- prepoznal
Gozdovnik (1898): poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež
prepoznati prepozno prepreči prepreden preprega preprežen prepricajtu prepričan prepričanost prepričanje prepričati prepričevati preproga preprositi preprost preprosto preprostost prepustiti prepustivši prepuščati prepuščen preračunati preračuniti prerad prerahljati prerajtati prerajtovati preran prerano preraskan prerasti preraščati preraščen prerediti preredko prerekavati prerez prereza prerezan prerezati prerezovanje preriti preriv preroditi prerojen prerok prerokba prerokov prerokovan prerokovanje prerokovati preroški presad presaditi presajanje presajati presajen preseči presečišče presedeti presegati presejan presejati presek presekati preseliti preseljevanje preselovalen presen presežen presežnost presilen presilno presk. preskočiti preskrbeti preskrbljen preskrbljenje preskrbno preslab preslabo presladek preslan preslaven presledek preslepiti preslepljen preslica preslišati presneto presnova presnovati presoditi presoja presojati presrčen presrečen prestajati prestan prestanek prestanje prestar prestati prestava prestaviti prestavljanje prestavljavec prestavljen presti prestica prestirati prestol prestolen prestolni prestop prestopati prestopek prestopiti prestrašen prestrašeno prestrašiti prestreči prestreliti prestrežen prestriči prestvariti prestvorina presuh presuniti presušiti presv. presvet presvetel presveti presvetli presvetliti presvobodno preša prešan prešeren prešerno prešernov prešiniti preširok prešovec preštet prešteti prešušten prešuštnica prešuštvo prešuštvovati pret. pretakaje pretakati pretakniti pretanek pretečen preteči pretega pretegniti pretehtati pretehtavanje pretek pretekel preteklo-prihod. preteklo-prihoden preteklost pretep pretepalec pretepati pretepen pretepsti pretežaven pretežek pretilno pretipati pretiti pretlačen pretlačiti pretnja pretočiti pretolmačiti pretopel pretrd pretres pretresanje pretresati pretresovanje pretresovati pretresti pretrgan pretrgati pretrpeti pretrpljen pretvoriti pretvornik preučen
| Gozdovnik (1898): | poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasjoka. Pa kaj, de ptujiga sdravnika nasáj saklizati je shé preposno bilo! Neko drugokrat ſi Mina vmiſli goſpéj materi sa reſhitev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam je shal. ― Goſp. Marouſhniku: S Njih „popravljenzo'' ſo ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe |
| Valenštajn (1866): | čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca |
| Valenštajn (1866): | zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno. |
| Gozdovnik (1898): | ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa |
| Stelja in gnoj (1875): | zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice |
| Zlata Vas (1850): | pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni |
| Roza Jelodvorska (1855): | večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so |
| Fizika (1869): | nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | iz izdolbljenega bezgoviga stebla, iz katerega je oguljena košutna koža preprežena iz z mnogoterimi podobami okončana. Rabili so ta boben, da |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Nemškem. Ta perst je bila tako imenovana mergolinska perst (Infusorien-Erde), preprežena z nekimi najbornejšimi rastlinami. Enaka perst je tudi tista, ktero |
| Antonio Gleđević (1873): | bila krog in krog obdana s cvetjem, po stenah pa preprežena s trstjem, ki je bilo ravno pričelo zeleneti. Ko je |
| Ivan Slavelj (1876): | oblakih lovili mali angeli in čez in čez bi bila preprežena nebeška mavrica, čez in čez nad tabo, Marjanica! « Dekle pa |
| Ljubljanske slike (1879): | in zgorej in krilo ne dela gubá. Tako oklenjena in preprežena hodi okoli, le domá, kedar je med svojimi in jej |
| Na krivih potih (1893): | do košatega gabra. Na jedni strani gabra so bila tla preprežena z zelenim mehkim mahom. Na drugi strani pa je rastlo |
| Trojka (1897): | zelenih trat in cvetličnih krogov. Za vodnjakom stoji z jasminom preprežena lopa pod košatimi orehi, v ozadju visoke smreke in temne |
| Trojka (1897): | tleh vsa pokrita s preprogami in ob oknih in vratih preprežena z zavesami. Mize in omare so bile navlečene z nagizdno |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nima zanj ob tej uri nihče drug čutečega srca. Tanko preprežena meglena odeja nad dolino se gosti v vodoravno valovito morje |
| Genovefa (1841): | Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih preprêsheno. Tla ſo bile s rudézhimi shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s jedi, po ſtropu in po ſtenah vſe s pajzhevno prepresheno. Govedi ſe pod vampam in po mezhih zela kloſhzhevna perſuſheniga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ke mokrote napreraſse, inu tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode na enimu vſhez gruntu ſejanu, bode prov ratalu, ne preperzaitu, tudi ne perposnu ſejáti, Sena bode doſlr, pa malu Otave |
| Roza Jelodvorska (1855): | zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil |
| Genovefa (1841): | ſhe tri dni tukaj oſtani. Po tém pa, kadar boſh preprizhan, de ſim mertva, in kader ſe bo mertváſhki duh po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo na njih vezh vkoſilo. Kdo bi ne bil preprizhan , de koliko vezh kmetija velja, zhe ſo sraven nje dobre |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana, de so njéni starši v boljšim kraju, de so pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo per z. k. kmetijſki drushbi, ktera nam, kakor ſmo preprizhani, sareſ dobro shelí, naj ſe pogajnajo sato, de bi goſpóſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ptuji, ker ſtariſhi niſo hoteli vezh v nji prebivati; preprizhani namrezh ſo bili, de v nji savolj krive perſege boshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako ſo ſe nauzhili. In to toliko loshej, ker ſmo preprizhani, de ſe vſak, ki she ſlovenſko brati sna, v kakih |
| Gozdovnik (1898): | Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti |
| Dragojila (1864): | se mu ž njo v serce vcepile in že do prepričanja dozorele. Zamišljen postopa po senčnatih gajih in po domačem vertu |
| Nevera (1878): | daleč okrog, daleč so se norčevali iz Blažeta in njegovega prepričanja, češ, kako terdno vero ima v hudiča in svetnike, kar |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kaj čuti srce. Ne jemlji mi, Vinko, vere, mojega sladkega prepričanja, da je to čustvo takrat navdajalo tudi tebe, ko se |
| Luteranci (1883): | si zapomni, skrivna prijateljica moja, kdor izpremeni svoje dejanje brez prepričanja iz osebnih uzrokov, je renegat. In tako najbolj gnusno, vse |
| Luteranci (1883): | odgovor. Tja, golobica moja, kjer ni potreba človeka zatajevati svojega prepričanja, kjer vlada mir in bratoljubje, in kamer me vabi moj |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | mnenju previsoka in nekoč je prišel po dolgem računanju do prepričanja, da bi bilo ceneje, ko bi si sam kupil konja |
| Vesela vožnja (1889): | Saj so se zbirali le možje jenakih načel in jednakega prepričanja. Naj je tekla govorica o čemer koli, načelnih nasprotstev ni |
| Luka Vrbec (1890): | Pankracij! « Šoba se zunaj sladko nasmeje, češ: »Zopet luteranec! Iz prepričanja ali ne, nič ne dene. Sedaj je naš. Vendar, vrag |
| Hudi časi (1894): | proti Francozom, v obraz pa so se jim laskali; iz prepričanja jim je bil udan malokateri. Vse to je begalo preprostega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in neprestrašeni njegov glas in darovanje samega sebe za svoje prepričanje, to vse je ganilo strašljivo derhal. Vse to je zapazil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | more revna sužnja, ktera pa v svojem sercu hrani neomagljivo prepričanje, da v sebi nosi duševno, živo in neumerjoče bitje, čegar |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | človek, ki Vas sè svojim nesramnim gobezdanjem skuša ob versko prepričanje pripraviti. Kdor Vam vzame premoženje, vzel Vam je veliko; kdor |
| Krivica za krivico (1859): | moj sklep terden, kakor skala, ako se sklada z mojim prepričanjem. « »Vašim prepričanjem? – Oh, nesrečnež! spomni se le pretečenih časov! Dam |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | jo vtrjevati, da bo v življenja boru stanovitna in s prepričanjem na strani pravice stala. Oskrbnik že težko čaka svoje sinovke |
| Ivan Slavelj (1876): | nocoj pojde v posteljo z lahko vestjo in s trdnim prepričanjem, da ga čaka jutri dobra hrana. Bleda luna pa je |
| Ivan Slavelj (1876): | so ležali v nji stari naočniki. »Tu je«, pravi s prepričanjem. Oboroži nos in prične brati: »Molitvica in pobožni vzdihljaji nad |
| Arabela (1885): | lahkemu življenju. « »Potem ne umrem gladu,« pravi ona z nekim prepričanjem in zvijačno namrgodi obraz. »Kaj kuješ zopet proti njej? « popraša |
| Arabela (1885): | sinu. Tako je in ne drugače,« beseduje zgovorno gospa s prepričanjem, kterega bi jej nihče ne mogel vzeti. »Da pa se |
| Pegam in Lambergar (1891): | je bil nesrečen! Ostavil je bil Gornji Grad z veselim prepričanjem, da reši cesarja in si proslavi ime, in ko je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | rešilve več. Danes se je vračal prvič izpod lipe s prepričanjem in zavestjo domú, da bode zopel kradel! |
| Slučaji usode (1897): | da; a gotovo ne po njegovem značaju, odvrne gospa s prepričanjem. — Ne bo, mislim, take razlike med njima, da se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa |
| Gozdovnik (1898): | čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je |
| Stric Tomaž (1853): | je imel Šelbi pisma pri sebi, se iz njega gotovo prepričajo in Kasi ne dvomi več, da bi ta res njena |
| Zlata Vas (1848): | kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev, kterih je poprej 6 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | »Govori, kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se s tem prepričali, da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Tudi od naših kmetov na Krajnskim smo se že večkrat prepričali, de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki |
| Kemija (1869): | enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj |
| Botanika (1875): | poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zakaj gré današnji čas toliko kmetij na kant, se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov |
| Fizika (1869): | tim bolj, ker služijo v to, da se prav očevidno prepričamo o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in |
| Zoologija (1875): | rastlinski tkanini (glej v botaniki pod. 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se, da obstojé takisto iz celične tkanine, v katero se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je iz sv. Križa blizo Ipave, in sam se lahko prepričaš, da so še posvetne svetim prav podóbne. Lepa krajnska dežéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enako debela. Ako si jo zadel ali ne, se lahko prepričaš, kedar cepič na divjak postaviš. Vselej divjak visoko odreži, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de je krogla, brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem tega prepričati zamogli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhevanje ſe ni ſtrinjalo. Nobeniga hudiga dela ga niſo mogli preprizhati. Jesuſ jih je poſluſhal, ino je molzhal. Véliki duhoven vſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkorej nemogozhe sdélo; toraj rezhe angelju: „Kaj me hozhe tega preprizhati? Jas ſim ſtar, ino moja shena je she perletna. “ Angelj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati, ino satorej ſim uno pergodbo praviti sazhél. Hvala Bogu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji, ki ſo pogoreli, pa v kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od tiſtih krajev, „de ſe ſam ne morem od vſiga preprizhati: vun„der opomniti hozhem, kar ſim pred 7. létmi, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushba. Kar ſmo Vam ſadaj povedali, Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo sdej medli in sraven brali. Kdor bi ſe hotel preprizhati, kakó lahko in naglo ſe vmede, ali pa kdor bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrani tega ſtoriti naproſhen. Vredniſhtvo Karniolije ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga krajnſkih nóſh ſerzhno veſeli, in kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti ali od kaj drusiga preprizhati hozhe, Ja zlo to, de jim taka vboga shivina sgodej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | šoli bil pri svoji ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bukve na svetlo da. Ali dolgo dolgo se ni dal preprositi. — Čez 30 let potem, ko so bile bukve spisane, prijatlom |
| Zeleni listi (1896): | bila rada rešila te muke, ali oče se ni dal preprositi. Rekel je: »Ne, lenuha, ki se noče učiti, moramo popolnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim |
| Sacrum promptuarium (1695): | debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova z žarki obdana podoba visela nad marsikterim oltarjem. Kot priprost kerščanski sin je tu sedel, kteremu je kaj naravno, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polnem. S pomočjo tacega logaritmovnika je môči najti na prav priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je izumil pisatelj te knjižice, po mnogih poskusih, veliko bolj priprost in boljši način, kakó je cepiti na zeleno, in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta |
| Divica Orleanska (1848): | V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni |
| Sacrum promptuarium (1695): | una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa |
| Biblia (1584): | v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo |
| Divica Orleanska (1848): | vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží |
| Ferdinand (1884): | Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo |
| Genovefa (1841): | rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | viditi, inu ſposnati dal, tudi tim nar ból, nevumnim, inu preproſtim, inu jih je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | togotnih ne krotkoſt ene ovzhize, katęra ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha, ne poſhtenje ene bojęzhe duſhe neſhal, katęra ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni |
| Genovefa (1841): | ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami |
| Odesa (1854): | dva jezika sta namreč naj bolj v rabi. Rossovskiga govori preprosto ljudstvo, in vsakemu je potreba, da ta jezik zavoljo voznikov |
| Od pluga do krone (1891): | Boga svetega, jaz da bi Vam bila napravila točo? Jaz preprosto deklè, ki niti pisati ne znam? Bog mi je priča |
| Od pluga do krone (1891): | dragi bralec, da ne veš, kaj je bil primož? Jako preprosto stojalo je bil, sestoječe od treh delov: spodnji del je |
| Strte peruti (1894): | in se lahno priklonila, ko mi je predstavil svojo soprogo — preprosto ženo iz vasi — ter mi našteval celo kopo svojih otrók |
| Roman starega samca (1895): | ure v nje družbi, dasi je bilo najino občevanje jako preprosto. Ona je večinoma pela in igrala, jaz pa sem jo |
| Dušne borbe (1896): | domača z njim, in vedno bolj je njegovo mirno, zaupno, preprosto vedenje odstranjevalo pomisleke in strahove, kateri so ji prej vznemirjali |
| Slučaji usode (1897): | vedno zahteval denarno podporo, popolnoma odkrižal. Pričakoval je torej videti preprosto, vsakdanjo, telebasto žensko, bedastega ali pohotnega izraza, žensko, kakoršne se |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ta nameravani prestop sinove domačije na strica, bodočega očima? " To preprosto kmetsko vprašanje ni bila majhna zadrega za mojo modrost in |
| Slučaji usode (1897): | Povedala je samó, da je udova brez zaroda. A nje preprosto, toda iskreno in prikupno pismo, nje dobro pogojena slika, kažoča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | učene, ampak za preproste kmetovavce, kaj je nar bolj mogoče, preprosto in po domače, vse učene preiskovanja, kar se je dalo |
| Arabela (1885): | dovolj, da bi dobro živela. Ona itak, kakor čujem, jako preprosto živi. Ali Karpelesovi! Ti, ti, kaj bodo neki ti počeli |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kavo. Jedva se pojavi prvi dim, prikaže se mladenič in preprosto priklonivši se pozdravi me z običnim: »Dobar dan, gospodine! Kako |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | To me veselí! « vzkliknila je Zorka ter lehkoživo prijazno in preprosto, kakor znajo le Dunajčanke, stisnila doktorju roko. Zabáva je bila |
| Križ na poti (1891): | in vender še misliti ni smela nánjo! Odgovorila mu je preprosto, da ji bije srce zánj kakor za milega brata, toda |
| Gospa s pristave (1894): | poročilom. Pred vhodom v grad je stala Virida, oblečena sicer preprosto, vendar se je videla kakor kneginja, tako lepa in vznesena |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Na to sem popolnoma pozabila. Morebiti ni res," odgovori Mina, preprosto se smejaje. A nje smeh ni bil odkritosrčen. Odgovoril sem |
| Pod streho (1897): | tem, ko jo je on poljubljal, je stopila v vežo preprosto, a okusno oblečena ženska z majhnim klobučkom na glavi in |
| Gojko Knafeljc (1899): | videl, kako se vedejo vsi njegovi tovariši tako lahko in preprosto, kako kličejo po stari svoji navadi četrtinko vina za četrtinko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga maliga Petra zadovoljnost in tolažbo dobivali. Ljubi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in |
| Kuharske Bukve (1799): | koso s' ſrovim maſlam, męſhaj nad sherjavzo; kader ſe raſtopí, prepuſti ſkusi ſitze v' eno drugo koso, sraven deni ſok od |
| Kuharske Bukve (1799): | vrê, inu puſti na to visho 4 ure kuhati. Potle prepuſti ta ſok ſkusi ruto. On je dober sa polivkam dober |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ima tvoj oče, moj brat, več zmožnosti za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila |
| Tiun - Lin (1891): | vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik |
| Oče naš (1854): | bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje |
| Fizika (1869): | ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica |
| Revček Andrejček (1891): | nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil? |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſhe shivéti; zhimu mi je pervenſtvo? “ Na to perſéshe prepuſtiti mu pervenſtvo, jé ino pije, vſtane, gré, ino mu ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe, sato |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol |
| Valenštajn (1866): | život. (Butlar neče roke dati. ) Proklical ga je cesar, a prepušča Kneževsko glavo vsacemu morilcu, Ki plačo hoče zaslužiti si Krvavega |
| Rudninoslovje (1867): | v pravem pomenu opisuje le enoterne i zložene rudnine, i prepušča opis zmési drugej posebnej znanosti. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ker ima večkrat neprijetne posledke, tedaj se nič več ne prepušča mehanični reprodukciji poželenj. Domišljija in mišljenje storite, da se delovanje |
| Botanika (1875): | rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi |
| Fizika (1869): | tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo |
| Oče naš (1854): | stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti |
| Astronomija (1869): | Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do 76 letih, druga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo |
| Cvet in sad (1877): | voda drugod uhajala, kakor na zatvornici, kadar jo on odpre. Preračunil je, da mu ta vodna nepokornost konči za šest grošev |
| Marjetica (1877): | Tega pa se ni manjkalo nikedar. Več potov je vže preračunil na prste in na pamet ali je založen dovolj s |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | je Spitler storil. Ali to je bilo drago, Dolar je preračunil, da s svojim denarjem na ta način ne bo dolgo |
| Zvezdana (1883): | Ravno tako je, gospod grajski, kakor pravim in jaz sem preračunil, da mladi kosmatinec ne zahaja brez uzroka na Zabrdje in |
| Luteranci (1883): | jelo in rosa mu je že močila život. Tudi je preračunil po meseci, ki je vzhajal ondi za Limbarsko goro, da |
| Zvezdana (1883): | mogoče, ti ostaneš, ti ne greš, Vratislav, ali pa nisi preračunil, kaj bode z menoj,« pravi deklica in obilo solze jo |
| Zvezdana (1883): | peno časti. Sklenol je torej ostati, kako dolgo, še ni preračunil, na Radovji ter hotel svoje zdravniške in druge vednosti darovati |
| Zvezdana (1883): | bilo na ogled od nobene strani. Jaz sem tudi tako preračunil in preštudiral, da bi ne bili minolo pomlad sivolasega očeta |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | od Teričje Vasi do Zaloga dostikrat, če je vse to preračunil, nad 36 gold. Grof Turjaški je zavoljo tega izdal nov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | predela v polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali ga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne ; brana semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasica vbreja, da se ta dan pomni, in da se prerajta, kdaj ima vreči. O tem času je treba prasico v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tej ceni pa tudi lot jajčic. Iz tega vsakter lahko prerajta, kako naglo, namreč v šestih tednih, mu je mogoče obilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako |
| Zlata Vas (1850): | pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | pri Varni potolkel; na krvavem bojišču je našel tudi kralj prerano smrt. Ravno tako nesrečen je bil Ivan Hunjadi, ki je |
| Žalostna vernitev (1864): | celi okolici od nje. Pa nesrečna ljubezen je zalo cvetlico prerano umorila. " Ne praša France dalje, saj reklo mu je serce |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | zaupal, ali pa se mu je tako energično početje še prerano zdelo, zato mu nij poslal vojaške pomoči. Vsled tega cesar |
| Domači zdravnik (1874): | bili, naj vam omenim nektera vodila, kako se obnašajmo, da prerano ne omagamo. Da bote vedeli, kaj nam koristi, kaj nam |
| Zvezdana (1883): | A vse eno. On je kriv, da mi je osivela prerano glava, da se potikam ubogi pisar na stare dni po |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | tešil in sinu bi v mlado srce vtisnila blestečo podobo prerano umrlega oéeta. A zdaj? Oskrunjeno je njegovo ime in madež |
| Najgotovejša dota (1892): | zašepeče polglasno, »trdosrčne, neprijazne snahe, ki bi vas bila spravila prerano v grob. Oh, kako mi je zdaj lažje pri srcu |
| Roman starega samca (1895): | ledeni svoj naročaj. Da bi šel spat, bilo mi je prerano; tudi bi ne bil zaspal. Nad mano v petem nadstropji |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Kranju. Tam sta se sešla neki Bohinjec in sloveči Dolinec, prerano umrli župnik Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil |
| Slučaji usode (1897): | bil namenjen, le nekoliko se meni sprehoditi, ker mu je prerano, da bi šel počivat. Stopil je na vrt, od tam |
| Rudninoslovje (1867): | stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leho od plevela zhiſto dershi, glej de ſadu trava ne preraſte, in ne saduſhi. Kadar ſo ternove ſhibinze, kakor perſt na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga. De plevél njiv ne preraſte, je takó le ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njive plevéla zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére seljiſha ſe pa imenujejo plevél? bi kdo praſhal. Bres |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bila moja laſtnina, 100 krav ſkos zelo leto dobro prerediti. Lej takó le pridem is rasdeljenja obzhin na domazho réjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſ to sapelje, de hozhete zhes simo ravno toliko glav prerediti : tode kako boſte to ſtorili, ker nimate ne ſená, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobim ſená in otáve sadoſti, 6 krav ſkosi zeló leto prerediti. Koliko mi mléka dajo, ſi — vidil, in v dveh letih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prevdarljiv kmetovavez poprej prerajta, koliko govedne, konj i. t. d. prerediti samore, preden ſvojo ſhtalo s shivino napolni. Tó tudi me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | debelo in sdatno biti. Shita ſejati ne pregoſto, tudi ne preredko je narbolj prav, kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ſétev odlozhiti, de ga ne bo savergel, in ne preredko ſejal; ampak ravno, kolikor ga jo po pameti sa en |
| Robinson mlajši (1849): | vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem |
| Fizika (1869): | Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. |
| Fizika (1869): | zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor |
| Fizika (1869): | med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz |
| Botanika (1875): | Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega |
| Botanika (1875): | so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na |
| Botanika (1875): | in popolni krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu |
| Botanika (1875): | prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni |
| Botanika (1875): | dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra |
| Botanika (1875): | nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi zunaj na prostem |
| Gozdovnik (1898): | Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor je sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál |
| Kuharske Bukve (1799): | med perſnim gredelnam inu med ſpodnemi rebrami enmalo gori preręshe, to je podtrebuſhina, de le proſtor sa nadęvko ven jemati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne |
| Kuharske Bukve (1799): | nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi kosho na obęh krajih od gobza do uſhęſ, de boſh |
| Kuharske Bukve (1799): | Rebra na obęh krajih ſrędi med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal, ga |
| Kuharske Bukve (1799): | inu odręshi lęvo obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali |
| Kuharske Bukve (1799): | sholzo do verha; kader ſe vſe sholze na hladnim ſterdio, preręshi pomoranzhne nadęvane lupke po dolgim, inu daj na miso, Ako |
| Kuharske Bukve (1799): | na oſoleni vodi, potle ga olupi, po ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej vsami eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko |
| Kuharske Bukve (1799): | v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga zukra inu en polizh |
| Kuharske Bukve (1799): | vrat med glavo inu herbtam, de riba na trebuhi leshí; preręshi jo po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh |
| Kuharske Bukve (1799): | 124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskve. Vkuhane breskve. Olupljene breskve čez sredo prereži, kuhaj na en funt breskev en funt cukra z enim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z njim kuhaj in jih v škateljce deni. Vkuhane pomaranče. Prereži jih na dvoje, olupi jih, kuhaj jih z veliko vodo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drugači. Breskve, iz kterih se peške ne pobero, na pol prereži, vbodi jih večkrat s peresnim nožem, deni jih v krop |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smeš čakati, da bi si gnoj sam luknjo napravljal; ampak prereži rog, pritiskuj krog rane, da gnoj iz nje spraviš, in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj nož skozi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena |
| Divica Orleanska (1848): | Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Stric Tomaž (1853): | kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v |
| Zoologija (1875): | v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino letošnjega leta |
| Zlatorog (1886): | ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec |
| Oče naš (1854): | Prav po pravici ji gré tadaj ime Renata, to je prerojena,“ je rekel Nace. „Kaj se je li z njenim očetom |
| Oče naš (1885): | Prav po pravici ji gre tedaj ime Renata, to je prerojena,“ je rekel Nace. „Kaj se je z njenim očetom, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je zvesta mati-pèrst; Kar v-njo deneš, ni zgubljeno , V trohljivosti prerojeno , Verne setev boljših verst. Kar umerlo je pred nami, To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Z zeljši vred bo tvoje imé časteno , — Znamnje , vsako spomlad prerojeno, Bo po teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar |
| Biblia (1584): | nad nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej |
| Biblia (1584): | Ia jeſt vam povém, kateri je tudi vezh, kakòr en Prerok. Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro |
| Biblia (1584): | neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt |
| Biblia (1584): | ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je |
| Biblia (1584): | Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga |
| Biblia (1584): | ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh kakòr eniga Preróka. 10. Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mene poſlal. 41. Katęri Preróka gori vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv |
| Biblia (1584): | ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil tempelj zhaſtit ino lep, kakor je bil Bog po prerokih napovédal. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Davida, ſvoj'ga ſlushabnika, hiſni, Kakor je obétal po ſvojih ſvetih prerokih, Ki ſo od nékdaj shivéli: De naſ bo otél od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs |
| Biblia (1584): | inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu |
| Biblia (1584): | ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On je djal k'nym: Vy pak, kaj pravite |
| Ta male katechismus (1768): | ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drugi pak, de je Jeremias, ali tih Prerókov eden. 15. Jęsus rezhe k' njim: Vy pak kaj pravite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj lahko od njega vſe upamo? Ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe sa naſ. Bog mu je véliko obljubo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ na-nj ſéde. To ſe je sgodilo, kakor je bilo prerokovano; prerok Zaharija namrezh pravi v' ſvojim prerokovanji: „Veſelite ſe, Jerusalemljani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tem je Abraham reſ dobil ſina, kakor mu je bilo prerokovano, ino ga je Isaka imenoval. Lep dézhik je bil, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt |
| Biblia (1584): | neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To pri mesu posebno lepo farbo in dober vkus naredí. Prerokvanje vremena za leto 1845. De vremenskih prerokov nič ne obrajtamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahko prepričal, kako terdno véro obá na takó imenovano Šembiljsko prerokvanje še dan današen stavita. Posébno so pa kerčme in čebelniške |
| Biblia (1584): | volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj |
| Biblia (1584): | je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za srečno znaminje, posébno so bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pópi so bili večidel najemniki, in so ravno takó zvito prerokvali, kakor Šembiljski. Skorej vsi odgovori so se lahko na dvojno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni rasodéva, Kar prerokváli nékdaj ſo preróki, Kak, kar greſhila ſta Adam in Eva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile služabnice v kakimu posebnimu tempeljnu, po laſtnim pričevanju od preroškiga duha navdane, prihodne reči oznanovale. Zavolj števila takih prerokinj, ktérih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekdaj pripravne prižnice, na ktérih prosti kmet in rokodelec praviga preroškiga duha iz polniga kozarca ali iz peržgane pipice vlečeta. Očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo ſhkodljivo, ker ſe po mokroti ilovnata semlja ſterdi, de preſad raſti nemore. To ſe vé, de je tréba ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v verte ali kamor bodi v bolj gorke kraje lahko presadé, in zorijo mesca kimovca. Če se okopujejo, trebijo in obrezujejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vlažni zemlji ukoreninijo in ali ondi rastejo, ali pa se presadé. Da se tudi za murbe, kakor za druge sadne drevesa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in potlej ko so ročnika debele; se na svoj kraj presadé, kjer imajo zmirej biti, po tem ko so že lepo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | začetka tega mesca, če se sušca ni dalo, na gredice presadé, da bodo zgodej zelnate glave dale. Spinača se tudi zdaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zelnik, ki je dobro vdelan in pognojen, dva čevlja vsaksebi presadé, nar raji po kakšnem dežji. Če pa do kresa dežja |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pognojiti. Kutne se rade primejo, če se le koreninski izrastliki presadé, ali se pa tudi iz pešk, kakor drugo sadnjc drevje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pusté do druge pomladi. Nekteri take drevesca v tretjem letu presadé na posebne grede; jih namreč iz pervega sadeža izkopajo, jim |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne kaže. Če pa sajenke sadimo, naj se izkopajo in presadé, kakor sadno drevje, varno s koreninami ko so moža visoke |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | potlej okoreninjene tudi lahko izrežejo in s svojimi koreninicami drugam presadé, toliko novih tert bo. Kjer so terte redke, se z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | veliko cvetlic in veliko dreves; kmalo pride smrt, da jih presadi. Gotovo ti je znano, da imá vsak človek ali svojo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | rastline. Kakor pa je koristno, ako se rastlina za časa presadi, tako koristi tudi pravočasna premena vzgojevališča ter je v nekaterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Litert. ) Zlate pravila in važne resnice za kmetiške gospodarje. Pogosto presajanje ne tékne ne družini, ne drevesu. Če hočeš svojo obrest |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se da pri mladih sadikah potem takim pletev, kopa in presajanje veliko lože opraviti. 3) Seme se sme s perstjo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per vſim tem vender prevezh nagel nimaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim vreménu. Ob zhaſu obilne mokrote v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repo, korenje, kapuſ, peſo, kolarabe, in vezh takih séliſh, vender preſajati jih nikoli ni treba o mlaji, ampak vſelej o polni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narédil; ſhe tiſti ſo vezhdel prasni. Séliſha in zvetlize (roshe) preſajati, drevéſa zepiti, in vinſke terte obrésovati je nar boljſhi o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ternove ſhibinze, kakor perſt na roki debéle, ſo perpravne sa preſajati. Opravila v pervim letu. (Glej na perlógi podobo 1, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per vſim tem vender prevezh nagel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim vreménu. Ob zhaſu obilne mokrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre- |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno |
| Oče naš (1885): | za svoje ljudstvo občutil. „Vaša trdovratnost in vaša opora ste presegli vso méro in preveč ljudi smo zgubili, kakor da bi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dà, kratko in točno sestaviti, da ne bodo tiskovni stroški presegli v ta namen določene vsote. Da bo lažej predstaviti si |
| Pozhétki gramatike (1811): | nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo |
| Ferdinand (1884): | tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe |
| Genovefa (1841): | ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje |
| Fizika (1869): | Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na |
| Valenštajn (1866): | skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | zlo potrebnih rečí je odbor sam izgotovil, nektere pa, ki presegajo njegovo oblast, je sklenil priporočiti deželnemu zboru. — Zastran naprave mostá |
| Zoologija (1875): | spadajo velikani živalstva, katerih tudi predpotopne živali gledé velikosti ne presegajo. Sesavcem še najbolj podobne so morske krave ali sirene, redkodlakave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezaniga limonoviga lupka in na zadnje pol funta dobro presejane moke. To testo na dilo deni in pol persta debelo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | dobriga pepéla in ga preséj skozi tanjko sito, vzemi tudi presejane drobne ilovce, in zmešaj pepél in ilovco z nekoliko solí |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih |
| Kuharske Bukve (1799): | V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri |
| Robinson mlajši (1849): | menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira naomaga |
| Fizika (1869): | Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling |
| Gozdovnik (1898): | vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | so se tedaj za hišo priplazili in verv na dvoje presékali. Ljubi mojster Pavliha plombsne v vodo, in ljudje so se |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Oh, častiti gospod doktor! « reče starejša hči, »žilo ste mi presekali; noga me boli; tukaj bom morala samo šantati in ne |
| Zoologija (1875): | v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje |
| Zoologija (1875): | znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je turške kuge v Krimu bati, ako se zavezniki ne preselijo iz tistih krajev, ki so sedaj čez in čez pognojeni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ko so prišli černi možjé, da naju v boljšo deželo preselijo. “ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom |
| Blagomir puščavnik (1853): | šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu |
| Oče naš (1885): | stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni |
| Stric Tomaž (1853): | jih spremi do Sanduskega, kjer so se v drug parobrod preselili, ki je bil v Kanado namenjen. V Amhertsbergu, kjer so |
| Sveti večer (1866): | so se v jeseni v potrebi in tugi v večnost preselili. Tujec sem sedaj v deželi in blodim sem ter tje |
| Spomini (1860): | se na vse prošnje mlinarjevih niso hoteli k svoji hčeri preseliti, nekaj pa zato, da bi sam, ko bi me enkrat |
| Kranjska nevesta (1864): | posebno še zató, ker je moralo zapustiti drago domačijo in preseliti se na Italijansko. Ko je pa vidila, da jo grof |
| Slovenske večernice (1865): | zdaj vemo, da se mehurnik ne more iz ene glave preseliti v drugo. — In če je ovca poginila, kaj so storili |
| Žalost in veselje (1870): | Ameriki. Poprodal sem ondi vse svoje imetje ter se hotel preseliti z nekim prijateljem, mladim Španjolcem na otok Manilo, kjer je |
| Razne dela (1870): | prijazni sivček, In kakor še živí v pravlicah starih, Tak preseliti ga — nebeško mesto V oblacih zlatih — nam na zemljo hoče |
| Žalost in veselje (1870): | zapustil več milijonov. Sklenil sem toraj zapustiti Evropo ter se preseliti tjekaj. Ti bi bil kakor nalašč za mojo službo in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | drugih, fabrike vzele, bi se več kot polovica tamošnjih prebivalcev preseliti moralo, ker jih zemlja sama s svojimi pičlimi prirodninami ne |
| Senanus (1892): | zopet kàj popravilo! Ali najbolje: morda bi se kàr kazalo preseliti drugam, v lepši del mesta, ne pa prebivati v predmestji |
| Gospa s pristave (1894): | prostore, ne meneč se za nevoljo Albrehtovo, in se hotel preseliti v drugo stanovanje. Toda Virida tega ni pustila, rekoč: »Zame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak je rodiv Zerobabela. Zerobabel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Joſias pak je rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni |
| Genovefa (1841): | pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem |
| Pozhétki gramatike (1811): | est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge |
| Pozhétki gramatike (1811): | est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu |
| Valenštajn (1866): | odkrilo, Ko cesarju — pred leti osmémi je bílo — Nabíral je presílno vojskó! Dvanájst le tisóč so jih prvič hotéli iméti; On |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | V undanjem ljudskem zboru je sicer veljavni Bright strune gotovo presilno nategnil in novi napravi morebiti več škodoval kakor koristil, ker |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno zvetelo. Sa roko jih prime, ino s' hvaleshnim ferzam jim |
| Genovefa (1841): | sdaj ti poſlédnjizh rêzhem: S Bôgam! O, ne shalúj ſàj preſilno savolj mene, dragi mósh! Sej rada umerjèm, sakaj kratko in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | identično, drugače ne. Primeri. 1.) 4x + 5 = 17. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) 4x + 5 = 17. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. Razrešitev: enačbe. Presk. : enačbe. |
| Zoologija (1875): | v drugem pa 1/23 sekunde. V tem, ko v temi preskoči električna iskra — kar traje komaj 1/1000000 sekunde —, moreš tiskano besedo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nadalje. Vzgoji je vzvišena naloga, skrbeti, da gojenec tako rekoč preskoči to — tisočletja trajajočo — dobo razvitka. Gojenec se ima postaviti na |
| Na stricovem domu (1860): | plesale pred očmi, večkrat sem moral obstati ali pa sem preskočil versto. »Kaj pa ti je danes, da ne znaš brati |
| Marjetica (1877): | in streljajo s pištolami in pogumni se skušajo, kodo bi preskočil gromado. A to ni mogoče, s početka se nobenemu ne |
| Marjetica (1877): | Čemu tudi to? Srečen je bil, da bi bil gore preskočil. In kaj je hotel več. ? |
| Marjetica (1877): | imel purparo in vesel je bil, da bi bil mejo preskočil. Za hvalo pa je Marjetici roko stisnil, da jo je |
| Viženčar (1881): | Tako je govoril Janče, zgrabil vrvi, stopil na rob prepada, preskočil raz njega na nasprotno stran, obraščeno z večjim grmovjem in |
| Agitator (1885): | domačih rodbinskih razmer, življenja v mestu in na deželi ter preskočil potem zopet nenadoma na književnost in mestno gledališče, na študentovska |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ljubljanici, ob Ljubljanici pa do sedanjega Šentjakobskega mostu. Tu jo preskočil zid k oglu sedanje Zojsove hiše in v ravni črti |
| Od pluga do krone (1891): | Ljubljanici, ob Ljubljanici pa do sedanjega Šentjakopskega mostú. Tu je preskočil zid k oglu sedanje Zojsove hiše in v ravni črti |
| Pegam in Lambergar (1891): | je Hohenwart, in „hurá"! so zavpili njegovi konjiki, ko je preskočil Gregor na urnem belci široki rov in zginil za Savinjo |
| Robinson mlajši (1849): | bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno ni, preskočim to noč, ino vam povem, kaj se je drugega dne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenščine; on se mora slovenščini udati, ne ti v tujščinu preskočiti. To bi bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica |
| Najdenček (1860): | so se ter vstavili. Nobeden njih si ni upal graben preskočiti. S pištolami so za mano streljali, pa ker |
| Čas je zlato (1864): | še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali |
| Ferdinand (1884): | je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobro počuti. — Bogomila si tudi po zimi čas okrajšati ume. Preskerbela se je s vsim že popred, kar je za ženske |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pervi dar svoje priprošnje pri Bogu. Dijogen in sinova sta preskerbela Torkvatu v neki kristijanski hiši malo stanovanje, da ne bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu |
| Oče naš (1854): | je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki |
| Ferdinand (1884): | bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti |
| Oče naš (1885): | je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe bi ſe hotla, prijatelza moja, ti potruditi; ino to preſkerbeti. Tvojimu bólnimu ozhetu bom pa te zhaſ she jes poſtregla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 200 ſkosi pol leta, kar zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50 glav |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa |
| Stric Tomaž (1853): | ni treba bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ona sa hiſhno. Med nami rekozh , jeſt bi jo rad preſkerbléno vidil. Smeſhnava. Sej je sdej lohká , koker ſmo vshę govorili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vęj, koku dolgu bom ſhe shivel. Jeſt bi tebe rad preſkerbleno vidil — pak ſej si pametna — ti boſh vshę vedela , kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar bi storiti môgli in mógli, se jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj |
| Gozdovnik (1898): | solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta |
| Oče naš (1885): | domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rogljata veja i. t. d. Ker je pa to pozneje preslabo in nezdavao se skazalo, so ljudjé počasi boljšega orodja si |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | temuč na vsa usta hvalimo, kar je dostikrat morda še preslabo, da bi se grajalo. Sleherni pa, kdor je kolikaj napisal |
| Moč ljubezni (1865): | ne. Imel je lepe vinograde in vrh griča ne ravno preslabo kmetijo, zraven tega pa še, kar je naj veče vrednosti |
| Moč ljubezni (1865): | ali kaj je mislil, kaj je čutil, to popisati je preslabo moje pero. Ločen od vseh je preživil celi dan. Ko |
| Razne dela (1870): | vojska, al bo mir? " Vodnik reče na prašanje: "Ni nikjer preslabo stanje, Cenili smo ves ta svet, In povsot se dá |
| Ljubljanske slike (1879): | smo že omenili, razuzdanost v vsakem obziru, neredno, obilno in preslabo življenje mu le prekmalu pritisne svoj grdi pečat na obraz |
| Tihotapec (1855): | bi se smelo enkrat enmalo mošnjica polajšti. Ne bilo bi preslabo, ali pa ni grad zlo zavarvan? Skorej nič; ker že |
| Žalost in veselje (1870): | da je delj časa ogledoval svoj plen. Tomaž je bil preslabo oborožen, ni bilo upati dobrega vspeha s tako nevarnim in |
| Marjetica (1877): | da ga najde in pripelje domu. Zopet drugikrat se čuti preslabo za to, in oče, ubogi stari oče se jej smili |
| Ljubljanske slike (1879): | pesnik ne more vzdigniti se kviško, ker je njegov „Pegaz“ preslabo rejen in opeša, ko je s svojimi peruti parkrat po |
| Ljubljanske slike (1879): | kako družnico si razen tega napravi, da svet o nji preslabo ne govori. Razen tega mora biti hišna, kuharca, po dve |
| 4000 (1891): | nadzornikov bič največkrat zažvižga po plečih. « »Temu se ne godi preslabo! « mi odvrne profesor. »Čevljar je iz čevljarskega oddelka. Ko pa |
| Na krivih potih (1893): | Bog da, moj oče bodo tudi tako še živeli. Saj preslabo se nam ravno ne godi. Ali sedaj bi vas še |
| Spletke (1894): | zdelo, kakor da se je zid sam podrl, ker zidajo preslabo. Jutri večer pa bodete pili pri meni zastonj, če bodete |
| Viljem Tell (1862): | Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedrijih redí, Ki se v leti al' jeseni V sad presladki spremení. V zraku, v vôdi in na suhim Tisuc bitij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poganja ljubki cvét, Ki v podobe naj kmetije V sad presladki se razvije, In živi Slovenski svet. Tù je treba se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Preslavna krona! Moj Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti |
| Fizika (1869): | 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno |
| Gozdovnik (1898): | tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom |
| Gozdovnik (1898): | pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil |
| Deborah (1883): | Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah |
| Stric Tomaž (1853): | vsih dolgov oprosteni! “ — Te in enake terde in sladke besede preslepé Šelbita, da se vda in pismo |
| Ferdinand (1884): | iz gradu proti vasi. Med potom prevdarja izgovore, ki naj preslepé neveščega brivca, da mu dá strupa. Kajti dobro je znal |
| Gozdovnik (1898): | pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da je lepa deklica iz gozda gotovo veša, ki je preslepila kralja in omamila njegovo srce. Ali kralj ga ni poslušal |
| Deborah (1883): | (Nežniše. ) Morda je njega preslepila zmota, Katero oni so porabili, V njegovih prsih vžgali sum |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mislila, de je vender le mogoče, de je tudi on preslepljen bil. Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda |
| Botanika (1875): | Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v |
| Fizika (1869): | Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti |
| Botanika (1875): | steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je |
| Deborah (1883): | bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo |
| Deborah (1883): | Krčmarica. A! drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre oči imaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za |
| Blagomir puščavnik (1853): | plačilo. Bricu bi se jaz ne prederznil, tacih burk vganjati. Presneto je terd, človek mu je kakor muha. Vi ga ne |
| Deborah (1883): | hoče skazati; prav ima; saj je njegov edinec, in deklica, presneto je brhka! Krčmarica. Na Slovenskem nema para. Tu molči zavist |
| Kemija (1869): | spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca |
| Kemija (1869): | potrebujemo stanovite tvarine ali snovi, iz kterih se vsled kemične presnove razvijajo nove dobave. Že v 9. §. smo omenili, da |
| Kemija (1869): | na očeh posebno to, da sledi in skuša razumeti kemične presnove (chem. Prozesse). V pomoč nam je opis presnove, potem poskus |
| Kemija (1869): | razumeti kemične presnove (chem. Prozesse). V pomoč nam je opis presnove, potem poskus ali eksperiment, ki nam tvari in prikazni postavi |
| Kemija (1869): | žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi je čudno to, da 100 utežnih delov živega srebra ni |
| Zoologija (1875): | in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po |
| Kemija (1869): | HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v |
| Robinson mlajši (1849): | rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le: |
| Robinson mlajši (1849): | to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in njen vroči poljubek ga je zbudil in govorila sta presrčne besede in ona je bila spet krepka in mila, kot |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorju se je milo storilo zarad tolišnje sreče in solze presrčne radosti so se mu vlile po licih. »Le vedno tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko in tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj |
| Oče naš (1885): | odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti. |
| Tine in Jerica (1852): | Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In |
| Robinson mlajši (1849): | ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis |
| Sveti večer (1866): | V pismu je bilo pisano: „Dosedanji logar Dobravec je že prestar in ne more več svoje službe opravljati; zatorej naj svojo |
| Stelja in gnoj (1875): | mašoben in presen (kmalu po izkidenji) kakor pa če je prestar, sprhnjen in izprán. Gnoj naj gnjije v zemlji, ne pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven praſtav? katere terplenje je ena seſtra is jemenam S. Magdalena vanam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko- |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | gnade mozh Nam pride na pomozh Skus smert, k'diro prestau Kristus, to mozh nem dau. 2. Ko skus Adamou doug |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pravi Ofrou se ofer kervavi, Kir je ſmert sa naſs prestau. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vstau, Ta smert je bla potrena, Sa naſho Duſho vſe prestau, Debi na bla sgublena. S'zhaſtjo v'Nebeſe vsdignou se |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſveti Skus tvoiga Synu dau, K'dir nar vezhi terpleine Prestau , no sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Marije rojeni JESUS perſhu s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni vſe na enkret, ampak enu sa drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa je vſe na enkret terpeu, kyr ſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nadoshniſhi tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kar je on po tim sa naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi obſtati, inu ſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu vertu Gethsemani tu nar tesheiſhi s ſmertjo rineine mozhnu preſtau, ſo ſe s' tim Angelam Gabrielam ſhe drugi Angeli nemu |
| Robinson mlajši (1849): | teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson |
| Blagomir puščavnik (1853): | revni obleki trudna in brez moči. Čeravno je komej bolezen prestala, in je vsa opadena, se ji še vender na obrazu |
| Oče naš (1854): | otroci, nepozabite nikolj terpljenja, ktero je večna ljubezin na križu prestala; ne pozabite drage céne, s ktero Vas je odkupil! “ Z |
| Oče naš (1854): | in jokaje je rekla: „O moj Bog! kako bom to prestala! “ Molče in vsa prepadena sta stala Menart in Nace in |
| Najdenček (1860): | pripeljal doktor iz mesta. Vidil je , da je grofinja nevarnost prestala in poterdil je vse za dobro, kar je živinski zdravnik |
| Maria Stuart (1861): | davno pričakujem, ker poznam Sodnike. To, kar sem do zdaj prestala, Mi priča, da svobodna več ne bom — Saj vém, kaj |
| Oče naš (1885): | upanjem sem mlin prevzela; pa sem vender siromaštvo silo lože prestala, kakor skušnjave, ktere mi je bogastvo prineslo. Gospod, tebi je |
| Genovefa (1841): | sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa vunder je bila ſhe tako ſlaba in bres vſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zlije, ga grozovitno napne, in živinče, ki je neizrečene bolečine prestalo, pogine. Iz tega se vidi, kako je potrebno paziti, alj |
| Gozdovnik (1898): | se je bil zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati; pa Bog je pomagal, in tisti, ki je vlani pomagal |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje |
| Genovefa (1841): | pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je čedalje manj! Dober namen me je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo |
| Ta male katechismus (1768): | praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je Kristus na eno nedello |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa, MArie D. inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potrebno pa kje so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Avgustanskega, ZGODBE S. PISMA za MLADE LJUDI. Okrajšane iz Nemškiga prestavljene. Tretji zlepšani natis. Stvarjenje angeljev. V Ljubljani 1850. Založil in |
| Stric Tomaž (1853): | V kratkem času so bile nagloma v vse znamenite jezike prestavljene, in po več tisuč iztisov med ljudstvo razširjene. Tako se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | zraven nemškega jezika postave in ukazi v vse tiste jezike prestavljene, ki se govore v tisti kronovini. Občine (županije) si morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s |
| Genovefa (1841): | Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu |
| Genovefa (1841): | ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lepo ga je bilo pogledati, ki je s eno roko predel v drugi pa knige dershal in bral. Veſela miſel me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat |
| Zlata Vas (1848): | nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela |
| Zlata Vas (1850): | je moč pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati je mogel. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vaš dohodek večji. Vsaj ste tri in znate prav dobro presti, šivati in vezljati. Vsaki dan delajte po eno ali dve |
| Genovefa (1841): | vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim |
| Robinson mlajši (1849): | ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez |
| Blagomir puščavnik (1853): | te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na celovškem polji, in v starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak |
| Viljem Tell (1862): | je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno |
| Divica Orleanska (1848): | Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega |
| Divica Orleanska (1848): | Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se |
| Divica Orleanska (1848): | kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu |
| Divica Orleanska (1848): | žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kterem je moč porazumeti se. Ker po ustavnem običaji je prestolni govor le izraz odgovornega ministerstva; tedaj je to njegov program |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji osnova ministerstvo, je med drugim |
| Divica Orleanska (1848): | Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in vsak dober in umen |
| Botanika (1875): | ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse |
| Fizika (1869): | 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek |
| Biblia (1584): | inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó |
| Biblia (1584): | brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh |
| Biblia (1584): | On je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Dalje sledi. ) Ogled nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | občinstva sitne take situacije za človeka, ki ima nalogo, zoperpostavne prestopke zasledovati in pravici pot gladiti. lz Vipave 4. jan. — Zopet |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ravno pri teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | res ne zasluži druzega, nego da vsak, kdor še ni prestopil v novoêrno poganstvo, v ogenj vrže tak list. Sploh se |
| Ferdinand (1884): | ga strah in groza. »Oj, naj bi ne bil nikoli prestopil presneta vrata tega gradú! Ako bi ne bil storil grofu |
| Najdenček (1860): | da se je tako vstrašila, da se ni mogla več prestopiti. — „Pa ljubi Anže”, je sklenila, „Bog vse prav stori. Vidim |
| Kemija (1869): | vezati toplino (fizika §. 155), da more iz trdne skupnosti prestopiti v tekočino, na kar jo sili žveplena kislina. Solitarnokisli natron |
| Zoologija (1875): | Človek ima sicer svobodo, to mero prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s |
| Gozdovnik (1898): | Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno |
| Genovefa (1841): | kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh |
| Zeleni listi (1896): | jo njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti |
| Gozdovnik (1898): | visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je |
| Genovefa (1841): | Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na |
| Divica Orleanska (1848): | Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Antonovcovo nesrečo zvédili. Mnogo njih je prihitélo, nekaj de bi prestrašeno ženo tolažili, nekaj pa jim pomoč ponudit; zakaj Antonovca so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | strašno prigodbo je vse ljudstvo po vaséh zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem |
| Divica Orleanska (1848): | jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K |
| Viljem Tell (1862): | Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zdaj se Roza zopet oddahne. Strašimir jo je vidil vso prestrašeno, pa mislil si je, de je to le zavoljo spoštovanja |
| Gozdovnik (1898): | drugega. Vsaki zgrabi za orožje. Vse je bilo iznenadjeno, osupnjeno, prestrašeno. »Nanju,! Primite ju! « upije ta. »Puščajte ju! Naj gresta! « kriči |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po |
| Sacrum promptuarium (1695): | jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu |
| Blagomir puščavnik (1853): | se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila smela tega storiti |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (se prestraši in v Jeklena oči obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar tih Judov, sakai tiſti ſo na teſame dve beſlede |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | preſtraſhen gratou. Ali kai je tu, de ſe Syn Boshji preſtraſhi? kyr je on po beſſedah ſvetiga Joannesa: Leo de tribu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | takſhnih rezheh, zhes katirih tudi ſam spomin ſe ta natura preſtraſhi, tu ſerze odreveny, ti pozhutki sgrosijo, inu ta mozh obnamaga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſta je od negove Boshje nature poterdena. Ampak on ſe preſtraſhi, inu ſe boy h'naſhimu nauku. Sakay, kyr je on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | karkuli bode nemu na pruti perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | moglu sgoditi, na naſho ſmert smiſlili. Saturei ſe ſvoje ſmerti preſtraſhi naſh JESUS, kyr ſe mi naſhe preſtraſhit nozhmo, on ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes nas govory, ſe shi ta natura sgrosy, ſe ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' teboj! Naj ſrezhniſhi ſvojiga ſpola ſi tí. “ Marija ſe preſtraſhi angelja, ſhe bolj pa njegoviga ogovora. ˛Semtertje pomiſhljuje, kaj bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih vpraſhanje ſta v' Jerusalemu velik ſhum napravila. Kralj ſe preſtraſhi na ſvojim ſédeshi, ino vſi Jerusalemljani s' njim vred, ker |
| Roza Jelodvorska (1855): | storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | „Jaz sim se grozno prestrašil“, pravi Gerard na dalje, „in mu odgovorim: de mende le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | in novi napravi morebiti več škodoval kakor koristil, ker je prestrašil možake starega zakona. Mesca svečana se bo začel deržavni zbor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odgovori Neža in se prekriža. Ta odgovor ni Fabíole preveč prestrašil in vznemiril; Boštjanova smert jo je privadila tuge in britkosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | orodja za mučenje. Torkvat se je vsega tega mučila zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, *) Ajdovska nebesa. **) „Nektar” je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko se pervič zmotim, videl sem, kako se je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zdelo so je, da se je Vaturu prvi hip skoro prestrašil. Naglo pa je premagal razburjenost in stal je ponosno kakor |
| Biblia (1584): | Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj |
| Biblia (1584): | vidil. Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar |
| Zlata Vas (1848): | in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britkeiſhi ſmerti ſe je ta zhloveshka natura per Chriſtuſu taku preſtraſhila, de je on sahzeu s ſmertjo rinat, inu bi biu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmerti piti, negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tvoje jęse sbal, inu je vſhal; jeſt ſama ſim ſe preſtraſhila. Kar ſe je potler sgodilu , je vſe ſtrah narędil. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drobnih ino ſnetjávih klaſov posherti. Te ſanje ſo kralja slo preſtráſhile. Bersh ko ſe je sdanilo, je poſlal po vſe modre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ako tega ispuſtiſh, niſi zeſarjev prijatel. “ Te beſede ſo Pilata preſtraſhile. V' poſodi ſi rezhe vode perneſti, ſi vprizho vſiga ljudſtva |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bratje in ko so videli, da je nema, so se prestrašili, mislili so, da jo je hudobna mačeha spet začarala. Ko |
| Deborah (1883): | Drugi prizor. Prejšnji brez zdravnika. Tržinar (Ani). Kako smo se prestrašili Anica! Po vsej vasi je kar naglo počil glas: očeta |
| Biblia (1584): | kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni grehi maſhy, mogu preſtraſhit, debi nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi ozhitnu videli, koku mozhnu ſe imamo ſmerti bati, inu preſtraſhit, inu bi mogli vezh mi, koker ta nadoshni Syn Boshji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vedet. Lubesnive duſhe! O koku mozhnu bi ſe mi mogli preſtraſhit, inu ſtrepetati zhes te beſſede: nozhe posnati tiſte, katiri nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe ſvoje ſmerti preſtraſhi naſh JESUS, kyr ſe mi naſhe preſtraſhit nozhmo, on ſe namrezh boy, debi mi hude ſmerti na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pozhutku. Zhes enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvejt da, ga vam jeſt dam. Vaſhe ſerze ſe nima preſtraſhiti: ne bati. Vi ſte ſhliſhali, de ſim vam djav: jeſt |
| Genovefa (1841): | Nikóli bi ne bil verjel, de móre veſêlje koga tako preſtraſhiti, in zhe ſe tudi drugim ljudém tako godí, bi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtare. Blagi Şamoblaſtnik te negodne neſrezhe ne ſveſti ſi, in preſtraſhiti ſe, ſhine rozhno is kozhije. Anton Trenka, kmetovavz is Şlavikovza |
| Tiun - Lin (1891): | isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa |
| Tine in Jerica (1852): | je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert |
| Kuharske Bukve (1799): | Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga |
| Divica Orleanska (1848): | bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli |
| Zoologija (1875): | žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali |
| Robinson mlajši (1849): | čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je imel lice |
| Kuharske Bukve (1799): | pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha |
| Zlato pa sir (1860): | bere in sir dela; mnogo sem o nji premišljeval. Pa prestriže mi take sanje star prijatelj, mož, da malo tacih. Andrej |
| Na Žerinjah (1876): | to nesrečno Ulisesovo osodo mojega prijatelja" — „A, izvrstno, gospod Rogulin," prestriže govorečega mladega moža grofica Veronika — „vi me bodete še primerjali |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | tu pred vami? " „Vi ste res nesrečen človek —" „Nisem" — mi prestriže naglo besedo — „nisem ne! Poglejte to-le! " Pri teh besedah izleče |
| Nevera (1878): | vtaknil? kaj pa, ko bi ga bil ptujec ... »Kaj ptujec? — prestriže mož besedo — to je poštenjak, izolikanec! Ne, vi svetaci, ki |
| Vesela vožnja (1889): | pogostil si prej naju, sedaj bodeš pa ti nama gost«, prestriže pogovor Krêmen. »»Dobro, pa ga bomo,«« odvrnil je veselo smejé |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | lipo priti zopet skupaj; snideva se tudi lahko —." „Pusti me! " prestriže mu Pavle skoro kričé govorico, ker se ni hotel spuščati |
| Najmlajši mojster (1896): | črevljarska smola ne diši. « »Kaj? O, tega ne verjamem, prijatelj! « prestriže mu kapelan besedo. »In tako je! Ni dosti, da je |
| Najmlajši mojster (1896): | na prihod pomočnikov, črevljarski mojster pa je odhitel domov, da prestriže svojega brata. |
| Kvišku (1899): | počivat z mirno vestjo. Lotar vstane od mize in ji prestriže pot. »Tilček, sem pojdi; ná, pij! « »Ne utegnem, gospod baron |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobri volji in nekoliko resnem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní |
| Kemija (1869): | prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje ohrani v |
| Blagomir puščavnik (1853): | življenje mi je grenkejši, kot tvoja smert. To mi serce presune. Tega mi ni prenesti! Jaz umerjeni! O Bog! o Bog |
| Roza Jelodvorska (1855): | obraz draziga očeta, in — morebiti zadnji krat! — Ta strašna misel presune serce blagoserčne Roze kot ranijoči meč. Rumenkasti laski, kinč zale |
| Maria Stuart (1861): | glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil |
| Roza Jelodvorska (1855): | očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije |
| Blagomir puščavnik (1853): | posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ta Ivbiesn noi gnada Johanasa inv ta zhiſtoſt te pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' |
| Ta male katechismus (1768): | tu zheshenje? Tu ponovy per nas ta svete spomin te presvete Divize, koker tudi tega gnade polnega meſſupostanja bolhjega; ter nas |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzu spregleduval? 3. Mojega Syna ſhivlenje, britka martra, inu njega presvete rane, nebesa, pekl, smert, sodba, zel Evangelium da tebi obilnu |
| Oče naš (1854): | križem zaznamovala; potem pa je rekla: „Pojdita tadaj v imenu presvete Trojice! Molila, prav serčno bom molila, da se bodeta srečno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | brez madeža spočeta, Serce Marije, polno gnade, Serce Marije, svetiše presvete Trojice, Serce Marije, tabernakelj včlovečene Besede, Serce Marije, ti serce |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | me napoj, posvečena kri njegove strani me očisti. V njegove presvete rane se skrijem; o dobrotljivi Jezus, usliši me, ne daj |
| Najdenček (1860): | jim je njih ravnanje ojstro očitala in jih prosila, zavoljo presvete kervi Kristusove me ne zapustiti. Gospodarjevi ljudjé so se sramovali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko jej je Miriam s priprostimi besedami razlagala kerščansko skrivnost presvete Trojice, potem kako je človek grešil in jej tudi govorila |
| Valenštajn (1866): | bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sakobart ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei troizi je tudei svo velko barti skushano. TA 70. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | K' S. JOSHEFU Zhiſtoſt, inu srezhno smert se sprostiti. O Presvete Ozha, inu Varh zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj preſveti voli super delati. Usami mene supet sa tvojiga otroka, sa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne yſhe v' tvojih ranah, v' tvojim krishi, v' tvoji preſvęti kryvi, o Jesus! ti niſi leta myr dal, ampak ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. Shegne katere povsam kershanitvvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri Amen. Ozha nash zheshzhanasi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smerti is vsih tvojeh glidov venka tekva skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim v Gospveda Jesvsa Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim vfo pra sveto kri Jesvsa Kriſtvsa, katera je zhries nia svete ozhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas prosim skues tvoje pra sveto pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Shnable Krishama skves vtekniana: Jas se N: perporozhim vto pra sveto Krono katera |
| Oče naš (1854): | in mirno zopet v cerkev hoditi, Gospodovo besedo poslušati in presveto Telo Jezusovo vživati smela. |
| Oče naš (1854): | v molitvi klečé in s hrepenéčimi, po pokori očišenimi serci presveto jed, Gospodovo telo prejémajo in se z njim zedinjujejo; — potem |
| Oče naš (1854): | „To je presveto Telo našega Gospoda, presveti zakrament altarja,“ odgovori Nacek in pripogne |
| Oče naš (1854): | rečem Ti, da Te ne bom preživela. Prosim Te za presveto kri Jezusovo, daj jim, daj jim dnarje! “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na obličju tistih, ki ſo ginjeniga serca to milo obnašanje presvitle Cesarice danes gledali ! Premilostljiva Cesarica so bili z vsim naravnanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oteto. — To naſ ſerzhno veſelí! — Še nekaj v spomin naše presvitle Cesarice. Naša premila Cesarica so po vsih mestih, ktere so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili; prav radi bi ga bili že v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber) poſtavila v vedni ſpomin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in veſel, ter poſtavi v ſpomin prave hvaleshnoſti Zeſarſkimu orazhu preſvitlimu Zeſarju Joshefu II. vezhno snaminje 19. veliziga Şerpana 1770. lih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada |
| Čas je zlato (1864): | debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré! « odgovorí Lenček prijazno, »Nikomur ga ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je Ferdinand ſedajni Zeſar vladar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po zelim mahu nar ſlabejſhi, kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na mahu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ilavzi opravljali, ki mu Franzovi dvor pravijo ; sato, ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 goldinarjev kmetijſki drushbi miloſtljivo podarili, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne Vašega poštenja vrednega |
| Valenštajn (1866): | moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spali, Okol peči spet ležali! Iz Karlopaga. S. G. Ogerſhizhna preſha dôbra klaja sa shivino in verli gnoj sa njive. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je ogerſhizhna preſha proti lanjeni nekaj sharkeji, jo poprej, ko ſe mnogi shivini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj tezhna. Mnogotere ſkuſhnje nam rasodevajo, de pitanje s lanenimi preſhami le takrat dôbro tekne, kadar ſe po malim shivini pokladuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potreſe. Tudi pri pitanju goveje shivine ſe klajenje s ogerſhizhnimi preſhami po tém ravna, ako je navadna kerma bolj ali manj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gnojenju njiv, 30 deli hlevniga gnojá eni mu délu is preſhe enaki, ravno sató potrebuje ſkerbni vertnar per gnojenju vertnih grediz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj shelji, ſvojo goved hitro ſpitati, naj en del lanene preſhe s tremi deli ogerſhizhne smeſha in priprizhal ſe bo, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo, v moki ogerſhizhne preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako preſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do poldrusiga funta na enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potreſe. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi ſejejo prav radi in veliko répe, poſebno tiſte, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. *) — Koliko ſe ogerſhizhne preſhe sa zel oral semlje pognojiti potrebuje, ſe ne more ſploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brasdah ali po jamizah okoli vſaziga krompirja po péſti take preſhe potréſe, preden ſe saſuje. Na Franzoskim potrebujejo sa zel oral |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pred enem pódam en kup otrok, inu mladeh ludy na pręſho ſtojy. Kaj je tu? prasham jeſt enega, katirima ſdej tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njive. Po franzoskim in Angleshkim redé in pitajo s ogerſhizhno preſho shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali vezh ſhkode napravljajo. — Tiſtim, kteri miſlijo ſkuſhnje, s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ. S ogerſhizhno preſho gnojiti, ſe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli semlji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je toliko ne perdelali, zhe bi ſvojih njiv s ogerſhizhno preſho ne gnojili, po kteri jo prav veliko in neisrezheno debéle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako preſho pognojena, prav rada répa raſte, in oljnatiga gnoja duh je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je goſenze podſtopile; ravno sató ne pognojijo s ogerſhizhno preſho ſamo ſvojih njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semlja od tert nekoliko odkopati, potem ſe korenine s imenovano preſho potreſejo, in potlej ſhe le s odkopano semljo saſuti. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj soper |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 |
| Slovenske večernice (1865): | je bil popred ponižen in pohleven, tako je bil zdaj prešeren in prevzeten. Zakaj pa ne bi bil, saj je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | si neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Sokolovem večeru Preširnu na spomin nikakor nismo mogli odobriti (privatno Preširnovo življenje in narodnopravno njegovo mišljenje pustite slavnemu pesniku na ljubo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | se v „Nar.” — „in ti nijso hoteli osnovalnemu odboru za Preširnovo besedo prepustiti čit. dvorane ... ” — Slabo došla, vrla gospôda, Vaša vest |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor |
| Krivica za krivico (1859): | si storil z njim? Govori! « Ko je to slišal, je prešinila Paratikinovo serce groza, kakor blisek in skriti ni momogel svojemu |
| Bore mladost (1862): | in bilo je v pomenljivi uri, ko me je misel prešinila, da vtegnem podobna postati tvoji materi. Ne zameri, ako ti |
| Slovenske večernice (1865): | slišali. Vsaka beseda, ki jo je izrekel, je tako rekoč prešinila mozeg in kostí poslušavcem; torej ni manjkalo stoka in joka |
| Slovenske večernice (1865): | je tiho in mirno, le časih, ko mu je bolečina prešinila serce, je zajecljal: »Jezus! moj Jezus! « Ko pride v jutro |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | izredni italijanski omiki, ta misel vse zdrave in nepokvarjene duhove prešinila ter se posebno ukoreninila v rodoljubnem Macchiavelliju. Čem globokeje je |
| Senanus (1892): | soditi iz vsega njegovega značaja: neizrecna nejevolja mu bode vselej prešinila staro srce, kadar se bode domislil, da je nekoč živel |
| Kotanjska elita (1898): | vse razmetano, vse v največjem neredu! Grozna bolest mu je prešinila telo; oči so se mu izbulile, senci so mu neprestano |
| Kotanjska elita (1898): | takoj je zopet sklonila glavo, in nova bolest ji je prešinila drhteče telo. Naglo je vstala, položila predse na mizo duhteč |
| Gojko Knafeljc (1899): | napolnil dušo neki drugi čut, čut – sovraštva do svojega moža. Prešinila jo je misel, da gotovo njen mož o tem kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mora tudi prihraniti dobre črnine. Pri črnini se sme ves prešovec med dobro vino vliti. Opomniti je še, da mora tu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | al le to, kar se po prvem stiskovanji dobí (prvi prešovec), naj se dene v sod med tako imenovano „župo”, drugi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | capitis veſtri omnes numerati ſunt. Laſſie vaſhe glave ſo vſi preſhteti, inu na eno inu dvaiſeti poſtavi taku: Capillus de capite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi rokami Chriſtus tebi vtalou, inu ti |
| Biblia (1584): | li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan |
| Biblia (1584): | on je odguvoril, inu k'nym djal: Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal k' njim: En hudi inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na semli shivuv. 5. Ti nimaſh uwijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſti tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na semli shivel. 5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na semli shivel. 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash |
| Biblia (1584): | zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela |
| Robinson mlajši (1849): | prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in |
| Blagomir puščavnik (1853): | skuša, ga gorko objame in vidivši njegov kes solze veselja pretaka. Lepa Zalika objemajo in poljubovaje njegove kolena in roke mu |
| Zoologija (1875): | dovodnicah znatno razlikuje, kakoršni so namreč organi, po katerih se pretaka. Kri v odvodnicah ima več kisleca in njena vlaknina prej |
| Zoologija (1875): | sebi. Za zaprto tekočino imamo primer v krvi, ki se pretaka po cevkastih žilah. Vsakako je v živalski tekočini največ vode |
| Zoologija (1875): | 42 so oni predali in one žile, po katerih se pretaka jasno rudeča kri, prevlečene z rudečo, one pa, ki vodijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se |
| Roza Jelodvorska (1855): | zalivajo gorke solzice hčere, gorke solzice sopruga. Noč, in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera |
| Roza Jelodvorska (1855): | imam le tebe, edino veselje moje! « — Oba mile solzice veselja pretakata. »Oče, oče, ljubi oče,« je bilo vse, kar je zamogla |
| Blagomir puščavnik (1853): | sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Valenštajn (1866): | so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali, de bodo zamogli vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali, de bodo zamogli vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomozhniku, de naj moje kopita ſkupej pobere, in grem domú. Pretezhena sima je bila zhbelam ſilno dolga, in ſhe le oſmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam ročno oznani v Novicah. *) Staršam v poduk. Pervi dan pretečeniga mesca je v vasi Pš. blizo V. na Dolenskim pustila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | tega spolnilo, Bog daj! de bi iz težav in kerví pretečeniga časa o novim létu razcvetéla oljka mirú in sprave med |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | navadni pôs imeti. — Minister denarstva je na znanje dal rajtingo pretečeniga léta 1849. Vsi dohodki celiga cesarstva so znêsli skupej 144 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere |
| Robinson mlajši (1849): | meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém |
| Oče naš (1854): | ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike |
| Roza Jelodvorska (1855): | vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v |
| Botanika (1875): | južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | našim bravcam všeč, če jim povémo, kaj so pa Dunajčani pretečeno léto za živež in pijačo potrebovali , namreč : 293396 vedrov vina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vami igrá. Od dvorov visocih do koče smo male Pogósto pretečeno leto šetale, Znanosti potrebne rojake učit ; Povsodi prijatlov obilno število |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo |
| Roza Jelodvorska (1855): | se je žlahnimu vitezu, vašima očetu, pripetilo? « »Smrekar Strašimir je pretečeno noč naš grad s pomočjo izdajstva izsilil in mojiga očeta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svet ne. Dvoje ste mi dali na volitev, kakor njej pretečeno noč: vašo voljo storiti, ali pa umreti; in Neža me |
| Ferdinand (1884): | se kar v obleki vleže na posteljo. Ker ni bil pretečeno noč niti očesa zatisnil, ker ga je med dnevom vedni |
| Astronomija (1869): | Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po 26 km? 51.* |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na pretezhe, debi ſe mi v' tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa zaita, mu supet pridejo hude vremena; kader poloviza Kimovza pretezhe, ſe sazhné velki mras, Liſtovgnoj je moker inu gorák. Sima |
| Pozhétki gramatike (1811): | pretekli dokonzan je treba, de zél dan; zel méſiz, itd, pretezhe, tedaj li ſmemo rezhi: j' etudiai bier; la semaine passée |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem zhes-njo ter |
| Genovefa (1841): | ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; vse žive dni |
| Genovefa (1841): | kaj preje iméla, kako prijetno bi mi pazh marſiktéra ura pretekla, kako zhédno bi hôtla ſêbe in ſvôje déte ôblazhiti! Ljudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo kotje Sa delat napotje; Şe bomo smedile Iſkavza dobile. Pretekla bo sima, Saſtojin naſ iſhe: Nobeden naſ nima, Ko jes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri ti priliki, ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezhi pripraviti; she savoljo tega bodeta nar manj dva leta pretekla, preden ſe imenovana ſhola prizheti sna. Kako ſe bo ta |
| Sveti večer (1866): | mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta me od hiše spodila rekoč, da sem |
| Gozdovnik (1898): | še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic v zakonskim stanu pràv lepó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te |
| Zlata Vas (1850): | de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati |
| Astronomija (1869): | v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se |
| Zeleni listi (1896): | Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil |
| Gozdovnik (1898): | tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal |
| Zeleni listi (1896): | zdaj na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se |
| Robinson mlajši (1849): | nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do |
| Robinson mlajši (1849): | Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti |
| Robinson mlajši (1849): | ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskim bankovcom popolnoma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta, kteri je veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-beneškega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | in kar pimo”; po tem pa sledí ples. — Zadnji večer preteklega leta je društvo „Južnega Sokola” v gostivnici čitavnični imelo posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile so nove volitve meščanskega odbora in potem volitev |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | I. Nadzorovanje otrok, angeljsko opravilo. V začetku preteklega stoletja živela sta sicer na starinskem, a veličastnem gradu grof |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | v viših krogih nam so prinesli zadnji dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | vse jim na dolgu ostalo. Naj novo leto izbriše dolgove preteklega! S tem zaupanjem stopimo v novo leto. In zakaj? Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | zbornici poslancev, tako se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga: sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | un grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha. II. Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | je fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | taki, ki so le „po imenu” odborniki. — Čitalnica je v preteklem letu storila svojo dolžnost in skušala jo bode storiti tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v preteklem letu, ktero pa bodo vsi društveniki v natisnjenem letniku brali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | letom uvaža v deželo mnogo lepe živine žlahnega plemena. V preteklem letu imeli smo lepo število popotnih predavanj. Po Dolenjskem predaval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ugodno napredku našega poljedelstva. Pripoznati moramo, da smo zapazili v preteklem letu nekako živahneje gibanje v narodno-gospodarskem obziru. Ne le vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Gospodarske stvarí. Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? Prišlo je novo leto. Vsak človek spominja se gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bi hoteli obširno razpravljati vse, kar se je storilo v preteklem letu za napredek našega kmetijstva, napolnili bi gotovo lahko vsa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pridno pričela je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja itd. To podružnico, kateri predseduje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | 1882. Obseg: Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. — Občni zbor kranjske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred neſrezho ognja obvarvaniga! Povernila je pa drushba pogorelzam v pretezhenimu létu 75081 goldinarjev in 50 krajzerjev; Şhtajerzam 25776 goldinarjev — Koróſhzam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je ona pogorelzam v pretezhenimu létu 1843 pomagala, koliko deléshnikov je na novo k nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhtajerzi 137 goldinarjev prejeli. S pomozhjo drushbe je bilo v pretezhenimu letu vezh pohiſhtev v bolji ſtan prenarejenih : nameſti ſlamnatih in |
| Valenštajn (1866): | leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban |
| Blagomir puščavnik (1853): | Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa tudi |
| Stric Tomaž (1853): | in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj |
| Zlatorog (1886): | bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor |
| Genovefa (1841): | v ſlédnjim shivljênju obilno tolashiſh! ” Dvanajſto poglavje. Genovefa sboli. Kakor pretezhéno poletje in simo je Genovefa vezh polétij in sim s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 27402, na Krajnſkim pa 17973. Zena savarovanih pohiſhtev, ktére ſo pretezheno léto na novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo, kér ſo bile pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dr. Orel je potem od obdelovánja bral, ki ſo ga pretezheno léto na tiſtimu delu mahú (mozhirja) na Ilavzi opravljali, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bolj pameten in boljiga ſerza, ko goſpod. (Reſnizhna pergodba. ) Pretezheno ſpomlad pride kmet k nékimu goſpodu v opravkih v Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo poſlali k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to popraviti povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | vidi osamelo zidovje, podrte razvaline, sedanjim rodovom neme priče davne preteklosti. Kolikor dalje sega oko, toliko temnejša postaja podoba. Na severno-zahodnem |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kaznovati, bili bi že to davno storili. " „O ne, zavoljo preteklosti nas ne opazujejo," nadaljuje Ljudmila, „pri nas ne iščejo maščevanja |
| Roman starega samca (1895): | da bi še ne ljubila? — Kaj sem znal o njeni preteklosti, kaj o njenem znanju v mestu, kjer je doslej živela |
| Najmlajši mojster (1896): | je bil malone v zadregi. Ni hotel svoji nevesti razkrivati preteklosti. Kar tako reče: »Mene, ljuba moja, izučila je šola, a |
| Slučaji usode (1897): | živi, z edino željo, da bi našla V njej pozabljenje preteklosti. |
| Slučaji usode (1897): | Zdi se mi, da ste hotela nekaj povedati o Avrelijini preteklosti. Lehko si mislim, da je ta preteklost morala biti zanimiva |
| Slučaji usode (1897): | spominov. A pri njej je to naravno, skoro tudi potrebno. Preteklosti pozabiti ona niti ne sme; vedno jo mora imeti pred |
| Slučaji usode (1897): | poizvedeti kaj natanje o nje osebi, a posebno o nje preteklosti. Kar je bil poizvedel od grajščakinje, tega je bilo silno |
| Slučaji usode (1897): | prosta, da ni gospodinja same sebe. Ali da on svoje preteklosti noče zadušiti, to je napačno, nespametno, pregrešno. Tedaj se je |
| Zlata Vas (1850): | Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro prepovedane. Tako |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Pretep? Poboj? Morilne ali samomorne misli? Nezmernost? Koliko časa? Trdosrčnost proti |
| Zlata Vas (1848): | in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Ubiti bil je namreč jako surov in divji človek, veden pretepalec, je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je tukajšnji posestnik in oče dveh otrok J. R. Znan pretepalec in pobijalec, še le v 29. letu, koščen, močán hrust |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo |
| Stric Tomaž (1853): | ubiti, me ubite; nikdar pa ne bom enega svojih pajdašev pretepal, raji koj umerjem! “ To slišati se Legre raztogoti, kakor divja |
| Stric Tomaž (1853): | groze! slišati sim mogel pri druzih, kako jo je gospodar pretepal, kako je bič žvižgal, kako je ječala in se kremžila |
| Deborah (1883): | morete to misliti. Krčmarica. Pravijo, da se je z očetom pretepal. Ana. Kako morete to verovati! On leži pri bolnem očetu |
| Stric Tomaž (1853): | nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na Pruskem se razširja kuga čedalje bolj; spet se je pritepla v 3 kantone; v okolici vratislavski (Breslau) je tako huda |
| Zoologija (1875): | Zato mnogi mislijo, da se je stopram v srednjem veku pritepla iz Azije. Dandanes je razširjena po vsem svetu, ladije so |
| Trtna uš (1881): | vas, Vitmanci, Brezje, Podgorica in Pišece. K nam na Štajersko pritepla je se trtna uš iz Hrvatskega, kder imajo tik štajerske |
| Trtna uš (1881): | ni več nego leta dni, odkar se je bila tje pritepla. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega |
| Blagomir puščavnik (1853): | ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo |
| Gozdovnik (1898): | dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti |
| Gozdovnik (1898): | pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta Jih môgle, lákota nepremagliva Pertí odpréti gráda tèrdne vrata. Dalj Zhertomír jim réve ne sakríva |
| Tiun - Lin (1891): | hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora |
| Gozdovnik (1898): | svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kumei ſe od delezh enu vreme perkashe, katiru kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | potier h' vezhi ſramoti poſtane. Percutiet te Deus paries dealbate. prety S. Paul Act. 23. vſem hinauzam, inu golufnim perjatelam; vdariu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi mende po našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. augusta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | stopi ta priprava še le tadaj, ako bi res nevarnost pretila Avstrijskim interesom”. — Kedaj pa nastane ta nevarnost, o tem Dunaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Rojani in okolici. Po nočnem času in ko mu je pretila nevarnost, da ga ne dobé v pest, se je poskrival |
| Robinson mlajši (1849): | so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | naj me nikar ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pretlačen grah (grahov biré). Grah in eno čebulo prav mehko skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajca, potresi z žemljevimi drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast |
| Kuharske Bukve (1799): | libro pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi |
| Kuharske Bukve (1799): | pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en |
| Kuharske Bukve (1799): | potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga |
| Lohengrin (1898): | čar, Tujec, ki si takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom |
| Blagomir puščavnik (1853): | še obilno solz pretočili, preden vola smert pride in vas prepelje v tiho deželo |
| Ferdinand (1884): | žalost, in pač še več solz hvaležnosti so dobri prebivalci pretočili, ko se je čez nekaj dni oče Bernard, njih dobrotnik |
| Zoologija (1875): | ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali |
| Viljem Tell (1862): | boste ne. — Le skušnja bila je — Dosegli ste namen — Ostrost pretrda Namena ne doseže pravega, Tetiva prenapeta rada poči. Gesler. Molčite |
| Gozdovnik (1898): | nogah. »In če menite,« pripomni Fabij, »da je kazen res pretrda, pokličem vam v spomin dvakratni poskus zavratnega umorstva, pa dobite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo |
| Fizika (1869): | sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na široko pretresovali: za zdaj naj bo samo to omenjeno, da se sila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v zbornici shajati, in tam brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 |
| Ferdinand (1884): | malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de mu ne moremo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo |
| Žalost in veselje (1870): | kdor pa je že kaj tacega doživel, gotovo ga je pretresel mraz, kajti neogibno pogubo žuga vsakteremu, kdor se približa takovemu |
| Holekova Nežika (1876): | nas vari, tedaj sem se prestrašil, da sem se kar pretresel, če bi iz tega morda utegnilo kaj priti. In misli |
| Milko Vogrin (1883): | deklica kar sklone, tako jej je pogled na Roberta srce pretresel, „Za božjo voljo, Rihard, tiho hodiva,“ vzkliknola je preplašena. Mislila |
| Luteranci (1883): | Akoravno so zbrani tovariši prej obirali svojega voditelja in mojstra, pretresel je vendar vse zapored njegov prihod tako močno; da so |
| Testament (1887): | mu je bil popolnoma odrekel; Klandrov udarec mu je prehudo pretresel možgane. Poroka se je imela vršiti v ponedeljek. Poslednjo noč |
| Grajski pisár (1889): | Ha, ha! « je izpregovoril nato z naglasom, ki je pisarju pretresel srce in drob. »Ha, v teh časih, ko nam hudič |
| Gospa s pristave (1894): | z vojvodom? Ali je živ ali mrtev? « Grofa je kar pretresel ta glas, in vedenje njeno ga je navdalo s strahom |
| Materino srce (1896): | odrtnika. »Ako niste zadovoljni, gospa, potem obžal —« Zopet jo je pretresel mraz. Zganila se je. Vendar se je ohrabrila. Ustnice so |
| Gojko Knafeljc (1899): | cev se je dotaknila vroče kože, in mraz ga je pretresel po vsem telesu. Kakor bi trenil, je odložil samokres na |
| Tine in Jerica (1852): | se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah, on je vselej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi |
| Gozdovnik (1898): | se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kriſtuſ, ˛Sin boshji? “ Jesuſ je djal: „Jas ſim! “ Na to preterga véliki duhoven oblazhilo na ſebi, ino savpije: „Boga je klel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe sagrinjálo v' tempeljnu pred ſvetinjiſhem od sgorej do tal preterga. Semlja ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per |
| Fizika (1869): | vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo |
| Gozdovnik (1898): | »Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi |
| Gozdovnik (1898): | In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo |
| Gozdovnik (1898): | nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Ker se je vsled tega za 12 do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem |
| Marjetica (1877): | otožnih pravljicah. Dozdevalo se jej je, kakor bi se bila pretrgala enako niti njena razneta domišljija, vzdramila se v pusti sedanjosti |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Ljudmilino ime. Ali ta napétost in razburjenost mu je tudi pretrgala slabotno nit življenja; kajti čez nekaj dnij so že spravljali |
| Pomladanski vetrovi (1881): | predrtih prsij zgrudi mrtev na tla. Med tem se je pretrgala meglena odeja, ki je bila vseskozi zagrnola okolico. Izpod neba |
| Izza mladih let (1882): | kožo na desnem stegnu. Zadela je v vrat, ranila pluča, pretrgala jetra, izšla na dimljah, preskočila v stegno in prešla skozi |
| Prvi sneg (1886): | tudi kaj razodeti, kar ona sáma ne bi rada čula. Pretrgala je torej neprijetno molčanje ter začela o drugih stvareh govoriti |
| Beatin dnevnik (1887): | bivanje pri nje vzvišenosti, kneginji Pavlovni. Žuleče spone je šiloma pretrgala. Bolj in bolj se je posušila kneginja osebno in duševno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | izgréšili smo večkrat pot, in vrsta vojakov se je večkrat pretrgala. Ako bi trobárji nam ne naznanjali v jednomér s svojim |
| V krvi (1896): | pili in pili ... Oj, to je bilo življenje, katerega ni pretrgala niti vest, da je tožba dr. Pajka rešena ugodno: da |
| Trojka (1897): | bila še ujela za besedo. »Edvard, vse ob svojem času! « pretrgala je gospa učenemu sinu temeljiti samogovor o prašičih. »Gospod Bojanec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert |
| Botanika (1875): | vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priti v' nebéſa. Is te ljubesni do Goſpoda je vſe preterpel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ozhi perletel, in oſlepí. Tudi to je Tobija poterpeshljivo preterpel, ino ſe v' boshjo voljo vdal. Ana, njegova shena, ga |
| Stric Tomaž (1853): | mi je, kaj si zadnič, odtiran od naju, občutil in preterpel, kakšnega gospoda da imaš, kako terdoserčno, nečloveško s tabo ravna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spoznan bil kakor človek, in da je v človeški podobi preterpel tepenje, zasramovanje in sramotno smert na križu — vse to zato |
| Viljem Tell (1862): | pregrešil v malej stvarci je, Za Boga! smrt desetkrat je pretrpel, Pustite v miru božjem ga domú, Občutil jezo vašo je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | morda imeli v to, da bom sedaj jaz za vse pretrpel in prestal, imeli so me za osla, bil sem jim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venka utegneniti morli: inu taku Sakriſtusavo delo si ti velko praterpeva jas prosim tabei O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu terplenje noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000 |
| Svetinova Metka (1868): | moje dete, moje veselje, moje oko. Kaj sem prestala in pretrpela za te! Ko si bila hudo bolna v sedmem letu |
| Svetinova Metka (1868): | in bog daj, da bi ne vedela nikdar! Kaj sem pretrpela in prebila, tega ne izreče človeški jezik! Kar me je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | odkrila svoje srce: solze naj bi pričale, kar je za-nj pretrpela! Toda prepozno je sedaj, prepozno! On je umrl in umirajoč |
| Pomladanski vetrovi (1881): | k Vam prišel. Hitro odrinite po-njo. Dosta je že revica pretrpela. " Nepovoljni so bili Vinku ti pogovori. Mislil si je, da |
| Roka in srce (1883): | popisati prestane boje, strah, kes in hrepenenje, kar je Melita pretrpela ves čas marquisove dolge, nevarne bolezni. Vsled vnetja možgan je |
| Roka in srce (1883): | in v solzah rekla: »Uboga Melita, res mnogo si danes pretrpela. Ali bodi utolažena in vedi, da se ti bode vse |
| Zmota in povrat (1892): | ne zmešalo, in bi bila izpoved nemogoča. Koliko je Cilika pretrpela v teh urah, koliko premolila! Zato ji je pa Bog |
| Prve hiše (1896): | jih bila vzbudila, kadar je kaj potrebovala. Koliko bi bila pretrpela, da ni Petičnikov Nace nagovoril svoje Mete, naj bo včasih |
| Vrt, vrt! (1899): | umrla; tačas ji je bilo pač hudo, pa saj je pretrpela. Toda trpljenje ni zapustilo Koščkove hiše, ostalo je pri gospodarju |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo |
| Stric Tomaž (1853): | kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj |
| Zeleni listi (1896): | se mi smilite! Koliko skrbi in žalosti mora pač mati pretrpeti! Ubožica! No, počakaj nekoliko. Dam ti tudi jaz kaj! « Kmalu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tvojo pomočjo svoje življenje poboljšati in vse, tudi smrt, rajši pretrpeti, kakor tebe svojega Boga še kedaj s kakim grehom razžaliti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrok ſvoje ſtarſhe vſelej ſpoſhtuje, ino zelo njih pregreſhke poterpeshljivo preterpi. Noetovih mlajſhev ſe je ſzhaſama velik narod saredil; smiraj bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | doſti zhaſa ſe pred simo dôbro vkoreniniti; po simi kerpkeji preterpí, in na ſpomlad |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury |
| Zoologija (1875): | ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le |
| Oče naš (1854): | da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je |
| Robinson mlajši (1849): | ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj izračunaj kvadratni koren njegovega števca in imenovalca; ali pa pretvori navadni ulomek na decimalnega ter potem izračunaj kvadratni koren tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr.; za koliko se je blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se ojačijo njene protivne predstave, t.j. dotična predstava se pretvori v teženje ali protiteženje, — v poželenje ali odurjavanje (mrzost). Poželenje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vselej v algebrajsko vsoto izpremeniti. (§ 65.) Vsako algebrajsko vsoto pretvorimo lahko na polinom. V ta namen treba le znake za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun. N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco števila 10, divizor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek pretvoriš na navaden ulomek, ako ga v obliki navadnega ulomka napišeš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 99x = 46, in odtod enačba. 3.) Mešano perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk pred perijodo |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu električnemu navodilu in se imenujejo pretvorniki ali transformatorji. V tem ko iz mnogih zavojev obstoječi tankožični |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | porabno. Iz rečenega se obenem lahko posname, da so tudi pretvorniki, ki rabijo pri napravah z jakonapetimi izmeničnimi tokovi, nevarni aparati |
| Zlatorog (1886): | In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla |