neverjetno nevernik nevernikov nevesta nevesten nevestin nevešč nevezan neviden ne_videti nevidljiv nevidno nevihta nevolja nevoljen nevoljnik nevoljno ne_voščiti nevoščljiv nevoščljivost nevreden nevsakdanji nevšečen ne_vtikovati nevtralen nevtrudljiv ne_vzdigniti ne_vzeti nezabeljen ne_zadeti nezadosten nezadovoljen nezadovoljnost nezakonski ne_zameriti nezamrznjen ne_zanucati nezapopadljiv ne_zapopasti ne_zapustiti nezaslišan nezaslišano nezaspan nezastopen ne_zastopiti nezaupen_sovražen nezaupnica nezaveden nezavedno nezavednost nezavesten nezavisen nezavzeten nezdrav nezedinjen nezgoda nezgodonosen nezlomljiv nezmasa nezmasen nezmasno nezmeren nezmerno nezmernost nezmožen nezmožnost neznamenit neznan neznanka neznankin neznano neznansko neznaten ne_znati neznatno neznosen neznosno nezrel ne_zvedeti nezvest nezvestnik nezvestoba nežalovan nežen nežin neživ ne_živeti nežlahten nežno nežnost ni nič ničica nič_kaj ničla ničvreden nie niederlih nihaj nihalo nihanje nihče nikada nikak nikakor nikakršen nikamor nikar nikarte nikdar nikdo nikelj nikjer nikljev nikoder nikolajev nikoli nima nine nineviterski ninivski niobij ništer ništermanj nit nitast niti niti_eden nitka nitkast nizdoli nizek nizko niža nižanje nižati nižava nižina nižjost n-kratnik no no. noben nocoj nocojšnji noč nočen noč_in_dan nočišče nočiti noga nogalnica nogavica nogavičar nograd noht noj nojev nominalen nor norčav norčevaje norčevanje norčevati norčija norec norenje noreti norica noriški normalno norost norski norveški nos noseč nosen nosilo nositi nosnica noša nošnja not notar noter noterdajanje noter_iti noter_pasti noterpeljanje noterpostavljen noter_puščen
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško |
| Botanika (1875): | če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi |
| Sveti večer (1866): | pa ste bili danes z menoj zadnjikrat na lovu. Z nevernikom nočem več opravka imeli. Še sedeti nočem ž njim za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Ogleja (Akvileje), sam je hodil okrog in opravljal besedo božjo nevernikom po okolici in tudi v mestu, ki tačas je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje |
| Divica Orleanska (1848): | zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi |
| Divica Orleanska (1848): | meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi |
| Zlata Vas (1848): | sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s' jęso kjè |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sdej ſe tudi ſhe ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe nevęjſti dobru ſturiti ? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. De tedej vedò : ti ludję ſo meni inu moji nevęjſti na zhaſt v'kupej. Dones bomo ſklenili; sa jutri jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon |
| Deborah (1883): | gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto. |
| Divica Orleanska (1848): | Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar |
| Biblia (1584): | resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi |
| Genovefa (1841): | imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja nevéſhka lepotija ſo bili in ſkôraj od tiſtiga zhaſa, kar ſim |
| Genovefa (1841): | rók ſvôjiga goſpóda prejéla, ſo bili okróg môjiga vratú. Tvôja nevéſhka lepotíja imajo sdaj biti. Vezh ko jesero goldinarjev veljájo. Ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro razžverkljaj. Deni cmok iz pertiča v globoko skledo in nevestno župo (šodo) nanj. Mandelnov angleški cmok (puding). Se ravno tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo (šodo) nanj deneš. Masleno testo (putertajg). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zverni v skledo, na žebljičke zrezane mandelne vanj vsadi, z nevestno župo (šodo) ga poli, ali pa to župo v posebni |
| Divica Orleanska (1848): | Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le |
| Kemija (1869): | zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še nezavezan, mi je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled |
| Gozdovnik (1898): | v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | Ker vendar pa treba je včasi kloftati, Zdaj ukažem : „mašina nevidna naj bo, Ki znala bo včasi koga naklepati, |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v njenem sercu — to je čutila sama in neka neznana, nevidna moč jo je vedno vlekla k sužnji. Ni čuda — saj |
| Astronomija (1869): | da je vsaka reč, ki je pod obzorom, človeškemu očesu nevidna. 30 Dozdevno pomikovanje nebeskih teles. Če se hitro na pr. |
| Zlatorog (1886): | in solnce zrè svetló in jasno! Enkrat bitja le svaré nevídna, Enkrat le in – tega so svarila. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al natelesi shegneitame |
| Astronomija (1869): | opazovalcem — takó da vse druge zvezde neba otemni, in toraj nevidne stori. — Ta čas imenujemo, kakor je vsem znano, dan, in |
| Astronomija (1869): | je še mnogo več takih, ki so golim našim očém nevidne. Toraj je natanko opazovanje nebeskih prikazni pač le mogoče s |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je |
| Biblia (1584): | inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo- |
| Biblia (1584): | k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej gledej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | praſnem veselam mâmem: is praſnem ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ſameſhish. Sajne. Drugazhi. Sem ſdej tu, ſdej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 5. perſtov. Zhe njega videsh, tok njega napoberesh zhe njega navidesh, tok njega poberesh. Kaj je tu? En pishkav leshnek, zhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storil? Ali ravno v tem mora tičati globoko globoko neka nevidljiva korenina, ktere v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite |
| Na Žerinjah (1876): | tudi? Meja, ki leži še sedaj mej Waldenovimi in menoj, nevidljiva, pa trdna meja, pala, zginila je. — Pa kaj mi hasne |
| Trtna uš (1881): | in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra |
| Maria Stuart (1861): | nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Genovefa (1841): | ſe dajo tako, kakor vi, sa roko prijéti, ki niſo nevidljivi, kakor nebéſbki ôzhe? ” „Tako je, ljubo déte,” je rêkla mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | napreduje in potomcem odpira nova pota k smotru, ležečemu v nevidljivi daljini. Vzgoja utemeljuje torej mogočno prednost človeško pred drugimi bitji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto |
| Genovefa (1841): | majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà |
| Divica Orleanska (1848): | V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér |
| Divica Orleanska (1848): | sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje |
| Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico |
| Ferdinand (1884): | celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi |
| Zeleni listi (1896): | Vendar ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah |
| Zoologija (1875): | C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako |
| Blagomir puščavnik (1853): | v sobni kot stisnejo, s strahom pričakovaje konca te grozne nevihte. — Bric pak se trese, kakor ubog grešnik, in neprenahama vpije |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je bila za stanovanje. Večkrat so razsajale po otoku strašne nevihte in viharji. Otroka se nista več spominjala, kako sta prišla |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je |
| Zlato pa sir (1860): | jo čaravnico, kako zadovoljna tam sedi, da nama je to nevihto naredila. Varujte se, varujte. Jaz ne grem naprej. " Sedela je |
| Bore mladost (1862): | jej je zaigrala marsiktera solzica, kakor posamezni bliski za prestano nevihto. Mirko domú prispevši se zapre v sobo, v kteri je |
| Žalost in veselje (1870): | je Jaka, kapiténu, "ali zeló dvomim, da bi prebila to nevihto dolgo časa. Takov vihar terpi včasih cel teden. Ako ladija |
| Žalost in veselje (1870): | vreme. Upali so, da je tudi Robertova ladija srečno prestala nevihto ter jih kmalo doide. Vihar jih je precaj daleč zanesel |
| Žalost in veselje (1870): | se je zmračilo, kakor nebó, kedar se pripravlja na hudo nevihto. Bila je namreč to sužinja, ktero je dobil iz Carigrada |
| Žalost in veselje (1870): | nakrat nakupičijo oblaki na nebu, ki so napovedovali bližajočo se nevihto. Vse, kar se je moglo gibati na ladijah, bilo je |
| Razne dela (1870): | ta britka tesnota cesarskiga Sarája, enaka gromonosni soparnici pred strašno nevihto in pogubljivo točo? Vse je tiho, vse je osupneno, ni |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | da je bila kratka. Končala se je s tako grozovito nevihto, da je Tonček komaj živ ostal. O tej tožni prigodbi |
| Roka in srce (1883): | je ves ta čas v hiši, kakor v prirodi pred nevihto. Pogovori so bili medli in pretrgani; obnašanje prisiljeno. Kam je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija |
| Robinson mlajši (1849): | domu vernola. Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek |
| Robinson mlajši (1849): | ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojga ſtanú opravke, Ter k'pridu ſtur' ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojiga ſtanú opravke, Ter k' pridu ſtur ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko nevoljo in v še véči nepôkoj perpravila, de se je z |
| Viljem Tell (1862): | spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | h'kriſhu mojega Synu prov persilen, inu je taiſtèga ves navolen neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu, inu is |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji niſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu navolen biu, kader je bilu od tiſtih kei vun danu, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino |
| Genovefa (1841): | dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe |
| Oče naš (1885): | krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so |
| Oče naš (1854): | je naravnost povedal, da je s Kabrere ušel. General je nevoljin svoje čelo zgerbančil; pa lepo, pokojno obnašanje Nacetovo, njegova mladost |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ni druzega mislil, kakor de je hlapec tudi zaspal. Ves nevoljin je tedaj rekel: „Ti nepokojneži mi preveč nepokoja prizadenejo s |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in slaba pot, in vender ga ni nič druzega čakalo. Nevoljin gré skozi celo vas in je bil že skoraj na |
| Tine in Jerica (1852): | v pogovoru zamišljena bila. Ko Liza domu pride, zaloputne vsa nevoljna z vratmi in dalj časa ni besedice spregovorila. Nihče ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | vse su gore, Pomoć jim se već nemore. Oj nevoljna grišna dušo! Čo si smrtno sogrišila, I Boga si uvridila |
| Zlatorog (1886): | krog belih kron Noč tèmna na Triglavu gôri; Sedaj pa nevóljna zapúšča svoj tron In zvezde trepéčejo v zôri. Ognjeno čez |
| Tine in Jerica (1852): | je očetu, in ko sim jim vse povedal, so bili nevoljni rekoč: ,Jez že poznam tvojiga očeta. Jez ne grem. Nočem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | katero je popred zakrival, kandidaturo zoper grofa Hohenwarta sprejel, so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 16. oktobra, ko je bilo večidel volilcev v Kranji, so nevoljni z glavami majali, rekoč: „de te! de te! da se |
| Robinson mlajši (1849): | mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila |
| Oče naš (1885): | zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu |
| Revček Andrejček (1891): | ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban |
| Revček Andrejček (1891): | in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant |
| Ta male katechismus (1768): | lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku |
| Ta male katechismus (1768): | resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lep — naj mi dajo perſtan nasaj — Shternf. Ti ſi prov nevoſhliva — puſti mi ga en malu ględat — kok ſe lepu ſvęti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſęm tęm ręvſhinam, katęre naſs poaishajo; ali ta ſtara kazha, nevoſhliva sa vólo ſręzhe naſhiga perviga Ozhęta, ga je ſturila v' |
| Zlata Vas (1848): | bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj se vsak pred njim poniža, Kter'ga prihod |
| Viljem Tell (1862): | stara še prebiva, Kjer naselilo se še ni hinavstvo, Tu nevošljivost sreče ne spodriva, Tu domovala bova v sreči jasnej, Tu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en sapravleniz; mene ne lomi ne jesa, ne nézhiſtoſt, ne névoſhlivoſt. Zhe ſim na tę malopridne ludy hud, taku je to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga vikſhiga Farja ſedel. Njegovu nar gerſhi nagnenje je bila nevoſhlivoſt. Poglęjte, kaj je is tęga vùn priſhlu. Peter grę s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi |
| Ta male katechismus (1768): | vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga le is nevoſhljivoſti perpeljali. Toraj ga ſpred njih ſeboj v' hiſho pelje, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pogledati, Veſ bled je bil v' obras, ino od ſame nevoſhljivoſti ſo mu liza vpadale. Bog je Kajna ſhe ſvaril, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v hiſhi ne saredé, tudi oni zherve moré, kakor is nevoſhljivoſti, de snajo ti zhervi lepſhi in terdnejſhi shido preſti , kakor |
| Robinson mlajši (1849): | pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene |
| Divica Orleanska (1848): | Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré |
| Ta male katechismus (1768): | JEſu roſſi nam, Té prosemo Gnade, 'nu pridi k' nam, navredni smo, Té prosemo. Obvarvej vseller nas ſvelizhar nash! Inu ostan' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grehi obdani; moli Bog teh Nebeſs, inu nozhmo moliti mi navredni prah te semle; moli ta Odreſhenik, debi negovu naprei ſtojezhu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naperpusti ſe lozhiti Naſs od tebe ti nihdar, Aku lih navredni priti Smo pret tvoi ſveti Oltar s'Drugmi brumnimi kristiaui |
| Divica Orleanska (1848): | stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas moglu biti, de ſi mi h' opravilu prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine naſhiga Odreſhenika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na |
| Divica Orleanska (1848): | biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de |
| Gozdovnik (1898): | videl na prvi pogled, Komanč in prisojati mu je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en |
| Kemija (1869): | okus. Da li je kaka spojina kisla ali osnovna ali neutralna, poskušamo z modrim vijoličnim, ali peruničnim ali lakmovim sokom. Vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | neutralna, ako Rusija začne boj s Turčijo, in da ostane neutralna tudi o tem slučaji, ako bi Rusija provela svojo armado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | N. Pressi” kažejo, da je za Avstrijo najbolje, da ostane neutralna, ako Rusija začne boj s Turčijo, in da ostane neutralna |
| Kemija (1869): | se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo |
| Kemija (1869): | tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor |
| Biblia (1584): | Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu |
| Biblia (1584): | ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj |
| Sacrum promptuarium (1695): | she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi |
| Zlata Vas (1850): | je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali |
| Tine in Jerica (1852): | niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora človek narpred s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega |
| Blagomir puščavnik (1853): | vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | mi srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuk' S'tvojo gnado ti o Bog! No naſs nihdar nasapusti Dei pomozh terdnu dershati V le* tiste svete Rezhy K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje |
| Viljem Tell (1862): | urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | še volja podati se, zato vnovič reče, da na tako nezaslišano sumničenje in tako razžaljiva vprašanja on nima odgovora. Pri tem |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | na stol, katerega sem mu bil pokazal. „To je strašno, nezaslišano! In tak znesek! " „Razjasnite mi reč", pravim jaz; „iz teh |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | bil še Svetopolk v nemškem ujetstvu. Silne zmage osvobojenega Svetopolka, nezaslišano in prej nevérovano zapóredno pobitje in razbitje nemške vojske je |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | je izprašala iz njega, bilo je za njo strašno, grozno, nezaslišano! Jasno ji uprav ni bilo vse vkup. Da bi se |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | čita, toliko bolj barve izpreminja. List pomoli svojemu gospoda rekoč: »Nezaslišano obrekovanje! « Miha površno prečita list, kajti že pred je vedel |
| Roman starega samca (1895): | želja, da tudi vi blagovolite oditi. « »Artur, ali si čul nezaslišano besedo? In ti se niti ne ganeš za mojo pravico |
| Prve hiše (1896): | pa si to naročajo! « zdelo se je tudi Kotarjevi Urši nezaslišano. »Kam pridemo, kam pridemo, če se svet ne predrugači? Ko |
| Najmlajši mojster (1896): | pametna. Kaj bo tak svetovalec mestne očete vodil za nos! Nezaslišano to! « »In črevljarska zadruga? « »Menda bo zadružanom dovolj, da pokažejo |
| Trojka (1897): | bil vzrok, to hočem vedeti. « »Vi sami! « »Jaz? To je nezaslišano! « »Kaj ste se dobrikali gospodu Bojancu? « »Oh, gospod baron ljubosumen |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | se ne opravičite, vam ne bom mogel dati nobenega zadostenja. " „Nezaslišano, nesramno! Kje imate le najmanjši dokaz, najmanjši vzrok za tako |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | više sodnije mi je došlo vprašanje, kajti novica o tem nezaslišano predrznem hudodelstvu je bila zbudila občno pozornost po deželi in |
| Na Žerinjah (1876): | svojih kolen uže davnaj čutil nrj, in križ ga je nezaslišano bolel. Klel je zopet po tihem, in sedaj ne brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v |
| Biblia (1584): | Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na |
| Biblia (1584): | Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim |
| Biblia (1584): | videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy |
| Biblia (1584): | s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti |
| Biblia (1584): | Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je |
| Tiun - Lin (1891): | mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prav imele, ko ste unidan zavračale „Narodovo” laž, da je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | volilci pismeno in ustmeno jeli popraševati, kje da je podpisana nezaupnica do dr. Razlaga? ali mu je že poslana ali ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v duhovščino pluje, se drzne reči, da je bila ta nezaupnica po duhovnih, katere v svoji presvitli omiki le „farje” psuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Hohenwarta sprejel, so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri tudi ravno tisti dan podpisali. — To je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | unidan zavračale „Narodovo” laž, da je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo pot do volilcev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prebrati in premisliti, predno jo podpišejo. Zato se je podpis nezaupnice zakasnil, da je še le v začetku meseca novembra nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pa ne vsliši. Naši dopisi. Iz Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev, poslane gosp. dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prišli tisti, ki so njo v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se |
| Revček Andrejček (1891): | očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček |
| Gozdovnik (1898): | dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti |
| Gozdovnik (1898): | praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | tistimi edinih misel, ki pravijo, de žganje je vsacimu človeku nezdrava pijača; žganje za bolj stariga delavniga človeka mérno povžito je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | porabi. Zakaj zelena kerma visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava postane. Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Paše, na kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni |
| Valenštajn (1866): | več Nobena sreča vzradovati me, Ko zabolela me je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | na Dunaj, da se, če je mogoče, odvrne ta nevesela nezgoda. Ker se niso vrnili domu, nam še ni znan izid |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | II. Iz male nepokorščine nastane velika nezgoda. Marjetica je bila vboga kmetiška deklica brez očeta, brez matere |
| Valenštajn (1866): | i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela |
| Valenštajn (1866): | nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se |
| Divica Orleanska (1848): | je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več vidil! Kakošna nezmerna žalost bi bila za mene in tvojo mater! Kri bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni oravez beſede shivini rekel, ſhe mènj pak jo k nesmerni hitroſti s kletvijo in udrihanjem perganjal. — Rad bi ſhe tukaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | drevés vesele čede pasle, in zadej je zginil pogled v nezmernih, bogatih njivah. Ta pogled je nepovoljno Petra ganil, in zderžati |
| Blagomir puščavnik (1853): | dečeka na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti vlada! — Kakor |
| Astronomija (1869): | trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih štep pozornije opazoval nebo in nebeške prikazni, kakor prebivalci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje |
| Oče naš (1854): | s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Pretep? Poboj? Morilne ali samomorne misli? Nezmernost? Koliko časa? Trdosrčnost proti ubogim. bolnikom in zapuščenim? Ali si |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | smejali. In nato so pili dalje, dokler jih ni premagala nezmernost in zaspanec. Nazadnje so ležali in smrčali vsi, deloma pod |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo. |
| Tine in Jerica (1852): | Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | te navarne poti nastopiti, ker bi sicer gotovo, sam že nezmožen, serditim zverim ali razbojnikom zapadal ali pa v grad pridšega |
| Najdenček (1860): | je zdaj pri sercu bilo, ne morem povedati. Molčé in nezmožen sim se vsedel poleg njegovega trupla in popolnoma sim nad |
| Najdenček (1860): | je volk vidil, da je prost in da sim jez nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim bila. Vedite, častitljivi oče! tako sim še slaba in nezmožna, da mi pri nar manjšem delu roke in noge pešajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | se je ustavoverska stranka na vse strani osramotila in vladanja nezmožna skazala, nova pot mu odprta, to je, pot, katera pelje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti |
| Valenštajn (1866): | v posadi? Gordon. Sto In osemdeset je za službo dobrih, Nezmožni, nerabljivi so vsi drugi. Valenštajn. I v Jahimovu? Gordon. Samostrelnikov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bilo grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji, to so bili vzroki, da so Osmani ali Turki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal |
| Zlata Vas (1848): | sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je bil in |
| Blagomir puščavnik (1853): | svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je bila še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo |
| Genovefa (1841): | rezhi je vunder Bog vſtvaril, ki ſo mi bilo zhiſto nesnane! ” Ni ga malo veſelilo, ko je ſvôjo mater in vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kráje osnanvàt jo príde; Ker ſo vaſi okróg mu blé nesnáne, S menój iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih |
| Gozdovnik (1898): | slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te |
| Blagomir puščavnik (1853): | otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo |
| Ferdinand (1884): | sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano |
| Divica Orleanska (1848): | časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih |
| Blagomir puščavnik (1853): | oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo kjé kaj dobriga na dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je, de jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sladko îmé! ktero v nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5. Ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V tvôji rôki, rôka njé oſtáne Sadèrshana ji od mozhí nesnáne. Naj péviz drúg vam ſrézho popiſúje , Ki zélo léto je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Hunci naskakovali. Bil je sklep obupnosti. Napadli so sovražnike z neznanim krikom in z orožjem, ki so ga na tleh okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali več neznankami. § 205. Za določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh ali več neznank je treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta ali una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli |
| Stric Tomaž (1853): | mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res tako, bi jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako |
| Zoologija (1875): | majhne, samo 2 do 3 mm. dolge mušice, ki so neznansko silne in nadležne. Posebno napadajo živino, jej silijo v gobec |
| Zoologija (1875): | mehanično delo 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in ravno tako hitro se tudi |
| Zoologija (1875): | prida, pa čislajo mast za izvrstno zdravilo. Lovec se mora neznansko oprezno bližati živali in mora dobro zadeti, da mu, če |
| Botanika (1875): | kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper |
| Biblia (1584): | Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le |
| Biblia (1584): | Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe, inu v' dolguvaaju ſvojiga brata |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Eni, katiri tega prahu delati naſnajo, na bero gosenze v' en velik piskr, katirega is vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno |
| Biblia (1584): | inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu |
| Astronomija (1869): | oc v pod. 26. je v priméru z zvezdno daljavo neznatno majhen, in gotovo je, da opazovalec, kterega si mislimo v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vspeh tiho pa neprenehoma delajočih moči, ki se nam kažejo neznatno, pa neprestano preminjaje površje naše zemlje. Take so prhnenje in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi se namreč nahajajo v kamenji posamni kristali, pa tako neznatno, da se po vsem vrsta nikakor ne spremeni. Na primer |
| Cyclamen (1883): | to nemo srečanje mu je navdalo dušo z nepoznano, z neznosno strastjo, kateri bi bil zdaj, nocojšnji večer vse žrtvoval. Elze |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | mož s svojimi strastmi samemu sebi in drugim peklo in neznosno trpljenje nakoplje! " Kakor prorokujóč govorila je Vida zadnje besede. Svojemu |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | in zatajevati, ali zastonj. Še hujše me skelijo in pečejo. Neznosno pa mi je vse postajalo, ko se je vrnol — moj |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | tudi vedela, da bi vzbudila s tem v njegovej duši neznosno, vedno pekóčo ljubosumnost. Zatorej odgovori premišljeno: „Moj ljubi Branko! Jaz |
| Ljudska osveta (1892): | več zdravila. Pobit in žalosten je šel domov in premišljeval neznosno stanje ubogega ljudstva, ki ima samo jedno srečo in dobroto |
| Prve hiše (1896): | ga je v srcu, da se mu je zdelo skoro neznosno. Pa res ni prijetno, če se človek po noči predrami |
| Kvišku (1899): | XX. Pričelo se je neznosno gorje za Margito. Noč, katero je prebedela v silni dušni |
| Gojko Knafeljc (1899): | kako ga ta zavitek peče – vedno huje peče – čutil neko neznosno bolečino na onem delu prsi, ki se je dotikal onega |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | izmeriti. Obojno to prevzame zopet Miha, od strani opazujoč Tankega. Neznosno je potrt in prestrašen ubogi odpravnik. Poštarja začne smeh tako |
| Usoda ka-li (1895): | je na mojo ramo in jokala ... V cerkvi je bilo neznosno vroče. Ljudij je bilo natlačeno polno, da smo komaj prišle |
| Gojko Knafeljc (1899): | jo zopet razvedril z laskavim govorjenjem … V sobi je postalo neznosno soparno, vsi so že nekako težko dihali, in začeli so |
| Botanika (1875): | vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okiſati; zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno |
| Zeleni listi (1896): | reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje je pa hudičovo olje, kterega se nektere |
| Zeleni listi (1896): | za jabelkom, kajti ni vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas: »Milan |
| Biblia (1584): | bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na |
| Robinson mlajši (1849): | Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej |
| Robinson mlajši (1849): | dobro me razumej Dragotin! da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu za zlo |
| Ferdinand (1884): | pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti; koku se bosh ti shellej pregrešni! , kader serza issaksebi reſdkarash |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en naſveſti, s' eniga vshganiga en smersli, s' eniga reſnizhniga en leshnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino |
| Divica Orleanska (1848): | kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana. |
| Ferdinand (1884): | pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz |
| Valenštajn (1866): | je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno je Šurjaku mojemu, da vede vselej, Povsod se |
| Zlatorog (1886): | breznu sneg in led, »Tá srdíto páli nežni cvet! »Mehka, nežna kakor cvetka mila »Ljúbav lovca trentskega je bila; »Cvetke pa |
| Divica Orleanska (1848): | kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z |
| Botanika (1875): | Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | solze se ji vderó po obledelih licih. Tudi otroka povzdigneta nežne ročice in kmalu je nastal grozen jok. Toda vse je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s tem združena prememba gorkote in mraza, verjeti, da bolj nježne rastline v enem dnevu ali v enem poletji dorasejo. Na |
| Roza Jelodvorska (1855): | se je prijazno vil po zeleni dolinici, in ljubo napajal nježne cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa, ki so obdajale milo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri drug živini v čutnicah iskati, ki so popačene in nježne. Leta bolezin je ali prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njenih prebivalcev. “ „Ne, ne“ — ustavi jo Fulvij — „jaz menim tistega nežnega vladarja, ki svojo milobo kaže vsem, ki se mu bližati |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | svojega očesa. Bilo je pa tudi dete lepe rasti in nežnega obraza. Blagi grof se je veselil že dneva, ko ga |
| Zeleni listi (1896): | reče, »pa me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa me nihče ne občuduje! « |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati! « odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in |
| Zoologija (1875): | pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot |
| Stric Tomaž (1853): | Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ki se v rajskih barvah svojih Veličavno lesketá ; Mlado cvétje nježno klico V čistih nedrijih redí, Ki se v leti al' |
| Roza Jelodvorska (1855): | tankonoge koze po skalovju obiraje tu in tam zelene germičke. Nježno hišico je prijeten vert, kinčan z raznim sadonosnim drevcem, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | kaj de je v njej; in mala Lenčika stegne svojo nježno ročico po rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | serčice mlado duší, Brez Vas mi ostati ni varno! “ — „„Déte nježno, sinček mili! Krepko stoj, razmotri se; — Iti moram, tek me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po hudobiji, to vas ne briga) postavni delež od Nežinega premoženja; grenko sem ga zaslužil, marsiktero noč zato prečul v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | varščino si mu dal? ” „Druge ne, kot gotovo upanje do Nežinega premoženja. ” „In če ti spodleti, ali misliš, da ti bo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ali kdo popiše njih strah in žalost, ko najdejo pri Nežinem grobu revico Emerencijano v kervi ležati in mertvo! Poznej so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem jaz hrepenela po Nežinem premoženji, ali da mi je njena grozovita smert prinesla kak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino ni kaj veliko in da bi se ljudstvo najbolj s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo |
| Fizika (1869): | zato se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ovce se redé na paši in v hlevu, žlahne in nežlahne enako. Poleti naj se pasejo zunaj po bregih, kjer je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | spet nektere ovcé lepši in žlahniši volno od druzih. b) Nežlahne ovcé. To so mnoge ovcé v mnozih krajih, nektere kodraste |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jabelka in mnozega pokusa in za mnogo rabo, žlahne in nežlahne, sladke in kisle in kislikaste i. t. d. Nektere se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne molzejo, misleč, da bi bilo volne manj in slabše. Nežlahne ovce pa in posebno veči molzejo v nekterih krajih, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | druga k drugi po 1 ½ do 3 funte volne. Nežlahne pa 2 do 11 funtov, če se le dvakrat strižejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | žlahne sadnje drevesa se zredile, in potlej od tacih druge nežlahne tolikanj hitrejši požlahnjene bile. 2. Z obdelovanjem sadnjega drevja; če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | več plemena. Žlahne imenujemo tiste, ktere imajo tanko, svilnato volno; nežlahne pa tiste, ktere imajo bolj debelo in terdo volno. a |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | In potlej žlahne spet v popolnoma in nepopolnoma žlahne; in nežlahne v več plemena. Žlahne imenujemo tiste, ktere imajo tanko, svilnato |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zavoljo volne, ki je tanka, lepa in draga. Pa tudi nežlahne ovce dajo nektere plemena lepo in dobro desiravno od unih |
| Zlatorog (1886): | Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej |
| Tiun - Lin (1891): | ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni lahko spoznati; pa mati natora je svoje detice tako nježno oblekla, de ga je milo pogledati. Tako olepšanje natornih del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na |
| Biblia (1584): | govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr |
| Biblia (1584): | Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je |
| Biblia (1584): | je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke |
| Biblia (1584): | némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni |
| Biblia (1584): | poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta |
| Biblia (1584): | dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou |
| Biblia (1584): | Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu |
| Biblia (1584): | ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak |
| Biblia (1584): | Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Sacrum promptuarium (1695): | prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per |
| Sacrum promptuarium (1695): | de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi |
| Ta male katechismus (1768): | be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh |
| Ta male katechismus (1768): | je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v sebi za tek, temuč |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino |
| Zlata Vas (1848): | rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride |
| Robinson mlajši (1849): | pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu |
| Stric Tomaž (1853): | je le malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje |
| Sveti večer (1866): | svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče |
| Oče naš (1885): | popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od |
| Gozdovnik (1898): | vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 26. Vy ſe jih tèdaj nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen |
| Genovefa (1841): | od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno |
| Genovefa (1841): | vojſká in terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kláverna mati svoji hčeri, „ako ti na tem svéti s ničémur več ne morem postrèči, ako bi s tem, ko bi |
| Najdenček (1860): | in piti sim imel čez ostanke; z eno besedo, v ničemur bi se mi ne bilo pritožiti, če bi ne bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe |
| Deborah (1883): | človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod |
| Gozdovnik (1898): | toli vreden, biti vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več ničesar od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega |
| Divica Orleanska (1848): | je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog premore |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti |
| Valenštajn (1866): | na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém. “ |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za |
| Gozdovnik (1898): | prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las |
| Gozdovnik (1898): | izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega |
| Ta male katechismus (1768): | katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della |
| Ta male katechismus (1768): | nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem |
| Stric Tomaž (1853): | mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih |
| Maria Stuart (1861): | Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To so že prvi dan lehko videli. V |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali ne. Ali to |
| Revček Andrejček (1891): | Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga |
| Genovefa (1841): | nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je niſo vidili, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen |
| Zlata Vas (1850): | je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po |
| Zoologija (1875): | vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 100, 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 |
| Fizika (1869): | ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uresnizi potrebnoui: jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim teſte sromazhe, kateri so blisik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati |
| Fizika (1869): | nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih |
| Fizika (1869): | minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker |
| Fizika (1869): | nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt |
| Fizika (1869): | polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15. |
| Fizika (1869): | tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni |
| Fizika (1869): | velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa |
| Fizika (1869): | bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča |
| Fizika (1869): | se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem |
| Fizika (1869): | holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Fizika (1869): | Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu |
| Fizika (1869): | se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev |
| Fizika (1869): | rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je |
| Fizika (1869): | potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema |
| Fizika (1869): | Pod. 120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali |
| Fizika (1869): | zato, ker se vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled |
| Fizika (1869): | Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der |
| Fizika (1869): | govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena |
| Fizika (1869): | gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če |
| Ta male katechismus (1768): | pak virvat, aku nabodo poshlushalli? aku njeh nabo nehzhe poduzhil? Tu je (pravem jest she enkrat) tu je teh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | morejo meni pod mojo oblaſtjo ſtati. Bres mene namore nehzhe ne von, ne notri pridti. Boſhjo vêſho varijem jeſt tudi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ampak le hujshi delash. Jeſt si vôshem, de be mene nehzhé napoſnal, ſatorej si obras is enem na posvojo uſętem flôram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz tega |
| Robinson mlajši (1849): | d. Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest |
| Zlata Vas (1848): | sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató |
| Zlata Vas (1848): | je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor |
| Zlata Vas (1850): | poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če ne bi bil ob vse |
| Stric Tomaž (1853): | matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred |
| Oče naš (1885): | Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z |
| Zeleni listi (1896): | na solnce, k cesti. »Tako lepa sem«, reče, »pa me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa |
| Gozdovnik (1898): | ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene |
| Biblia (1584): | On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu |
| Biblia (1584): | dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ |
| Genovefa (1841): | sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila |
| Genovefa (1841): | bila v ſmert peljala, ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa nobenega ni na daleč |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli. Ljudje so |
| Tiun - Lin (1891): | nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so |
| Tiun - Lin (1891): | spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel |
| Zeleni listi (1896): | svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo |
| Zeleni listi (1896): | gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se |
| Zeleni listi (1896): | Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so |
| Lohengrin (1898): | kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik |
| Robinson mlajši (1849): | Kako pak da ne! kajti toistokrat od njega pri nas niše nič ni védel. Pri nas še je le blizo devetdeset |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal, de bi se bil nad tem pritožil. Meni se |
| Maria Stuart (1861): | Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so |
| Zlatorog (1886): | Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z |
| Gozdovnik (1898): | menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln |
| Gozdovnik (1898): | Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za |
| Gozdovnik (1898): | drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lepimu, inu zhednim sadershanju. Boga ſe boj, delei poſhtenu, pred nekomer tebe grósa nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe zazhetk. Gliha ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer naposhkoduvaj. 3. En krotak zhlovek je sam sebi ushezh, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prov govoril. On pak je nym prepovędal, de bi naimelli nekomer povędati: Sa kolkajn vezh pak je on nym prepovęduval, sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 12. Poſtavi. Bratje! Naderſhite ſe ſami ſebe sa modre: nekomer hudiga sa hudu napourazhujte : previdite ſe is dobrem, nekar le |
| Biblia (1584): | resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga zhaſsa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja |
| Zlata Vas (1848): | in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal |
| Čas je zlato (1864): | moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré! « odgovorí Lenček prijazno, »Nikomur ga ne smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, de tega nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko i dobro govoriti. V pogovarjanji se nam bude slovenščina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | почне, се нiкада не конча (Čto se ne počne, se nikada ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | govoril desetkrat slabeje, kakor se ti zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenam vred, sdaj bres imena ſame, kakor nul. nulle, nihzhe, nikak nikaka noben, nobena, aucun, aucune, nék, neko, neka; l'un |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas |
| Robinson mlajši (1849): | ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti |
| Robinson mlajši (1849): | mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno |
| Robinson mlajši (1849): | temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov |
| Robinson mlajši (1849): | zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel nikákega gospoda! Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna |
| Robinson mlajši (1849): | Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | biti druga volitev. Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček, in obdrži prstan, Franica ne bo imela zaradi tega nikakih sitnosti. Saj ti ga privoščim, prav nobene žale besede ji |
| Revček Andrejček (1891): | maram ga ne! — zarad take malenkosti naj bolna revica nima nikakih sitnosti! Grešnik (zase). Ti prekanjeni slepar, ti! Jeklen. Le nikar |
| Gozdovnik (1898): | »Tisti Areljanos, je-li skrivnost le vam odkril? Ni-li imel nikakih sorodnikov? Morda žene? »Ravno včeraj na potu sem izvedel, da |
| Robinson mlajši (1849): | oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje |
| Stric Tomaž (1853): | žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | de je grof miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na |
| Botanika (1875): | Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi |
| Ferdinand (1884): | sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje v eni družini |
| Gozdovnik (1898): | storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Na vprašanje kerčmarice, kakošen rokodélec je, ji odgovori, de ni nikakoršen rokodélec, ampak de vselej resnico govori, „Take ljudi prenočim rada |
| Botanika (1875): | iz cveta poprej, kakor so se razprezale, se ne razvije nikakoršen plod. Umetno se oprašé cveti tako, da so jim vzamó |
| Oče naš (1885): | Nacek je pa tudi sam po hiši nebeškega očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko |
| Oče naš (1885): | tudi sam po hiši nebeškega očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko je začel dobro |
| Gozdovnik (1898): | je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | po nesreči taka, da nas opominja tiste ljubezni, ki nima nikakoršne pesniške lepote. Naj tukaj nekoliko o ljubovnem pesništvu sploh spregovorimo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutro zvedel sam o vaši milosti, ki nisem imel gotovo nikakoršne pravice do nje. ” „Ne vem, kaj mislite” odgovori Fabiola. „Hočem |
| Fizika (1869): | ubije ljudi in živali. Navadno se na teh ne vidijo nikakoršne rane. Pri tem razširja neki poseben zadúšen žveplenast duh, ki |
| Astronomija (1869): | čez nekoliko časa tako navadimo, da ne bi mogli zgrešiti nikakoršne premembe v njih. Komaj solnce zaide za hribe, že se |
| Zoologija (1875): | se nam oblične prvine, to je drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni |
| Zoologija (1875): | je pa s stanovitimi organi tako napolnjena, da, nij nikjer nikakoršne praznine. Vse te organe sploh zovemo drob. Močna koža, prepona |
| Botanika (1875): | tako bitno organska telesa od neorganskih. Saj rudnina ne sprejéma nikakoršne hrane v-se, in ne raste, in če govorimo o rasti |
| Zoologija (1875): | uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako rekoč nikakoršne svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod |
| Gozdovnik (1898): | bi si odgovoril na to vprašanje. Samemu sebi ni videl nikakoršne nevarnosti, in torej sklene, da poprej dalje ne potuje, preden |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Robinson mlajši (1849): | korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte |
| Robinson mlajši (1849): | dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel |
| Rudninoslovje (1867): | kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri |
| Zoologija (1875): | zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | puſtę to okno sadęlat. To je ena ręzh , de ní nikamer. Vſe ſorte ręzhy doli męzhejo. Naj ſpremiſlijo, ſdej ſo zlo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Se nimam nikamer ſkriti — pazh, tukej sa ſtolam — glej , de ga ſkorej ſpraviſh |
| Genovefa (1841): | ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo pervine |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo |
| Biblia (1584): | te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne imel, ktera zelo leto sa naſ tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več povem. Tissot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva |
| Zlata Vas (1848): | ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní |
| Divica Orleanska (1848): | se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj |
| Roza Jelodvorska (1855): | varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira |
| Revček Andrejček (1891): | trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Kaj ſe rękel? Matizh. Jeſt nizh. Bàron. Per Nęshki, niker drugé. Matizh. Ja, to! — svunej me je eden praſhal , kję |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | eden praſhal , kję ſim bil — ſim pak rękel; per Nęshki , nikér drugé. Baron. Per Nęshki! — vlazhugar! sakaj pak toku dolgu ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Jeſt ne vęjm ; al jiti moreſh. Tonzhek. Kader pak nikér vùn nemorem ? Nęshka. Pomiſli, kaj bo s'tabo , zhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Potler bomo vidili , kję ſe bo shénil — Matizh. Per Nęshki, nikér drugé. Baron. (ſe okoli oberné, inu ga sagſęda. ) He! kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma narejeno |
| Blagomir puščavnik (1853): | vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč zame, preveč. Hvala, vedna |
| Stric Tomaž (1853): | se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do |
| Ta male katechismus (1768): | Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender vé povedati kaj, kar je |
| Robinson mlajši (1849): | da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me |
| Robinson mlajši (1849): | bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd |
| Biblia (1584): | nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubil is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper |
| Sacrum promptuarium (1695): | troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte |
| Razne dela (1870): | členki života. Kalhu obenie nakrat grozivniga gleda besedo: Kvaražugon! ki nikda mi še prijetne ni rekel, Šteta te le veselí, ti |
| Razne dela (1870): | smo stroge, tužne, Značaj nam je britki stok, Včasih ojstre, nikda kužne, Vas ne žali zdih in jok. Naš roditelj, tertosadnik |
| Razne dela (1870): | objemu Toti al uni bogov, in drugim oznanil bi djanje? Nikda ne mogla bi več verniti se v tvoje poslopje, Tako |
| Razne dela (1870): | nevoljniga serca: Oče Kronid, i ti si udan človeštva prevaram! Nikda ne bil bi verjel, kardela junakov Majskih Sili de naših |
| Razne dela (1870): | Zdaj te objeti želím, se družiti s tabo v ljubezni. Nikda me tako še ni ne boginja vnela ne žena, Serca |
| Razne dela (1870): | Ahilej, Strašno o tem se jezí na jaderni svoji barkadi. Nikda v sovete ne gré, ne v zbore možake častivne, Nikada |
| Razne dela (1870): | herbtam, Sklepati tajni namen, in sklenjeno muto speljati, Tako de nikda ne vem, kaj misliš in kam de namerjaš. Odgovorí ji |
| Razne dela (1870): | nakanjaš, Ki so spoznali mi ga za slavne prisluge Ahajci! Nikda ne dojde mi dar, ki tvojemu bil bi priličen, Kadar |
| Razne dela (1870): | v zanjke! Vsedi mu sama se tik, zapusti nebeško življenje, Nikda ne verni se več v Olimpa sijavne višave, Bodi pridružena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista, ki nam jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi |
| Revček Andrejček (1891): | izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega |
| Gozdovnik (1898): | Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato |
| Marjetica (1877): | bilo morda bolje za-nj, ko bi je ne bil videl nikedar. Brez skrbi je živel, fantovska druščina ga je veselila, oče |
| Marjetica (1877): | mu oviti roki okoli vratu ter ga ne pustiti več, nikedar več od sebe. O zakaj ga je pustila tudi zdaj |
| Marjetica (1877): | težava z mladimi ljudmi! Stori jim, kar hočeš in moreš, nikedar jim ni prav. Luna se ravno skrije za oblake, ko |
| Marjetica (1877): | ž njimi? Kedaj se vrne pomlad? Morda njej, njenemu cvetju -- nikedar, nikedar več. V tacih mislih se jej užali srce in |
| Marjetica (1877): | plavica ob robu pšenične njive? Ona ni bila ponosna sicer nikedar, vseljevala se je najraje med bodeči osat. Sebični, slabotni oslak |
| Marjetica (1877): | sta Marjetica in -- Mlinarjev Štefan. Tako še Marjetica ni hodila nikedar raz gore, niti vedela ni, da je krajši pot, če |
| Marjetica (1877): | vse, kar ti velim. Tako so namreč ranjca mati in nikedar ni bilo nesreče pri hiši, nikedar ni treščilo v naše |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | drugi pisatelji. Le ti si predstavljajo deržave in vladarje, katerih nikedar ni bilo in jih ne bode. On pa se bode |
| Obljubljena (1881): | sem dejal, boljše je, da je ne zvé prezgodaj ali nikedar. Zdaj je uničeno vse. Minolost se mora pozabiti, le ker |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in železo-niklovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina, Niederung. Nosorog, Rhinoceros |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kiz, ker dela lasem ali iglam podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3 do 5; gostota do 7,7. Spomina vredni so: Žveplenati nikel, Ni As, ali lasasti kiz, ker dela lasem ali iglam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje, ampak se objavlja le bolj v brezličnih |
| Kemija (1869): | se ne spromeni, magnet ga privlači. Nikljeve soli so zelene. Nikelj se potrebuje največ za izdelovanje tako imenovanega novega srebra ali |
| Kemija (1869): | 433. Nič beli, weisses Nichts, 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol |
| Kemija (1869): | 25. Nikelj. Znak: Ni = 29; gostota = 8,8. Kar se tiče dobivanja niklja |
| Kemija (1869): | tiče dobivanja niklja iz nikljevnatih rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja v majhnih kockah belosivkaste barve. Trd je, jako |
| Kemija (1869): | Nikelj. Znak: Ni = 29; gostota = 8,8. Kar se tiče dobivanja niklja iz nikljevnatih rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja |
| Kemija (1869): | Novo srebro ali argentan obstoji iz dveh delov bakra, 1 niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer |
| Valenštajn (1866): | nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje |
| Zlata Vas (1848): | in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga ni bilo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mati so mislili, de je šel domú, ker ga niso nikjer najti mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta |
| Fizika (1869): | najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora |
| Mineralogija in geognozija (1871): | moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se večidel kaže kot prstena, kakor jabelko zelena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zelena skorja po nikelovih rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 28. Skupina nikelova. Minerali te skupine se ne najdejo bolj pogostoma nego prejšnji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti |
| Blagomir puščavnik (1853): | in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše, |
| Blagomir puščavnik (1853): | in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV IMASH STORITI da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mienijo dale skues hudizha se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga ozheta boga sina boga svetiga Duha Amen nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hudizha se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa leto ven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav radi zdrobe. Ljudem, kteri se s tem oljem niso nekoli pečali, moramo perporočiti, de naj se ga ja nikar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno |
| Zlata Vas (1850): | je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah |
| Blagomir puščavnik (1853): | jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni si globoko v serce, kar sim ti povedal, in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od |
| Oče naš (1854): | na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca |
| Oče naš (1885): | na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca |
| Sacrum promptuarium (1695): | is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin |
| Robinson mlajši (1849): | bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da |
| Robinson mlajši (1849): | ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami |
| Robinson mlajši (1849): | v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej |
| Robinson mlajši (1849): | sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil. Tu sta potle k brégu priplula |
| Robinson mlajši (1849): | da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je |
| Biblia (1584): | tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga |
| Kemija (1869): | 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol. O. Obliž, Pflaster, 466. Oboriti |
| Kemija (1869): | Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan, Litijum, Molibden, Niobijum, Ozmijum, Paladijum, Rodijum, Rubidijum, Rutenijum, Selén, Talijum, Tantal, Telur, Terbijum |
| Biblia (1584): | ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet |
| Biblia (1584): | ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga |
| Biblia (1584): | ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k' |
| Biblia (1584): | nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v' |
| Ta male katechismus (1768): | nauk ſapopaden. Te vam niso mordej toku ſlo potrebne? al nishtermejn imam upanje, de vam bodo ſa vashe, inu teh vasheh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod |
| Fizika (1869): | bi se ona vodoravno dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno |
| Botanika (1875): | posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in privéže na vsak konec |
| Kuharske Bukve (1799): | sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | po dve v sredi skup in privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in |
| Fizika (1869): | da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c. |
| Fizika (1869): | zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona vodoravno dalje, da je |
| Botanika (1875): | se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na rezance (nudelne) zrezanim špeham, natakni jih na raženj, z nitmi jih poveži, polivaj jih s smeteno, putram in dobro župo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni, dobro premešaj in puranov krof s tem nadevaj, z nitmi dobro zaveži in peci ga potem še nekoliko bolj počasi |
| Valenštajn (1866): | hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija |
| Valenštajn (1866): | ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v |
| Valenštajn (1866): | Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica |
| Valenštajn (1866): | kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti |
| Valenštajn (1866): | sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski |
| Ferdinand (1884): | li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih |
| Tiun - Lin (1891): | Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo |
| Robinson mlajši (1849): | se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti |
| Rudninoslovje (1867): | ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko |
| Kemija (1869): | skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi |
| Kemija (1869): | bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum |
| Kemija (1869): | samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o |
| Ferdinand (1884): | v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi |
| Ferdinand (1884): | kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote |
| Ferdinand (1884): | preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter |
| Gozdovnik (1898): | prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic |
| Zoologija (1875): | živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih |
| Botanika (1875): | cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal |
| Botanika (1875): | potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev |
| Zoologija (1875): | pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako |
| Zoologija (1875): | plemen. 1. Dnevniki, Diurna. Letajo samo ob dnevi, tipalnice so nitkaste, na konci betičaste; velika, široka in lepo pisana krila držé |
| Zoologija (1875): | mm.). a. Petočleni; Pentamera. l. Pleme brzcev (Carabina). Brzci imajo nitkaste ali ščetinaste tipalnice, dolge noge in so roparji, ki vedno |
| Zoologija (1875): | razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz |
| Zlatorog (1886): | Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stopinje. Duševno življenje je v vsej tej dobi omejeno na najnižje psihično delovanje. Predstavljanje, čustvovanje in poželevanje ima v tem času |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda |
| Zoologija (1875): | Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | slovenski; ali to ni bilo všeč nekim laškim fantom iz najnižih stanov. Letale so zabavljice že pri Brandt-u na Slovence ; kar |
| Zoologija (1875): | mišice nepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso, skoro pri najnižih živali se dadó še mišice zasledovati. Mišice obdajajo in pokrivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | zaupanjem, da prejmejo izvrsten časopis, kteremu je tudi cena celó nizka, ker naročnina za vsako četrt leta znaša le 2 gold. |
| Rudninoslovje (1867): | zgoraj i zdolaj pokrita s kvadratom i ako je jako nizka, zove se pločica. 3. Klin ali sfenoid (Sphenoid) (sl. 47 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | 3) navadna namizna vina, ki se prodajajo na vedra, — 4) nizka vina, kakor so po navadi naša vina. Kdor hoče pridelati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska“ (kerngesunder kerl, dem der haslinger |
| Moč ljubezni (1865): | drugačna, strma, divja in kamnita pa je druga stran. Izmed nizkega drevja štrlé robate skale, ki se pogosto izluščijo iz prhljive |
| Kobiljekar (1878): | teden pijančeval za tisti denar in strašno neumno gledal izpod nizkega čela, če smo ga povpraševali, kje je dobil denar, da |
| Beatin dnevnik (1887): | in od P. do K. in od todi celó do nizkega drevoreda in lipovega grmovja in tukaj pri pogledi graščine se |
| Lisjakova hči (1892): | lastovke žvrgole in zijejo iz gnezda, takó je na okenci nizkega podstrešja tičalo troje otrok in veselo so žvrgoleli, smijali se |
| Roman starega samca (1895): | svojega stališča. Rajše naročim služkinji, da priredi obed. « In z nizkega stolička, kjer je prej ves čas nemo sedela in gladila |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | tisti hišici, majhen tolmun, v katerem so lovile deževnico. Iznad nizkega zida pred hišo je bil zrastel bohoten bezeg ter je |
| V krvi (1896): | s svojimi pičlimi pristaši na shod. Moško je sedel blizu nizkega govorniškega podija, se z zaničljivim smehom oziral po narodu ter |
| Gojko Knafeljc (1899): | komu prijazno besedo, a zrl je veličastno in mogočno izpod nizkega polcilindra na čudovito hitro rastoče »delo svojih rok«. In prišli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vpitajo. Če se kopúni, gosí ali purani pitajo, se v nizkem kurniku in malo temnem kraji to berž in bolj dogotoví |
| Na Žerinjah (1876): | gorenjem, severnem koncu vasi Radovlje kake četrt ure oddaljen, na nizkem holmu, kateri se naslanja na gore, zadaj polagoma vzrastajoče, stoji |
| Cyclamen (1883): | pred njim na desni se je pokazalo izza ovinka na nizkem holmu posestvo Boletovo: grad Drenovo. V dolini kraj dokaj močnega |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je stala nekoliko oddaljena od drugih hiš zunaj vaši na nizkem holmcu. Take na samem stoječe hiše pa so pri ljudeh |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vendar solnce nenavadno vroče z jasnega neba. V bližnji, na nizkem, a prijaznem holmcu stoječi župnijski cerkvi je zvonilo ravnokar k |
| Materino srce (1896): | nekoliko ozrla po sobi. Mladega, elegantnega obiskovalca tam na okroglem nizkem taburetu ni pogledala niti edenkrat ne ... kakor da ga ne |
| Kotanjska elita (1898): | dokler nista dospela v sobo Severičino. Ta je ležala na nizkem divanu in se ni genila. Med prsti je tiščala zmečkan |
| Gojko Knafeljc (1899): | robec. Levica ji je visela trda in mrtva nizdoli … Na nizkem predalniku je tudi sedaj še brlela nočna svetiljka, a plavala |
| Gojko Knafeljc (1899): | odbila deset. V mali stranski sobi Bratičevega stanovanja je na nizkem predalniku brlela nočna svetiljka. Skozi rdečkasto steklo se je motno |
| Čas je zlato (1864): | Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri |
| Deborah (1883): | Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo |
| Valenštajn (1866): | slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 14 dni — tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in niskih dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ravno tako je nevarno bití ali še clo zaspati v nizkih, podzemeljskih zapertih kletih posebno v tihem vremenu, kjer veliko mošta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kjer zavolj mraza že smreka ne storí; pa tudi v nizkih gorah, še clo v ravnem. Ljubi globok suh in pust |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | seboj potegniti in pod roj podstaviti, in ravnati kakor pri nizkih drevescih. Včasi se dá na dolgem kolu s panjem do |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | novih hišah ali v novo pobeljenih stanicah ali v navdihanin nizkih prebivališah zlo dobro in hasno. 4. Vodenogaz (gaz hydrogenium, Wasserstoffgas |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drugim težaven; b) je zaničován, in poln lakomnosti, nevoščljivosti, poln nizkih, zivinskih, včasi krivičnih, tatinskih želj; in c) je nemiren, in |
| Razne dela (1870): | svojiga naroda, Prevzetnost le zamore ga podreti. In glej! Iz nizkih bajt, ki zdaj ti dale So rešnika, unukam krivde gnusnim |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | in opeke zidanih poslopjih, dočim stanujejo prebivalci drugih krajev v nizkih kočah, narejenih od desák in tramóv do srede ometánih s |
| Gojko Knafeljc (1899): | podolgasto-okroglo mizo, okoli katere je zdelo nekoliko divanu enako preoblečenih nizkih foteljev. Ob oknih so viseli dolgi, novi, krasni džutovi zastori |
| Gojko Knafeljc (1899): | še nekako resna in tiha. Od daleč so izza oglov nizkih, zunaj od deževja izpranih hiš iztezavali Velepoljci svoje vratove ter |
| Roza Jelodvorska (1855): | let pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko |
| Genovefa (1841): | ni môgla vezh na ſnégu preſtati. Pripognjen je grôf v nisko votlíno ſtópil, in ko je v nji zherno ſténo in |
| Kemija (1869): | stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo |
| Stelja in gnoj (1875): | steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat 78? 6krat 70 je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi, ki ſo s perſtjo smeſhane, po njeni viſheji ali nisheji legi, — proſti ali bolj sakriti, — po rasproſtenju hribov in dolin |
| Kemija (1869): | povedano, se vidi, da se voda ne strdi samo v nižej toploti, temuč tudi vsled kemične priteznosti. Toda vsaka sol nima |
| Kemija (1869): | pa moder. Razgreti okisi navadno izgubé hidratno vodo, nekteri pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Predmet posebne pazljivosti bode denarni stan uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo. — Britko obžalujem, da en del državljanov |
| Zoologija (1875): | organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje |
| Zoologija (1875): | šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znaki pismeno izraževati. V ta namen smatramo vselej določeno število nižjih jednot za novo višjo jednoto, za jednoto naslednjega višjega reda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji moč od kisle vode per Rogatcu; ozdravlja bolezni na drobu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega |
| Kemija (1869): | razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi |
| Botanika (1875): | pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala, namreč venec in najnižje čaša. To pravilo ima pa mnogo izjemkov. Mnogokrat se dolnji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sagleda tri ptuje moshe priti. Naproti jim gre, ſe jim nisko perklóne, ino rezhe nar imenitniſhimu med njimi: „Goſpod! zhe me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini |
| Maria Stuart (1861): | ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš |
| Revček Andrejček (1891): | in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se |
| Genovefa (1841): | koſhâte hvojeve vêje, ki ſo nad vratmi votline viſéle, ſhe nisheji pripognila, de bi votlino ſhe bólj vetrovam sadélala. Pod hvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da bode z njimi v niži za Hunskim taborjem čakal in kadar bo treba od ondot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prod in grez, razjedanje vode v morji, počasno vzdigovanje in nižanje nekterih ozemelj in obrežij, nastanje koralnih grebenov, šotišč i. d. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina, Niederung. Nosorog, Rhinoceros. O. Oblikoslovje, Formenlehre, 65. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Posebno važno je pa v historični dobi opazovati vzdigovanje in nižanje večih in manjih krajin. V razvalinah nekega tempeljna pri Puzzuoli |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in tudi nemška pridnost ne, da Slovanom ostajajo povsod le niža opravila in tudi manjša imetnost, njim, ki ne da bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Norweškega obrežja iznad morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav na debelem ali visoko nad morjem niso aluvialne tvorbe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | precej vemo, da je kvarčeva. Sploh je lahko pomniti, da niža številka pomeni manjo, viša večo trdoto. Tudi si hočemo zapomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina, Niederung. Nosorog, Rhinoceros. O. Oblikoslovje, Formenlehre, 65. Oblikoven, bildsam, plastisch |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pravim, kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več |
| Kemija (1869): | svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej |
| Genovefa (1841): | vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga namolsil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar |
| Stric Tomaž (1853): | rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim |
| Valenštajn (1866): | bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili |
| Pripovedke za mladino (1887): | sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije |
| Gozdovnik (1898): | poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav |
| Biblia (1584): | inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo |
| Divica Orleanska (1848): | Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen |
| Divica Orleanska (1848): | izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju |
| Robinson mlajši (1849): | jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi |
| Valenštajn (1866): | Nu, ali pa vidi se, ali se zná, Da vojska od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki |
| Deborah (1883): | Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter tja |
| Deborah (1883): | na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo |
| Tine in Jerica (1852): | priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji |
| Sveti večer (1866): | verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej |
| Rudninoslovje (1867): | jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo |
| Kemija (1869): | solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede |
| Revček Andrejček (1891): | še ne grem! (Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda |
| Tiun - Lin (1891): | zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti |
| Zlata Vas (1848): | trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in 6 kmetovavcov), da se za to leto ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od teh ni vedel kaj povedati, ker od njih rodú |
| Valenštajn (1866): | krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zopet drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega |
| Biblia (1584): | ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si |
| Sacrum promptuarium (1695): | non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati |
| Robinson mlajši (1849): | pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato |
| Zoologija (1875): | iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in pol do 4 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skupej prišlo; tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti |
| Zlata Vas (1848): | tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si ni noben več ponoči blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá; težko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní |
| Deborah (1883): | očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet let |
| Gozdovnik (1898): | se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de |
| Biblia (1584): | vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta |
| Biblia (1584): | hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu |
| Biblia (1584): | prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto pa 24 krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | res ne bilo, kakor ste povedali”! In Moric, ki mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle |
| Divica Orleanska (1848): | Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala |
| Oče naš (1885): | Ko se je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali in ga |
| Gozdovnik (1898): | belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so |
| Sacrum promptuarium (1695): | perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Genovefa (1841): | tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa |
| Oče naš (1854): | so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se ti ne *) Kako je to, da se nam od nobene strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj |
| Deborah (1883): | nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali |
| Tiun - Lin (1891): | kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se |
| Sacrum promptuarium (1695): | nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od |
| Robinson mlajši (1849): | toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | let. Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo |
| Viljem Tell (1862): | snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha |
| Zoologija (1875): | nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar |
| Deborah (1883): | le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj? on |
| Deborah (1883): | i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je |
| Tiun - Lin (1891): | svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu |
| Genovefa (1841): | prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to |
| Zlata Vas (1848): | obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal; pa ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta |
| Sacrum promptuarium (1695): | bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe |
| Kemija (1869): | moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje |
| Valenštajn (1866): | Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder nobenimu na misel ne pride se z njim nalivati. Kakor pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tega se vsi skupej vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E |
| Zlata Vas (1848): | zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo lazhni ino shejni pravize; naſiteni hodo. “ Bog nam ni nobenih goljúfnih nagibov v' ſerze djal. ˛Stvaril je lakoto ino shejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so? ti moram zopet reči, da jih ne najdeš v nobenih bukvah; pa poprašaj kako Slovenko, da ti pové lepo počasno |
| Blagomir puščavnik (1853): | spet vidil, tam ne bo nobene ločitve več, nobenega terpljenja, nobenih bolečin. Bogomila, Bogomila, kako se veselim in hrepenim, te tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne tirja nobenih stroškov, ampak le dela in truda. Ako se zelene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | njegovi rodovini dedno podelila, ne bo menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar |
| Fizika (1869): | orodjem morejo določiti strane sveta v okolščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor na morji, v sredi velikih gozdov, v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kaj še,“ odgovorí sosed, „vi se le šalite, vsaj nimate nobenih dolgov, pa tudi za nobeno vašo glavnico (kapital) ne vém |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | štiri hruške razdelili med pet osob takó, da v številbi nobenih drobcev ne bode. “ |
| Gozdovnik (1898): | sennor. Odkar vem, da bonansa ne gre nam, ne poznam nobenih obveznosti, ki zadevajo zlato. Vse eno mi je, kaj počenjate |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjſt imenujem jeſt to vęjſt eniga Chriſtjana katęri ne ſhe obenih isgovorov, de bi ſe is ſvoje dolshnoſti vùn smusnil, tudi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjditi, Goſpód, de ſim moje premoshenje ohranil, jeſt ne sapuſtím obenih dolgov, moj teſtament je narejen, sa vbóge je ena prezej |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izbije, ali ga še clo tako poškodje, de ni za nobeno rabo več, in ne vé kam z njim. Mladi konji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske |
| Zoologija (1875): | dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave |
| Ta male katechismus (1768): | se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumna perprostnoſt stare njegovo pregnanoſt. Nasputè se is njim v'nobenu pogovarjanje, kader zhes viro skushnavo imash, ampak derſhè se beſſede |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje danu, kakòr tó saminje Jónasa Preróka. Inu on jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu |
| Katarina (1854): | kakor de bi se bila v vroči sobi parila. Tudi necoj je prišla Katarina, ko se je družba razšla, na stneo |
| Katarina (1854): | ljubi Kazimir," reče Katarina, tudi jaz imam nepopisljive občutke, pa necoj me je tako strah, zmiraj se bojim, de bi kdo |
| Povodni mož (1855): | očetov pogled obstal na berhki hčerki, ktera se jim je necoj še veliko bolj zala zdela; imeli pa so jo tudi |
| Žalost in veselje (1870): | da beži od obrežja koj, ko doboš to pismo, ker necoj morda obsuje te že veliko silneja moč, nego oni večer |
| Žalost in veselje (1870): | bila to že njegova navada, da ni dosti govoril, ali necoj pa se mu je tudi lice zamračilo, kot bi oznanjalo |
| Žalost in veselje (1870): | terpeti. Vedno smo ju zalezovali, pa ju nismo mogli zasačiti. Necoj se prikradeta med čredo mojih najboljših konj, in že sta |
| Žalost in veselje (1870): | pozno v noči ter si zapali smodko, "nekako soparno je necoj, nemara bomo imeli jutri gerdo vreme; več nego desetkrat sem |
| Žalost in veselje (1870): | tu sem, da bi ti oznanil svoj namen. — Ali dovelj necoj, iti ti moram, da me ne zapazijo, sicer bi bila |
| Žalost in veselje (1870): | si dal odreči; največe veselje mu je bilo iskati čudozgodov. — Necoj sredi temnega gozda v nepoznanih krajih pravi nakrat Tomažu: "Prijatelj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus je k'njemu rekuv: Sa reſnizo jeſt tebi povęm, nezoj v' leti nozhi predn bo petelen dvakrat sapejl, boſh ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nezh ſe ti napezhej s' letem pravizhnem, sakaj jeſt ſim nezoj v'ſajnah veliku terpela sa njegovo volo. Bil je pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv: Reſnizhnu, reſnizhnu jeſt tebi povęm Peter! petelen nabo nezoj poprej sapejl, predn ti mene trikrat satajiſh. Inu kader ſo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſo shkodo, inu navarnoſtj na duſhi inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi je pre nevumen — Raji ſlushbó popuſtim, raji gręm ſhe nezoj med zigáne ! — s' Baronam! — al je kej bolſhi , koker jeſt |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka |
| Sveti večer (1866): | to ste meni storili”, rekel je On, ki je bil nocoj rojen. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je ves |
| Gozdovnik (1898): | nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Dober večer! Meta. Nu, oče Luka, od kod pa vi nocojšnji večer ? Luka. Moja gospodinja, smrt ne vpraša nič za večer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | jez. — Od ital. strani sem slišal, da se ima pri nocojšnji besedi storiti po časnikih že razpravljana zveza italijanskoslovenska proti tukajšnjemu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil |
| Robinson mlajši (1849): | prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to |
| Blagomir puščavnik (1853): | ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste kakor noč in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo |
| Roza Jelodvorska (1855): | utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila? |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena |
| Revček Andrejček (1891): | ljudjé In vender je še dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica! |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na |
| Kuharske Bukve (1799): | proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj |
| Genovefa (1841): | s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna |
| Genovefa (1841): | Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh |
| Genovefa (1841): | hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko andohjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sate vedou sazhni glih teda k' se bo de noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasha Gospueda Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa |
| Biblia (1584): | k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal |
| Sacrum promptuarium (1695): | obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi |
| Najdenček (1860): | životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh zmerznil. Še bolje mi je pa moj zvesti pes Sultan |
| Zoologija (1875): | pod. 125. Lové skoro samo o mraku in v svetlih nočéh, in sicer največ miši, zato so jako koristne ptice. Po |
| Zoologija (1875): | sveti se lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema |
| Genovefa (1841): | molzhé molila. Boleſlav je zél dan in v dolsih posimſkih nozhéh bres luzhi védno sraven njé ſedel in dobri ſante ni |
| Genovefa (1841): | je v grosovitnih jeſénſkih nozhéh mersla luna viſôko pod obnébjem plavala in v ſamôlno ſkalovito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v |
| Blagomir puščavnik (1853): | smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal |
| Oče naš (1854): | boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker ga |
| Sveti večer (1866): | še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete, ki je prišlo, da |
| Tiun - Lin (1891): | prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel |
| Gozdovnik (1898): | pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam |
| Biblia (1584): | Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka |
| Biblia (1584): | trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá gredózh. 26. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle |
| Gozdovnik (1898): | okolnost: »Antilopa želi, naj se bledoličnikov glavarja vrneta še pred nočjo, sicer ne more ž njima govoriti, ker ne morejo zapaliti |
| Gozdovnik (1898): | Če odrinemo, preden nazori, smo drevi že v taborišču. « »Pred nočjo se nam Indijanov pač ni bati,« pristavi Diaz odhajaje, da |
| Astronomija (1869): | T", kjer se nam kaže proti nam obrnjena nerazsvitljena ali nočna stran zemlje. Ko pa zemlja stori četrti del svoje poti |
| Zoologija (1875): | Nyctipithecus) odlikuje se z velicimi očmi in živi skoro kakor nočna zver; svilaš ali ujstiti (Hapale Jacchus) in levič (H. rosalia |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | Lebeški vasi ne vidiš ne ene luči. Nič ne moti nočne tihote. Še Županov pes nocoj ne laja. Tudi v gradu |
| Žalost in veselje (1870): | vém le iz knjig, posebno me pa mika videti njihove nočne veselice. " Hoaksla je nagubančil čelo in zmajal z ramama, kot |
| Razne dela (1870): | pa — clo na teš. Sin zbudi se, tre očesa, Muhe nočne z glave stresa, Gleda lep in vidno mlad Pred seboj |
| Pomladanski vetrovi (1881): | potočjemu pobrežju, kjer so sive vrbe, iz temne megle kakor nočne pošasti komaj še vidljive, rahlo upogibale svoje veje. Ali ni |
| Pomladanski vetrovi (1881): | noč je bila zakrila zemljo s svojim temnim krilom. Hladne nočne sapice so se igrale s plapolečimi plameni stražnih ognjev, kteri |
| Zvezdana (1883): | se čujejo posamezni polumevni sanjski glasovi spečih ujetnikov in koraki nočne straže zvunaj pred durmi. Tudi stari častnik podprè glavo v |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | leti na vso sapo, kakor da bi ga gonile strašne nočne pošasti. Branko ni bil nocój pri celej božjej službi. Prišedšemu |
| Jarem pregrehe (1895): | bile vse drugačne kakor moževe. Takoj drugi dan je pripovedovala nočne dogodke svoji sosedi, ki je dejala, da je čula neki |
| Moja hoja na Triglav (1897): | drugih znanih in neznanih velikanov, ki so zaporedoma sneli meglene nočne čepice in si umili gubate glave v zlati zori, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | čas bival je in učil v Rojani in okolici. Po nočnem času in ko mu je pretila nevarnost, da ga ne |
| Gozdovnik (1898): | biti ko lovec, čigar ime bi se glasilo pri vsakem nočnem ognju. O vas se pač tudi pripoveduje, kaj ne Tiburcio |
| Gozdovnik (1898): | sem že preiskaval Drži tjakaj v gozd. Sedel je pri nočnem ognju. Pa je v najboljšem zavetju, ki ga je mogel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato |
| Biblia (1584): | od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl |
| Stric Tomaž (1853): | in pri pokoji, potem odpre vrata, zbeži iz dvorišča v nočno tmino z drago butarco. Bila je še zima in precej |
| Valenštajn (1866): | bož'ja roka, ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno delo stré. Služabnikov še zvestih ima car, I v taborji |
| Sveti večer (1866): | veselje. Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj začne stara mati tako besediti: „O |
| Zoologija (1875): | pod. 126. Visoka je črez dva črevlja, a njeno neprijetno nočno ukanje z grozo navdaja samotnega potnika v gorskem gozdu. To |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se, inu zhes tebe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ne von, ne notri pridti. Boſhjo vêſho varijem jeſt tudi nozhindan; ſatorej pak tudi mene meſhnar skerbnu varije, de mene naſguby |
| Kratkozhasne uganke (1788): | primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim; al |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tu drugu imam le eno nogo. Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet |
| Gozdovnik (1898): | se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu, ino tabor si moj! Moj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu |
| Zoologija (1875): | Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij |
| Gozdovnik (1898): | ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin |
| Gozdovnik (1898): | ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s |
| Biblia (1584): | is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu |
| Genovefa (1841): | doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da bi bil prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli |
| Zoologija (1875): | plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak |
| Genovefa (1841): | koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomoč klicat; berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je |
| Biblia (1584): | kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mi je obilno po tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo |
| Gozdovnik (1898): | s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Zeleni listi (1896): | Kaj je bilo? Zorica je cepetala z nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo |
| Ta male katechismus (1768): | ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva |
| Stric Tomaž (1853): | blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in |
| Zoologija (1875): | s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano |
| Zlatorog (1886): | Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne |
| Gozdovnik (1898): | ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez |
| Divica Orleanska (1848): | kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno |
| Stric Tomaž (1853): | in Tomaž sta imela oči in ušesa, oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo noi serze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri |
| Biblia (1584): | Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V tem primerleju se |
| Zeleni listi (1896): | z očmi dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od |
| Maria Stuart (1861): | Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | za senico; drugače bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe |
| Najdenček (1860): | zaslužil, na to obernil, da sim svoji učenici par volnatih nogovic za zimo kupil. Kmalo potem me je Kristina zapustila. Eden |
| Pripovedke za mladino (1887): | srnica, saj te ne bom nikdar zapustila. ” Sname si raz nogovic zlat trak ter ga jej priveže krog vratu, potem natrga |
| Revček Andrejček (1891): | v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé |
| Blagomir puščavnik (1853): | ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti, zamorem to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | velikih mestih Rusije veljâ par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do 40 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa ſe sa nogovize ali sa drugo obleko ſpréde, ali sa dobre, mehke, lahke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompír v Europo perpelali. „ 255 „ je sazhel Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti. „ 246 „ ſmo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſebej hrani, in tudi poſebej ali proda, ali pa rokovize, nogovize ali druga lepa obleka is nje ſprede, ali pa sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za rokovice, nogovice in čepice. 13. Gosp. Ig. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Dolenje Vasi, za leseno róbo. 45. Gosp. Fr. Sarabon, nogovičar v Teržiču, za nogovlce in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Černiga Potoka na Koroškim, v razstavo poslal. — Fr. Šarabon, nogovičar iz Teržiča, se je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sèm ter tje razdelila; 17000 jih je pa v svoje nograde zasadila. Celo število sajenic, ki jih je ta družba (Weinverbesserungs-Gesellschaft |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letašno leto tega prepričal, de je dim iz dimnikov bližnje nograde te škode obvarval in de ni norčija, ampak gola resnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sadovolni Krajnz. Od ſtráshe Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s |
| Deborah (1883): | konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog |
| Divica Orleanska (1848): | Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati |
| Zoologija (1875): | Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa |
| Zlatorog (1886): | razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | septembra za 6 celih sreček iz leta 1860. po 136.50? (Nominalna vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. maja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dunaji dne 26. novembra: 4 akcije avstro-ogerske banke po 862 (nominalna vrednost po 600 gl., 5% obresti od dne 1. julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 26. februvarja: a) 18 prioritetnih obligacij erdeljske železnice po 99 (nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti od dne 1. oktobra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 9 sreček iz leta 1854. po 128.5; koliko dobi zanje? (Nominalna vrednost po 250 gl. k. v., 4% obresti od dne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | akcij erdeljske železnice po 182. Koliko mora za vse plačati? (Nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti od dne 1. januvarja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri koli državni papir glasi, zove se njega imenovna ali nominalna vrednost (Nominalwert). Državne papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. k. v.), b) 6 akcij Elizabetine železnice po 233 (nominalna vrednost po 200 gl. k. v.), ako treba povrniti nepotegnene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | aprila za a) 2 akciji Ferdinandove sev. železnice po 2465 (nominalna vrednost po 1000 gl. k. v.), b) 6 akcij Elizabetine |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dne 1. julija), 8 sreček iz leta 1860 po 136.50 (nominalna vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. nov. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi pri prioritetah v procentih, t. j. za 100 gl. nominalne vrednosti. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta premenljiva vrednost zove se kurz ter ni le od nominalne vrednosti zavisna nego tudi od obrestne mere in dobička, dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno |
| Stric Tomaž (1853): | skor slepa, šantava in še celo kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od |
| Zlata Vas (1848): | Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | rekel: „Kjer gre za čast vojvoda, Vašiga brata, tam nima norčevanje mesta. Le to mu znate zdaj povedati, ako pa želi |
| Najdenček (1860): | psiček je imel poterpljenja in ljubézni dosti, v igranju in norčevanje rečí prenesti, kakoršne psi sicer le prav neradi in večdél |
| Najdenček (1860): | in z glavami majala. Pa težko jo je stalo to norčevanje. Pervi zdravnik je ukazal iz kočije skrinjico z zdravili prinesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kam z njim. Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bilo le groza viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so jenjali napadati — »vidil sim te |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Ali si krivično blago povrnil? — 1a zapoved: Ali si se norčeval iz vere in svetih rečij? Ali si imel brezverske pogovore |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila bi že spoznala, da pri tej reči ne gré norčevati se ž njim. ” |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo, kako dobim tega konja? ” „Slišal |
| Roza Jelodvorska (1855): | sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredijo. Kar ſami igráje, ali s kakim resálam, ali is norzhije nepokonzhajo , pa ſhe paſhna shivina omólſa in polomi; tako per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do konza. Sopet bode jedla — kakor hitro bode lazhna. ” Take norzhije, kar vſe nizh ni, in ſhe vezh drusih vrash, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bahovno moſbnjo imenoval. Kadar mu je dolgzhaſ bilo, je te norzhije prebéral ter ſvoje kako, sakaj in kzhemu prevdarjal. Najdel je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih reči si mi obetala, pa koga imam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imel kedu podstopiti Boga inu skus greh is Boga se norza dellati? Aku be blu mogozhe, de be se mogl Buh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | To ny mogozhe! — Naj me puſtę — Kaj ſe is mene norza dęlajo — Shternf On je vshę eni drugi oblublen — — Miz. To |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſam , gon inu doli hodi, v' miſlih. Ni drugazhi ! sa Norza me imajo — Tukej eden mi da enu piſmu, v' katęrim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. Şhlahtni Goſpodje! jeſt ſim le en kmét — ampak sa norza ſe ne puſtim dersháti , de bi vi ſhe taki Goſpodje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpodje bili — obluba more ſhe dones dokonzhana biti ! Ansh. Sa Norza vam ne bomo! oblubem, de ne! Goſpod Shribar, ony naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gori poſtavili — s' Goſpod Shönhejmam — (pokashe , koker de bi ſe norza dęlala, na Tulpenheima ) Tulp. Gnadliva Goſpa ! ( hozhe na kolęna paſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poterpę, saj do jutriga. Smeſhn. Fantalin, ti ſe s' mene norza dęlaſh. Le zhakej , jeſt ti jo bom saſolil per seleni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęzhna modroſt, od tę nar porędniſhi dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal |
| Sacrum promptuarium (1695): | nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 150 in na celem Pruskem l. 1885. je bilo 8163 norcev, kateri so le vsled neizmernega vživanja alkohola prišli v ta |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | blaznost največkrat le konečna posledica neizmernega vživanja alkohola. Največ odstotkov norcev, osobito moških — na Spod. Avstrijskem 40% — pripada žganjarjem. V zavod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli |
| Zlata Vas (1848): | čez teden storiti in popraviti. Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so |
| Revček Andrejček (1891): | nego Bog oče? Ne! Oh ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica |
| Divica Orleanska (1848): | ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kerví ne vzame. b) Znamnja tihe norosti ali tišavke. Tih norc stojí večidel na enim mestu, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor prej. Dostikrat pa za zmirej vtihne in postane tih norc. Huda divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur |
| Gozdovnik (1898): | gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | porezhe: Raka: ta bo tiga kupeisbiralſha kriv. Katiri pak poreze , norz: ta bo kriv peklenskiga ogna. Kader ti tedej tvoj dar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo ſkorej konz, ti bom damu sdirjal! Tulp. Ne bodi norz — ti bi meni pravo bęrſo napravil — — Jeſt ſim s' deklętam |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kup s'haja; ludję ſe dręnajo, ſujejo, shokajo ; jeſt niſim norz, de bi med nję hodil. Baron, (na ſtran. ) Ni mo |
| Zlata Vas (1848): | v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga |
| Divica Orleanska (1848): | dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja |
| Stric Tomaž (1853): | brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi vsi, Ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pokrita; narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa za zmirej vtihne in postane tih norc. Huda divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur in mertúd (božji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oratar! J. Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bolj mogoče, da bom zgubil, kakor da bom dobil. Celo norost je pa, če se kdo na dobitvo iz kakšine velike |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi ni nikakoršna norost; celo noč sem tukaj stal in rokave v suknjo metal |
| Zlatorog (1886): | Drugod, kot gori na čarôbnem vrtu? « Smejí se Špela. »To noróst verjameš? »Premnogo lovci védo ti na sveti; »Zakaj pa ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | apud Deum. Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita je ena noroſt, inu naſpamet per Bogu. Samu tiſti ſo prou saſtopni, prou |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 5.) o naſs nevumne! my ſmo njih shivlenje sa eno noróſt dershali, inu njih konez bres zhaſty: Pole! kaku ſo ony |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2 do 3 bokalov kerví ne vzame. b) Znamnja tihe norosti ali tišavke. Tih norc stojí večidel na enim mestu, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj v divji norosti (rasender KoIIer) je silno nepokojen in vès plašen; bije krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj v divji norosti (rasender KoIIer) je silno nepokojen in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vstane, pride, ga gleda in mu reče: „Kaj počneš te norosti? ” Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi ni nikakoršna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | živa, globoko zbujena domišljija ga je pritirala do nevarne moralične norosti. Pogleda ga v oko in mu mirno, kolikor jej je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po |
| Sacrum promptuarium (1695): | utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom |
| Rudninoslovje (1867): | dobivajo v Vélikem Meseriči na Moravskem, Karosuliku na Grönlandskem, v norveškem Modumu, v bavarskem Hörlbergu, na otoku EIbi, v moravskej Rozni |
| Astronomija (1869): | n. pr. pri St. Malo znaša do 50 čevljev, na Norveškem obrežji je pa niti ni znati. Ker pa v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj |
| Zlata Vas (1850): | Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani sta |
| Gozdovnik (1898): | prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih |
| Pozhétki gramatike (1811): | mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je |
| Deborah (1883): | ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi |
| Zlata Vas (1848): | je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de so vsi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | košček roke bi vam še lehko dal, cel obraz z nosom vred bi se pa menda že ne dobil več. ” Fabíola |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | rekel je pošastni kočijaž s plašnim glasom, »kakor vidite, za nosom! « »Prav! « reče mu konjik; »bratec, pokaži, kje imaš nos? « Potem |
| Zlatorog (1886): | pase koza brez skrbí se, »Možíčka zajec smelo mi pred nosom, »Lisják lagôtno šeta pred menój. »Samó še drozgom sem nevaren |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mogoče, da je bil tam. “ „Dolg, suh človek s špicastim nosom in rdečo brado? “ „Da, tak je bil. “ „Ni prikupljive postave |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bodo obſodili , kir nam ſami vſe te mlade punzhke pred noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil; ampak praviza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo doſti shol , kader bo vidil, de mo deklęta pred nôſam prozh vſameſh. Ansh. Ha — ha — ta bo debęlu ględal — Jak. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni kratek, sa to ki je treba, de vſak med noſam in vuſtmi enmalo pohohnjá. Je nékaj slogov, ktire bi |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s lépimi uſtmi je bil shiva grôſova podoba. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s noſam pomerdala in rekla: sakaj pa ne naſhiga navadniga? „Sa tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro |
| Pozhétki gramatike (1811): | fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' |
| Zoologija (1875): | v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JosheFu sarozhena, predn ſta skupperſhla, ſe je od ſvetiga Duha noshezha sneshla. Joshef nje mosh pak , satu ke je pravizhen bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti naporodna , katira narodiſh ! prederi naprej , inu upy , katira niſſi noshezha : Sakaj ta sapuſhena ima velikuvezh otrok, koker ta, katira mosha |
| Botanika (1875): | ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list |
| Zoologija (1875): | kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še |
| Zoologija (1875): | N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane |
| Zoologija (1875): | sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem |
| Genovefa (1841): | sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. d. Se vé, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti |
| Zlatorog (1886): | nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti |
| Revček Andrejček (1891): | upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila |
| Genovefa (1841): | va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò |
| Zoologija (1875): | želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | našim ženskam, ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga |
| Zlatorog (1886): | cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva |
| Zlatorog (1886): | Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po |
| Biblia (1584): | eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate |
| Oče naš (1854): | Ali jez bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, terpel in umerl? Za očeta in mater bi mogel umréti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in |
| Oče naš (1885): | Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti |
| Tiun - Lin (1891): | drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po |
| Gozdovnik (1898): | pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraje ob réki Jordanu, kamor ſo ljudje she bolj sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav dobro sdelo, de je ſantizh bukvize vedno per ſebi noſil, ino jih prav ſkerbno bral. „Lepo ſi véſh kratek zhaſ |
| Genovefa (1841): | klezhati vidila. „Vſtani Genovefa — je rékel tiſti, ki je mezh nôſil in ki ji je imel glavo odſékati, s niskim glaſam |
| Sacrum promptuarium (1695): | De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moje ime pred Ajde, inu pred Krayle, inu Israelske otroke noſſuv. Sakaj jeſt ozhem njemu pokasati , kolku bo on moguv sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ne v'enimu drugimu Sakaj uſſaki bo ſvojo butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu kriſh na njega naloshili, de bi ga sa JEsuſam noſſuv. Sa nym pak je ſhla ena velika tropa ludy , inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar se ji nič prav prileglo ni, se je vonder |
| Divica Orleanska (1848): | bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana |
| Roza Jelodvorska (1855): | je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de |
| Viljem Tell (1862): | ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko seže. ) |
| Oče naš (1885): | stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da |
| Genovefa (1841): | ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Male miši so tekale po tleh, k nogam so ji nosile koprive, da bi vsaj nekoliko pomagale. Drozek se je pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dni u. l. zbor ministerski; vojaške zadeve so neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bi le sto rok imela, ki bi vas vzdigovale in nosile ter za vas delale, preljubi otročički! « Duh : »Tako! ali mož |
| Gozdovnik (1898): | njegove preperele kosti so držale še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku |
| Viljem Tell (1862): | delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bratje so bili kraljiči in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej |
| Genovefa (1841): | kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam zopet v Novicah priobčili, kako de se je vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k'njemu rekla: ſvelizhanu telu ! katiru je tebe noſilu, inu te perse, katire ſi ti ſeſſov. On pak je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k' njemu rekla: ſvelizhanu telu! katiru je tebe noſilu, inu te perſi, katire ſi ti ſeſov. On pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali |
| Sacrum promptuarium (1695): | kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe |
| Viljem Tell (1862): | Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen za klobukom nosiš pavje Pero in čez ramé škerlatni plašč; Na kmeta zaničljivo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ličarja. Spominjaj se tudi tistega, čegar dragoceni ostanek nosiš na svojem vratu. ” „Le nekoliko še poterpi, ljuba mati! in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje |
| Gozdovnik (1898): | dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | peruti jo nosite. Z drevesa sname prepasnieo in jeznega obličja odleti mimo Fulvija |
| Botanika (1875): | listni pecelj na koncu razdeljen na dve glavni veji, ki nosite več različnih listov, kakor pri telohu, pod 101., se imenu |
| Oče naš (1885): | opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo na srcu nosite. “ Ponižno je poljubil Nace križ na vernici in rekel: „O |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in uni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za |
| Blagomir puščavnik (1853): | ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi |
| Zlatorog (1886): | dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me |
| Gozdovnik (1898): | v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ječmenam. Če konja kašelj zlo nadlegva in mu žleza iz nosníc teče — pa brez pljučniga prisada — takrat naj se mu da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj pokašljuje; — če |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc ne prismodí z vročim kuhanim ječmenam. Če konja kašelj zlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oči in gobec vlečejo, z zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po vsem životu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika v nosnice zaležejo, iz kterih po sopenju v čelne votline pridejo in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin se ložeje zavarova, kakor ozdravlja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar ovčji brencelj ovce nar bolj nadleguje, se jim morajo nosnice zjutraj, preden na pašo gredo, s kako smerdljivo rečjo namazati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Smerkelj pri konjih. Ako konju vlečljiva materia iz ene nosnice teče; ako se pod čeljustjo te strani ena ali več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar steklost psa raste, takrat ima gobec penast, rudečovišnjeve farbe, nosnice smerkove, oko mu gleda plašno tje in sem, pozneje postaja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s smolnjakom, kteri smerad brenceljne odganja, da ne silijo v nosnice. Takšno ravnanje je o dolgo suhem in vročem vremenu nar |
| Zoologija (1875): | dolgi kljun, na čegar korenu se odpirajo ozke, razpokami podobne nosnice. Sljuka se kakor ptica selivka pri nas prikaže vsacega leta |
| Zoologija (1875): | je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na temenu in služijo ob enem tudi za štrcaljke, iz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ob zaiti te kuge noſnize, ozhi, uſheſa, ſenez, inu shile varvati. Dohtar Minderer pravi c. |
| Kuharske Bukve (1799): | levízi, pertiſni s' noshovim ploſkam na herbet, vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi kosho na obęh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gobec ž njo. Dergniti se ne sme. Če ste pa nosníci zlo zatékle, in če se veliko žleze iz nju cedí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | 2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží obé nosnici v njem , in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Gospodár naj pa konju — posebno če bolezin dolgočasna postane — v nosníci večkrat pogleda: ali ste čisti in ali se ne delajo |
| Zoologija (1875): | pa noge, nadalje večidel trd jezik, brezzobe rožene čeljusti, dve nosnici in na ven odprto uho brez vnanjega uhlja. Ptičeve rožene |
| Gozdovnik (1898): | pa don Estevan. Prvi gre za svojim gospodarjem ter napne nosnici, videvši češ ranjenca. Zadnji pa je bil že prej opazil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſo „ſoſeſkini moshje” nikoli menili, de „Karniolija” s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga krajnſkih nóſh ſerzhno veſeli, in kakor pervima dvema obrasama, ſmo tudi Zhizhu |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakoršno so tistihmal sokolarji navadno nosili. Mladenču se čudna noša prav lepo poda. Zelena suknjiča, rudeči škornici se mu na |
| Ultra! (1867): | je to prinesel iz Ljubljane. To je — bajè — tam — najnovejša noša — toda meni ni po godi. Jaz si je nikoli ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | najęmniki obilnu kruha imęli, shlahtnu oblazhilu je bilu njegova navadna nóſha, en lubęsnivi ozhe je bil krona tę hiſhe, inu njega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtan bilu. Noſha, govorjenje, tovarſhtvu, dęla, kratki zhaſsi, inu zélu sadèrshanje, vſe more |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | g. Leopoldu Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi, ſo jeli nóſhe Ilirzov in Ilirjank perkladati. Od noviga léta ſmo jih dobili |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | ni bil prost nekakega napuha, ki se je razodeval v noši in govorjenji, je bil vendar obče čislan in dopadlo je |
| Kranjska nevesta (1864): | še sprehajala. Giulio je vedel mnogo zanimivega novega povedati o noši in mestnih navadah, in pojasniti z lepimi črtkami. „Mnogo mikavnega |
| Ljubljanske slike (1879): | para v zgovornosti, njegovo blago je vselej najlepše, najbolj primerno noši in času, njegova obleka se ga prijema kakor bi bil |
| Ljubljanske slike (1879): | še niži stan govori slovenski; „gospa“ pa, kakor se po noši odlikuje in postavlja nad te, se hoče postavljati tudi po |
| Ljubljanske slike (1879): | Od navadnega človeka, tudi gosposkega, je različen že po svoji noši. Ni še dolgo tega, kar se je odlikoval po strogo |
| Ljubljanske slike (1879): | tudi za delavnike; odslej ga vidiš vedno le po najnovejši noši oblečenega in počesanega, kakor da bi ga bil polž oblezel |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | leži priprosta vas imenom Rateče. Ljudstvo ima svoje posebnosti v noši in govorici. Če tudi tako blizo drugih Slovencev proti jugu |
| Od pluga do krone (1891): | kazala tudi na ustnicah. Opravljen je bil po stari domači noši. Nosil je lepo belo pražnjo srajco, nad katero se je |
| Pod streho (1897): | dozorela breskev. Njen vitki, divni stas je bil v slikoviti noši še divnejši. Roza je uprla daljnogled vanjo in jo gledala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj tudi mi le po pameti oblazhili, ino v' lepi noſhi méro ljubili. Glej! te roshize imajo le malo romenklaſtih, nekoljko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe moshaki in shênſke v teh krajih noſijo. Po taki noſhi ſe Krajnz she od delezh ſposna! Ako ravno ni morebiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terpínzhi. “ Toraj ſmemo tudi mi imeti jih sa vòshnjo in nóſho, jeſti njih meſo, ino njih koshe ſebi v' prid oberniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noſijo. Namen teh podób pa ni drugi, kakor obléko ali noſho terdiga Krajnza pokasati in sa prihodne zhaſe ohraniti, ne pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari |
| Zlata Vas (1850): | je vés napuh v obléki prepovedala in vsaki starosti svojo nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mai tvojem raven potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi mene odmoiga nota o Gospved Jesvs Kriſtvs is tvojo mozhno roko takv bom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen. SHEBRANJE. O Gospued Jesu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hpomezhi jas bom tabe spet prosov inv bom tabe moje note toshov al je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha da on tabei satu potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba prosim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note: sate kateri so v jezbi alpa v' velzham bueshtui: te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa |
| Divica Orleanska (1848): | vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sodnjiških napravah cesarju nasvetoval, de se bojo po sodnjiških kantonih notárji vstanovili, ki bojo oblast imeli, veljavne pisma, ženitvanske, izročilne i. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spoštljivi papež bodo pričujoči, pa duhovni posamnih cerkev, dijakoni in notarji. Zató morate pa tudi vi priti ko glava grobarjev, da |
| Biblia (1584): | pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta |
| Biblia (1584): | ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna |
| Biblia (1584): | Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je |
| Biblia (1584): | bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja |
| Sacrum promptuarium (1695): | lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V |
| Ta male katechismus (1768): | viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri: I. Skus noterdajanje, ali shuntanje. II. Skus reslushtanje. III. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsàmi leto otèrpnu ſèrzę od naſs prozh, katęru tvoje ſvętu noterdajanje ne poſluſha, inu nam daj enu volnú bóglivu ſèrzę, katęru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi |
| Ta male katechismus (1768): | S. Duha imenuje? Taiste della, katire ti brumni, ke po noterdajanju S. Duhá ſhivèe, dapernashajo, inu skus katire se ti duhovni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Svete Duh koker eno neveſto. Jeſt nisem nekol nobenemu boſhjemu noterdajanju odvolila, temuzh uſſellej sem toku sturila, koker je mene boſhja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja v' nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en prigled dalla uſſè |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnu terplenje della. Buh nabo v'serze tega zhloveka, notershl, katiru je polnu poſemelskega nagnenje, koker namore v' taiſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je bil JEsus v' hiſho eniga vikſhiga tih Fariſęrjov noterſhov na eno Sabbato kruh jęſti, ſo ſe ony na njega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu miſe ſo ble napolnene is goſtmy. Krayl pak je noterſhov, de bi goſty ogledov , inu je tamkej sagledov eniga zhloveka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dan ſe je she nagnuv. Inu on je s'nyma noterſhov : kader je pak s'nyma per miſi ſedel, ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on je ſkus ſvojo leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho |
| Ta male katechismus (1768): | hitru en prov ſhegnane mashnek te svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. |
| Ta male katechismus (1768): | koker hitru en prave ſhegnane mashnek te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. |
| Ta male katechismus (1768): | so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli |
| Ta male katechismus (1768): | Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader |