: tu gospud v' ruto hrane, inu per sebi v' arſhatu obderſhy? Ali drugazhi: Kaj na ſtęni bres kluke visy? Sm |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tretemu malu; dalej nagrg. XLVII. Uganili kolku ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Roboama. Roboam pak je rodiv Abia. Abias pak je rodiv Aſa. Aſa pak je rodiv Joſafata. Joſafat pak je rodiv Jorama |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Roboam pak je rodiv Abia. Abias pak je rodiv Aſa. Aſa pak je rodiv Joſafata. Joſafat pak je rodiv Jorama. Joram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa tiſte pridélke, ki jih ni mogozhe pod ſtreho vseti, aſekuranzija ſhe oſem dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel vſe ſvoje premoshénje pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo , kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti drushbi priſtopi, manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih je ta ali uni ſluſhal, je priſtopil k ti aſekuranzii, bodo vidili, de Jim bo, zhe ga je neſrezha tózhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zheterta „ „ vinograde, hmel in druge kupzhijſke seliſha, sa ktére ſe aſekuranzii po ti rasméri plazhuje, kakor ſe v danaſhnimu „perlognimu liſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le po 12 krajzerjev od ſto goldinarjev verſtne vrednoili jsavarjenju (aſekuranziji) pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim tovarſham sopet priporozhil in jih proſil, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je vſe pogorelo, bo zelo to ſhumo dobil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſliſhati, de ni bil nobeden od vſih devét pogorélzov savarvan (aſekuriran) ! Ta neſrezha bi ſe pazh lahko boshja kasen ali ſhtrafinga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu is oſhtarije in lahko ſi boſh ſvoje pohiſhtvo aſekuriral! — Zhe bi mi bili to dobroto pred létam 1811 iméli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora vſaki kmetovavez petnajſt krajzerjev od ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 17973. Zena savarovanih pohiſhtev, ktére ſo pretezheno léto na novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V tém létu ſo na novo 4825 pohiſhtev savarvali ali aſekurirali: na Şhtajerſkim 2239, na Koróſhkim 1392, na Krajnſkim pa 1194. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej prizhi gre v' Ninive. Ninive ſo bile véliko meſto Aſirſkiga kraljeſtva. Bile ſo véliko ſlovézhe meſto, tri dni hodá je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel! 46. Tobija v' Aſirſki ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu smiram nepokorniſhi. Sadnjizh jih je boshja ſhiba sadela. ˛Salmanaſar, Aſirſki kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti. Ta kralj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo véliko meſto. ino vſe Israelze v' ſushnoſt gnal na Aſirſko. Ondi ſo mogli dolgo biti, ino veliko preſtati. Velikokrat nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga |
| Življenja srečen pot (1837): | preglédala. Kar jih je prizha bilo, ſe savsamejo, ino ozhe Aſterj oſtermí. Vſe kriſtjane vkashe ispuſtiti, ki ſo sa vére del |
| Življenja srečen pot (1837): | ga obſodi vmoriti alj ispuſtiti, kakor ſe njemu videlo bo. Aſterj vsemo ſvetiga Valentina v' ſvoje prebivaliſhe, ter ga sarotí, naj |
| Življenja srečen pot (1837): | shivijo, ki ne ſpósnajo Boga, ne Jesuſa Kriſtuſa. — Radovedno ga Aſterj pobara, rekózh: „Alj samoreſh ti ſlepim poglèd dati? glej imam |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe pa ni nalo vtolashiti, ino zeſar ſlushavnika boshjiga oblaſtniku Aſterju prepuſtí, naj ga obſodi vmoriti alj ispuſtiti, kakor ſe njemu |
| Življenja srečen pot (1837): | saſliſhati, ſe nevérniga ljudſtva sbojí in sapové ſvetimu Valentinu, oblaſtniku Aſterju ino vſej njegovi shlahti glave odſékati. — ˛Srezhen kdor sa Jesuſa |
| Fizika (1869): | za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske |
| Astronomija (1869): | svojej delalnici, sredi neprenehljivih nebeških prikazni. Akoravno je pa mnogo astronomijskih resnic vsacemu lahko vidnih, vendar je še mnogo več takih |
| Astronomija (1869): | njim še viden. Toraj smo prejeli celo vrsto zeló imenitnih astronomijskih opazovanj od onih najdavnejših narodov, ki so stali le na |
| Astronomija (1869): | sedaj že okoli 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji |
| Stric Tomaž (1853): | tudi vpraša, kako ji je ime? „Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako je pa vam |
| Zeleni listi (1896): | očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Ultra! (1867): | Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči |
| Življenja srečen pot (1837): | odpèrt; le nekoljko tu terpijo, tam ſe vezhno veſelijo. “ ˛Sv. Atanasi. 2. ˛Sv. Ambrosh. Poſhten mladénzh ino imeniten mosh. Pogoſto she |
| Slate jabelka (1844): | je na njegovim obrasu ſvetila. — Njegovo veſelje, pravi dalje ſ. Atanasi, in njegova velika prijasnoſt in ljubesnivoſt, je priſhla is terdniga |
| Slate jabelka (1844): | in njemu ſamimu ſlushiti. « — Tako pravi ſ. Franziſhk ˛Salesi. ˛S. Atanasi piſhe v’ shivljenji ſvetiga Antona puſhavnika, de ſe je s |
| Slate jabelka (1844): | niſo soper boshjo voljo,) je le savolj Boga pokorin. ˛S. Atanasi ſprizhuje, de ſo ſi kloſhterſki ljudje v’ ſtarih zhaſih vezhidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vedno srečo oznanoval. Sova je bila vsim Gerkam, razun Atencov, nesrečno poročilo. Vran in srak so se bali; petelina so |
| Fizika (1869): | vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajnſke inu ena némſhka pri„diga. Viſoko vredni proſht graf Auerſberg je „peto maſho pel. Silna mnoshiza ludi ſe je ſkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob devetih „nemſhko g. korar inu meſtni ſajmoſhter Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe Frater„nus Terlip domazh kaplan v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jeder Erklärung folgt eine anpaſſende Belehrung oder Ermuterung, um die Aufmerkſamkeit der Zuhörer zu beleben. Im II. Theile wird die, aus |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vorkommenden Evangeliums angezeigt. Nach einer kurzen Einleitung, welche beſonders die Aufmerkſamkeit der Zuhörer zu fesseln, und die abzuhandelnde Wahrheit bekannt zu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Navadni augit najdeš kot augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izjemki železo zadržeči in zraven še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za njih črna skorjica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta |
| Rudninoslovje (1867): | ta rudnina zato, ker se iz nje dobiva cinek. 2. Avgit¹) kristalizuje hemiortotipno (sl. 69), vštrit prizminih ploskev se dosti popolnoma |
| Rudninoslovje (1867): | Ala i v cilskej dolini na Tirolskem. Posebno lepo zelen avgit — zarad tega smarágdovec imenovan — nahaja se v štajerskem Pohorji. 3. |
| Rudninoslovje (1867): | v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na Tirolskem v dolini Fassa |
| Rudninoslovje (1867): | stebelc. sl. 69. Te avgitove zvrsti imajo svoja imena: pravi avgit v temnozelenih, neprozornih vraslih kristalih; diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali |
| Rudninoslovje (1867): | kot steklo, zelen ali rjav je, ter ima belo razo. Avgit je prozóren pa tudi neprozóren, krhak, trd je med apatitom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na račun 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal 2 mizi iz mahagonovine po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija, za 1260 gl. na M. Pavliča v dan 10. avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 519 gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. in 1 predalno omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 20. avgusta. Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to ji ni bilo prav, da A. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſe bo boshja obljuba ſpolnila. Kar ſe ukas zeſarja Avguſta oklizhe: „Vſi podloshni po vſih deshelah Rimſkiga zeſarſtva morajo k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla |
| Ta male katechismus (1768): | super, ali zhes postavo boſhjo, ali te Zirkve S. O. Augushtin. Kolku sort je lestne pregrehe? Dve: Ta smertne greh, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs Boga proſite. Sveti Sylveſter, Sveti Gregor, Sveti Ambrosh, Sveti Augushtin, Sveti Hieronymus, Sveti Martin, Sveti Meklaush, Sa naſs Boga proſi |
| Ta male katechismus (1768): | serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri ti razstavi zaslužili in dobili : 1. Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v'te roke tih bogih gor hrani. Sakai, koker S. Auguſtin govory: Avans eſi, cui Deus non ſufficit. En ohernik je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mormo h' Chriſtuſa klizat, koker je h nemu klizou ſveti Auguſtin: Domine noverin te, noverim me. Dei nam o Goſpud! de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od katiriga je ſtvaren en ſakitiri zhlovek. Taku govory S. Auguſtin. Komu je snan, aku mi, kakatiri morebiti sdei teshkiga greha |
| Sacrum promptuarium (1695): | dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti |
| Gozdovnik (1898): | »Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali |
| Gozdovnik (1898): | pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako |
| Gozdovnik (1898): | sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda |
| Gozdovnik (1898): | je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši |
| Gozdovnik (1898): | nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku |
| Gozdovnik (1898): | sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſliſhi is ſrede ljuzhi glaſ, kteri mu rezhe: »Kaj hozheſh Avguſhtin! ali miſliſh de boſh mogel ſplati morje v' majhno poſodizo |
| Štiri poslednje reči (1831): | mu piſmo piſati. »Pa kar ſim sazhel piſati, pravi ſ. Avguſhtin, pride na enkrat v' hiſho, kjer ſim bil, neisrezhena ljuzh |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | popolnoma poſt je; se krivizhnoſti ino poſvetnih ſladnoſt sdershati. “ (˛Sv. Avguſhtin. ) Nizh ne pomaga poſtiti ſe, in pa greſhiti, kér rana |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | de drugo shivlenje iſhemo, kjer bridkoſti obene ne bo. " (˛Sv. Avguſhtin. ) „Naſha ſedajna zelo kratka ino lehka nadloga nam prineſe vezhno |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kakor nameſtnike Jesuſove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi ſv. Avguſhtin, to je jim isrozheno. " — „Maſhniki ſo nameſtniki Kriſtuſovi, ino kdor |
| Življenja srečen pot (1837): | bi le pregreha tebe puſtila, ne pa ti njo. “ ˛Sv. Avguſhtín. 43. ˛Sv. Peter. Isglèd gorezhe ljubesni do Jesuſa. Bog ne |
| Življenja srečen pot (1837): | ſtorijo; ako ſe ne podvuzhijo prav, ino nobeniga ſtrahu nímajo. Avguſhtin odraſte, ino ſe v' viſoke ſhole podá. Vuzhíl ſe je |
| Slate jabelka (1844): | mu bo v’ vezhno svelizhanje ſlushilo. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Avguſhtin. V’ shivljenji ſvetiga Franziſhka Salesja ſe bere de je bil |
| Slate jabelka (1844): | eno ſamo ſerze dal, in ſhe to tako majhno! — ˛S. Avguſhtin ſi je sveſto persadeval; vſo ſvojo ljubesin le Bogu dati |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | III. PESM. SVETEGA AUGUSHTINA. Od Lubeſn Boshje. 1. O Bug lubeſnive! nej spoſnam tebe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vabe vse ſtvary Boga lubiti. itdr. 26 III. Svet’ga Augushtina od lubeſne boſhje. 30 IV. S. Ignnziuja: od lubeſne boſhje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. |
| Oče naš (1854): | je bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi |
| Štiri poslednje reči (1831): | nemogozhe, kakor zelo morje v' majhno ſkledizo ſpraviti. Od ſvetiga Avguſhtina ſe bere, de ga je njegov prijatel ¸Severi proſil, de |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne ſméjo biti téga veſeli, temuzh naj po beſedah ſv. Avguſhtina jokáje jedó, ino teshave ſvojiga ſtanu v' meſto poſta Bogu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | perva duhovſka dolshnoſt. „Vſaka kerſhanſka hiſha je po miſlih ſv. Avguſhtina mala zérkev, ino hiſhni ozhe nje duhovſki paſtir. “ Gorjé pa |
| Življenja srečen pot (1837): | zeſarſka ſlushavnika vſe sapuſtivſhi ſhla Bogu ſlushit. Ta perpoved je Avguſhtina vſiga premenila. „Kaj délamo? je savpil; preproſti grejo v' nebeſhko |
| Slate jabelka (1844): | ponishnoſt podloga in ſteber vſih kerſhanſkih zhednoſt, po beſedah ſ. Avguſhtina, gotovo nima terdnih in ſtanovitnih zhednoſt, kdor ponishnoſti nima. ˛S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani per stolni cerkvi, in potem rajnimu prečestitimu škofu Gruberju Avguštinu, kteriga so iz Ljubljane v Salcburg spremili. Bili so slej |
| Oče naš (1854): | se tako svojim preganjavcom izdati. Vse je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne sluha ne gluha. Vez žalosten je šel |
| Oče naš (1885): | se tako svojim preganjalcem izdal. Vse je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne sluha ne duha. Ves žalosten je šel |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, ſi Il a reçu, je prejel, a, o Nous avons reçu, ſmo Vous avez reçu, ſte Ils ont reçu, ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſim vernil itd. Tu as rendu, Ils a rendu, Nous avons rendu, Vous avez rendu, Ils ont rendu, Pretekli prejſhni. J'eus |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous avons été, Vous avez été, Ils ont été, ſmo ſte ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſim konzhal itd. Tu as fini, Il a fini, Nous avons fini, Vous avez fini, Ils ont fini, Pretekli prejſhni. J'eus |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. Tu as eu reçu, Il a eu reçu, Nous avons eu reçu, vous avez eu reçu, Ils ont eu reçu |
| Pozhétki gramatike (1811): | vidil, vous qui avez vu, vi ſte vidili, nous qui avons vu, mi ſmo vidili, itd. 6. Kader je pred qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. Tu as eu rendu. Il a eu rendu, Nous avons eu rendu, Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu |
| Pozhétki gramatike (1811): | as, c'est lui qui a, ampak tudi c'est nous qui avons, c'est vous qui avez. Isjémamo poſtavim: ce sont eux, ce |
| Pozhétki gramatike (1811): | a, o Il a eu, je imel, a, o Nous avons eu, ſmo imeli, e, e Vous avez eu, ſte imeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kajtimára, bòj kervávi She dólgo bije sa kerſhánſko véro, S Avreljam Droh ***) ſe vèzh mu v brán ne ſtávi; Konzháno nijno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | govoril gosp. Šuselka, ki je z odkritoserčno besedo dokazal, kaj Avstrija sedaj potrebuje, da se spravi spet na terdne noge. — Vsled |
| Viljem Tell (1862): | O Berta, kako luč ste mi prižgali! Berta. Ne dade Avstrija vam roke moje, Po mojej dedini se stega sama, Da |
| Valenštajn (1866): | to Mi verujte. Vojvodi sreča ne Ubegne, saj je znano : Avstrija Je zmagovalka samo z Valenštajnom. Ilo. Veliko vojsko knez imel |
| Kemija (1869): | tega ali onega denarja kuje iz ene marke čistega srebra. Avstrija je kovala iz čiste marke 20 goldinarjev, južnonemške države so |
| Kemija (1869): | novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija ima novčno merilo: 45 goldinarjev, ima se to tako razumeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | da s to skupščino ne dosežemo svojih pravic in se Avstrija vsak dan bolj razdira. Še tisti hvalisani §. 19. je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | kužnih bolezen se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija! — Med prvimi predlogami, ki jih dobi državni zbor v obravnavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Naj bi se spomnili — dokler je še čas — kje je Avstrija pravo zvestobo in navdušeno žrtovanje našla, in kje je, vkljub |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nemškimi centralisti, ako bi se Taaffe preveč naslonil na Slovane. Avstrija potrebuje krepke roke, ki drží za vladno krmilo, da državo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vendar zarad tega v svojih pravicah dandanes še zatirani narodi Avstrije ne obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | kako izvrstno lep prizor ob času, ko gré za obstanek Avstrije! ! Pač slabo mora stati s „slavo” Magjarsko, ako treba starega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | kot poslanec se vsede v državni zbor Peštanski. Najhuji sovražnik Avstrije in Slovanov in zagrizeni protivnik Rusije v sredi Magjarov: kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zbora, da se povrne toliko potrebni notranji mir v notranjstvu Avstrije. V zadovoljstvu narodov leží glavni nálog avstrijske vlade, al o |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | strani. Spremite me tedaj bravci vsi na tem potovanji po Austrii, ktere oddelek smo tudi mi Slovenci, kterih lastnine so tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | daje obširnišo oblast. — Po cesarskem ukazu imajo tudi v gornji Avstrii vse 4 kresije jenjati, in sicer najdalji čas do konca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Francozko. Iz Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Constitutionell” je pisal zaporedoma več takih rečí |
| Viljem Tell (1862): | Storíte, kar zahtevali so večkrat, Ločite od države, podvrzite Se Avstrii. Nazidovec. Kaj župnik govori? Mi, mi naj Avstrii prisežemo? Burkhart |
| Viljem Tell (1862): | pravo svojo srečo. Nekteri samopridneži so krivi, Da ni dežela, Avstrii prisegla, Kar so storile druge vse okrajne. Sedeti s plemenitniki |
| Viljem Tell (1862): | podvrzite Se Avstrii. Nazidovec. Kaj župnik govori? Mi, mi naj Avstrii prisežemo? Burkhart. Ne poslušajte ga! Vinkelrid. To nam svetuje Sovražnik |
| Viljem Tell (1862): | To nam svetuje Sovražnik, izdajavec domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi po tolikej sramoti! Pečnik. In bi pustili, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in kér so bili in gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in |
| Viljem Tell (1862): | promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi |
| Astronomija (1869): | je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi |
| Astronomija (1869): | 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985 pruske milje = 1,333 morske milje (ali ure) = 4,611 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | obstojé, ter to naznaniti najbližnjemu kralj. Italijanskemu konzulatu. — To so Avstrijske deželne vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno bilo to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi; al izreklo se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike, a tudi v obče vnanji položaj monarhije naše ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mir v notranjstvu Avstrije. V zadovoljstvu narodov leží glavni nálog avstrijske vlade, al o tem obziru dosihmal vlada ni še nič |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Naloge. l.* Nove avstrijske dvajsetice imajo po 500, desetice po 400, petice po 350 |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v Gorici. Z 4 barvanimi podobami. Zal. društvo za varstvo avstrijske vinoreje. 1891. Tisk. Paternolli v Gorici. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Prevod je preskrbelo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | c. k. gozdarski pristav v Lincu. Odbor društva za varstvo avstrijske vinoreje je sklenil v svojej seji dne 3. decembra 1890 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in koliko dobriga ſe ſme slaſti naſha deshela od notrajno — avſtrijanſke drushbe sa obertnoſt nadjati? Nihzhe nemore tajíti, de ſte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih s. mést damo, kakor smo ga v popisu nekiga austrijanskiga mornarskiga zdravnika brali, kteri je ni davnej, to je 25. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | drugo življenje. Zato se zdihljeji vsacega poštenega domoljuba in patriota Avstrijskega strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine! ” Al pustimo te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je, pot, katera pelje k notranjemu miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in veljave na vzunaj. Blizo dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (priteče;) Ste čuli? Vajmarju nazdravljajo! Tretiji čuvaj. Avstrijskemu sovragu! Prvi strežaj. Luterancu! Drugi strežaj. Poprej napil je Bogodan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da se samostojno voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da se vresnici o pravem času |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se pripravljajo za ravnopravnost (enake pravíce, kakor jih vživajo drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo predložiti, in se zbirajo in posvetujejo zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pisma v roke, ktera jih je poslala potem rimski in avstrijanski vladi na znanje. — Bolehni pruski kralj se bode s kraljico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bolnišnico v Carigradu na Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli vere sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | je pisal zaporedoma več takih rečí. Pravijo, da se je avstrijanski poslanec zoper to pritožil, al minister mu je odgovoril, da |
| Kemija (1869): | in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1 j.-nemški srebrni goldinar 10,5 grama |
| Fizika (1869): | 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog je dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jezika. Nadajam se, de bo naša gospoda, kakor v Austrijanskim cesarstvu, tako tudi v Serbji in Černi gori, ne le |
| Viljem Tell (1862): | Al dragi mir mu pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V sužnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ta priprava še le tadaj, ako bi res nevarnost pretila Avstrijskim interesom”. — Kedaj pa nastane ta nevarnost, o tem Dunaj ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Rusiji pokončal velikansko armado Napoleona I. potem v zvezi z Avstrijskim cesarjem drugo Napoleonovo armado pri Lipsiji ter vzevši Pariz Evropi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ministerstvu Taaffeovemu brezobzirnega postopanja zato, da, če bi bilo Slovanom avstrijskim preprijazno, bi razdražilo Magjare, ki se zdaj držé bolj pasivno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Angleškim. Iz tega se vidi, da je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi |