- celiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno
celiti celjski celo celoleten celoletno celota celovški celtarski celuloza celzijev cement cena cenen ceniti ceno cent cent. centimeter centralen centurija cenjen cep cepa cepati cepec cepen cepetati cepič cepiti cepljen cepljenec cepljenje ceptec cerati ceremonija cerij cerkev cerkniški cerkovnik cerkven cerkvenec cerkvica certifikat ces. cesar cesarica cesarjev cesarjevič cesarski cesarstvo cesta cesten cestopis cev cevast cevčica ceven cevka ch cian cibeba cibora cigan ciganka cigara cijanec cijanovec cijanožveplen cikati cikovt cilj ciljati cimer cimerman cimperman cimpermanov cimpranje cin cinast cink cinkast cinkov cinober cinov cinovec cirati cirilov cirkon citrati citre citron citrona cizej c-jev c-krat cl clarus clh cm. cmf cmoček cmok cmz cokla col cola colen colnar coprati coprnica coprnija coprnik coprniški cor. corr. cp cr crkati crkne crkniti cufanje cufati cug cuka cukati cuker cukernina cukrast cukrc cukren cukrofabrika cukrov cula culica cunder cunja cunjar cunjast cuo curek curkoma cvedeti cvesti cvet cveteč cvetek cvetel cveten cvetenje cveteti cvetica cvetišče cvetje cvetka cvetlica cvetličar cvetličen cvetliški cvetoč cvetov cvibel cviblati cviček cvreti cvrt cyh
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | očí kar ne uméjo , Sanje večkrat čudno razodéjo. Krog pod Celjskim gradam hruje Divja vojska in protí ; V Taboru pa množ'ca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez |
| Stric Tomaž (1853): | ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se le še samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bil na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S |
| Zoologija (1875): | podobo starih, a prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke |
| Ferdinand (1884): | Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer |
| Biblia (1584): | kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je ſhàl, inu je prodal vſe kar |
| Biblia (1584): | je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po |
| Sacrum promptuarium (1695): | eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom |
| Sacrum promptuarium (1695): | cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dunaji veliko blagá, ampak ga tudi na Parsko, Prajsovsko in clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 tednih, večidel pa terpi skozi 3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Jez bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko |
| Divica Orleanska (1848): | Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V |
| Zlata Vas (1850): | ne bi bil ob vse svoje mleko prišel; in se clo iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova |
| Genovefa (1841): | ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo |
| Ta male katechismus (1768): | ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe jes sapram zelv noi felih, tv pomai me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojo ſveto kry is vſeh shil, s' zeliga shivota, inu zilu is ſvoiga ſerza do sadne kaple preliti. Zhes tu shivu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveku te shelie h' timu slatu, inu ſrebru! de je zilu en Aid od tiſtih s' sazhudeinam taku govoriu: Auri ſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhnu pa, kar pezhe, premiſlimo, de tu veſelie tih hudobnih zilu kratku terpy, inu ſe kitru, koker per Judeshu, v'shaloſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri ſmo tebi s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru ſe na vkorenini, satorei pa tudi malu kedai, ali zilu nobeniga adu na perneſſe, O mi reuni, inu reſnize potrebni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | quidquam ad ea, qu tibi objiciuntur ab his? Ali ti zilu nezh na odgovoriſh na tu, v'katirimu ony tebe terdu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala |
| Genovefa (1841): | v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni |
| Genovefa (1841): | peljal s ſvojim tovarſhem, de bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednost te ponudbe, ako se računa 5 % obrestnih obrestij in celoletno kapitalizovanje? 81. Neko blago se je kupilo za 1573 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednih 5800 gl. čez 20 let, ako se 3% obresti celoletno kapitalizujejo? 2.) Na koliko narase kapital 1234 gl. v 7 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | večji od 0 in manjši od 1, tedaj ima 0 celot in nekaj decimalk, njega karakteristika je tedaj 0. Vsako dvoštevilčno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalnimi ulomki. Briggov logaritem je sestavljen tedaj v obče iz celot in decimalk; celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer |
| Zoologija (1875): | od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o |
| Zoologija (1875): | njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh |
| Valenštajn (1866): | živ, nej bilo na misli mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo na celovškem polji, in v starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in fužinarjem so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral in pri tej seji sklenul |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | norih) za Štajarsko, Krajnsko in Koroško, in da se gluhomutnici celovški nakloni podpora, — druga polovica pa za to, da se sozida |
| Sacrum promptuarium (1695): | danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe |
| Kemija (1869): | vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa |
| Fizika (1869): | Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode |
| Zoologija (1875): | s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | križem 24 gold. i. t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 krajc., za celo leto pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od |
| Divica Orleanska (1848): | zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | večidel po dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | čeravno je ni veliko bilo, smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in |
| Deborah (1883): | Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej treba |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8 je 48; 420 in 48 je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | bi se žganje nadomestilo s kavo, čajem, sploh s kako ceneno pijačo. Na Angležkem se je v dobi od l. 1852. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | bolj slabo pivo, ki ima le po 2% alkohola, bilo ceneno in da bi se žganje nadomestilo s kavo, čajem, sploh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete |
| Zoologija (1875): | Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko |
| Zoologija (1875): | in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | va-njo ſtopijo, kratko rasloshene. (Na dalje. ) IV. Kako ſe pohiſhtva zenijo ali ſhazujejo? 22. Kakor je bilo she rezheno , de mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Angelo, Rembrand, Dürer i. t. d., ter jo 3000 Guinej zenijo (vſaka guineja je slat in plazha 9 goldinarjev in 38 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene |
| Zeleni listi (1896): | hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en |
| Zlata Vas (1848): | je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do |
| Divica Orleanska (1848): | Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v prid |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezheno , de mora vſak perſtopnik per sapiſanji ſvoje pohiſhtvo ſam zeniti ali ſhazati, mora pa tudi gledati, de po veſti pravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako de zela zena 26, 5o, 75, 100 goldinarjev in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do 6 gold. cent. Na Krajnskim je bilo letas malo češpelj, pa so bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pobaral; cena je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 16 gold. in 40 krajc., s kožo pa 16 gold. cent. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in |
| Kemija (1869): | steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi |
| Zlata Vas (1848): | bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri je dva zenta prejel, inu je djal: Goſpud! dva zenta ſi ti meni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je dva zenta prejel, inu je djal: Goſpud! dva zenta ſi ti meni isrozhuv, polej! jeſt ſim dva druga perdobuv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | une klaje shivinzhe pojé, dokler dve ſto funtov ali dva zenta gnoja ſtori. Od 100 funtov ſéna ali ſlame ſtori shivinzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ½ krajzarje funt „ od 1 zenta 40 funtov do 1 zenta 80 funtov, po 5 krajzarjev funt. „ s dvema zenti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Krajnju, vſak tjeden na snanje dali. — Preſhizhi od 1 zenta do 1 zenta 30 funtov, po 4 ½ krajzarje funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tjeden na snanje dali. — Preſhizhi od 1 zenta do 1 zenta 30 funtov, po 4 ½ krajzarje funt „ od 1 zenta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſenosheti. Zena preſhizhev v Krajnju 27. Grudna: Preſhizhi do 1 zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta in pol po 5 krajzarjev funt. „ pri 2 zentih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do 1 zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta in pol po 5 krajzarjev funt. „ pri 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čez 2 centa 6 krajc. in pol, funt; pod 2 centama pa 5 krajc. in pol. — Špêh brez kože 17 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na leto napravi okoli 2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so jih te leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letih je je armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pol, brez kože po 17 gold. in 20 krajc. cent. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po 17 gold., brez kože po 17 gold. in pol cent. Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč |
| Fizika (1869): | do neke posebne točke, ki leži 28 palcev ali 76 centimetrov visoko nad površjem živega srebra v posodi nn. Ta daljava |
| Zoologija (1875): | a pri navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub. centimetrov, tedaj se stoprv s desetimi izdihljaji zrak popolnoma obnovi. Dorasel |
| Zoologija (1875): | povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3660 kubičnih centimetrov zraka, ženska pa 3/10 manj. Mogoče je pa meriti tlak |
| Zoologija (1875): | zrak), in sicer je tega zraka povprek 1500 — 2000 kubičnih centimetrov. Odrasel mož zajame v svoja pluča poprek 5000 kub. centimetrov |
| Zoologija (1875): | centimetrov. Odrasel mož zajame v svoja pluča poprek 5000 kub. centimetrov, a pri navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub. |
| Zoologija (1875): | in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od po štir do po šestverstnih |
| Kemija (1869): | iz jalapovega korena, je v zdravilstvu jako rabljeno in mnogo cenjeno dristilo. Nektere smole so mehke, celó tekočne ter se potem |
| Zoologija (1875): | ta ptica povzdiguje v neizrečeno, od njega na 48000 črevljev cenjeno visočino. Tudi tako imenovani kraljevi jastreb (Sarcoramphus papa) živi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče |
| Botanika (1875): | 2. Čebula (cepa) je, kakor kaže podoba 53., v podolžnem prerezu, ploščnato prikrajšano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojga repa. De v gerlo smerti mladi ljud Nespametno ne cepa. Mé vošmo, de mravljinčikam Se znajde vračba kaka, Naj pesniki |
| Blagomir puščavnik (1853): | vžge. S strahom sliši vitez s kakšnim ropotom les doli cepa in poka, kako da je kos zidu razpadel, da bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verjeti . Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se |
| Zeleni listi (1896): | Kaj je bilo? Zorica je cepetala z nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji, le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in tam na Krajnskem. Tako |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano dobro, in če je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skorja cepiča ne vleže popolnoma na skorjo divjaka, si zastonj cepil. Rano drevesca, pazljivo z vezilam obvito, poveži z nitjo ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta |
| Fizika (1869): | se lahko, samo ne sme se vse preveč na drobno cepiti, ker v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90 %. Ako se pa delo z vso |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne posuší |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prime, lepo zaraste, in vertnarji malo truda napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje |
| Botanika (1875): | tudi lepo dišeča vanilija (Vanilla aromatica). Naše domače kukovice, tudi cepteci ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla; one imajo |
| Botanika (1875): | Canna vidimo večkrat pri nas po vrtih. 153 21. red. Cepteci ali kukovlce (Orchideae). Vse rastline tega reda spadajo v 20. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu |
| Ta male katechismus (1768): | se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli. |
| Kemija (1869): | Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan, Litijum |
| Kemija (1869): | Filter. Cellulose, lesna vlaknina, staničnina, celuloza, 479. Cerin 467. Cerium, cérijum, 345. Cev plinovodna, Gasentwiekelungsrohr. Cev sožigalna, Verbrennungsrohre. Chamaleon mineral. , mineralni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; ne bilo bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel |
| Oče naš (1854): | je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok |
| Valenštajn (1866): | ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | enkrat izdelával kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša |
| Zeleni listi (1896): | in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na |
| Pastirski list (1852): | vuzem najvekši med svetki, skoz kterih lepo zloženi krog nas cerkva vsako leto pelja. Sin božji je smert ino pekel premagal |
| Pastirski list (1852): | premišljavamo istine nebeske, da z pomnoženo gorlivostjo upotrebimo sredstva, ktere cerkva za naše posvetjenje podaje. Mnogo veča je zato dolžnost, ktera |
| Pastirski list (1852): | mojega nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno |
| Pastirski list (1852): | kda bregi ino doline se u ponovljenoj krasoti prikažujejo, sveti cerkva veliki svetek u spomin Gospodovoga od mertvih ustajenja. Ako ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je |
| Genovefa (1841): | ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti |
| Genovefa (1841): | ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sdei tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de bi bila ta zirku omadeshana, aku vi tiſte v' to |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Temuzh v'to Zirku priti, Svestu Boga moliti Per sveti Maſhi bit', Obene vun |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dershish. Deveta Peiſem. Od teh svetih sedem Sacramentu. 1. Ta Zirku h'nuzu nam Je v'novim Testamentu Prejela s'veſeliam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs ima. Prasnike prasnuvati |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Navoshlivost, inu se zhres Ta Lenoba v'to Zirku prit', Inu tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al |
| Ta male katechismus (1768): | teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega |
| Ta male katechismus (1768): | enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa |
| Ta male katechismus (1768): | goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod |
| Ta male katechismus (1768): | otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti. |
| Ta male katechismus (1768): | Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda |
| Ta male katechismus (1768): | nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liše našiga zveličarja, od vsih drugih cerkvá zlo loči, in bi se bolje hram ali tempelj imenoval |
| Oče naš (1885): | ne pripušča našemu Nacetu dosti časa za molitev in obiskovanje cerkvá. Zavoljo tega hočem jaz namesto njega moliti in v cerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi kashe, kako daljezh zerkve od fare ſtojé. Druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zerkev v Loki je bila ſizer smirej nar ſnashniſhi vſih zerkva Loſhkiga kantóna in morebiti zele gorenjſke ſtraní, pa kar ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. |
| Oče naš (1885): | križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in gorah! Zopet se boš k nam vrnil in nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so |
| Divica Orleanska (1848): | (Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi |
| Divica Orleanska (1848): | spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem |
| Maria Stuart (1861): | rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve |
| Sacrum promptuarium (1695): | Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve na Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi |
| Ta male katechismus (1768): | zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' |
| Ta male katechismus (1768): | tov te Zirque dejleſhani. Vish. pesm. 4. Efeſ. 6. Mark. 16. Rimi. 12. |
| Ta male katechismus (1768): | per uſhivanju posebnega? Kar vira, inu imenitnost S. M. K. Zirque uzhy, namrezh: de enemu Kristianu, katire mashnek ni, je ſadosti |
| Ta male katechismus (1768): | krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi Poglavarji, inu Uzheniki katholshke zirque enuvolnu ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth. 18. Koku se en Katholshke |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno |
| Divica Orleanska (1848): | prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran |
| Zlata Vas (1850): | pa mislili so, to se že da v šoli, v cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter |
| Oče naš (1854): | so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje |
| Oče naš (1854): | Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridno k Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo |
| Oče naš (1885): | so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje |
| Genovefa (1841): | in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in |
| Genovefa (1841): | dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | eniga urouniga potoka eden ispodkapa perhishi, eniga pa spodkapa perenei zierkle tipi podeje an podrugi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka: tedei usigni te dnar noi daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker prei tu |
| Ta male katechismus (1768): | Aquileja, S. Marka Evaugelista, katire je ta perve v' leti Zirkvi S. Evangelium pridegval, jogèr, je s' njim v' Rim se |
| Ta male katechismus (1768): | inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji Zirkvi gorivofran bil. I. Kor. II. 25. Kaj je pak per |
| Ta male katechismus (1768): | bodo, v' sebi ſapopade. Zhetertezh, inu naposled: De v' ti Zirkvi je ena gmajna, ali skupshina teh svetnikov; tu toku ſastopi |
| Ta male katechismus (1768): | kader se lezh gre: pred jedjo, inu po jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob |
| Ta male katechismus (1768): | eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njega nauſhijesh. Kolku dny je, de more moj Syn v' zirkvi biti koker v'eni pushavi, inu samoti; ter se nobeden |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vy nar grefhnifhi kopzi, inu nadoshne krivy sheini ſodniki v zirkvi vafho flushbo opraulate? taku ſe gody! drugih grehe vidio, ſvojih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Katiri nam s'svoimi darmy Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhne dny, Sh'nimi tudi vſi svetniki, Kar v'te sveti Zirkvi se Snaide , Boga zhasty vſe. 5. Ozheta , kadirga zhast Je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ta S. General Kommunion ſa dushe v'vizah v'zirqvi S. Joſhefa gorivofrati. 5. Uſaku lejtu se eno uro ſbrati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre v' Bratovski Zirqvi S. Joſhefa S. Ma- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno S.Masho shlishati, katira ſna rajmno taiſta biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | terga je lep grad in prav prijeten griček z lepo cerkvijo, ki mu, tode po krivici Žalostna Gora pravijo. Terg stoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | s papežem (konkordata) zahteva novih postav o razmerah med katoliško cerkvijo in državo. Vlada bode skrbela za načrte dotičnih postav. — Moji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | velikega deževja; teče po Rojanu in v dolino pod farno cerkvijo deli Greto od Skorklje ter v ovinku pod cestovodom in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Simon Unglert, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 24. Cerkenška steklenica (glažuta) na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ondi privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Toča in copernice. (Konec. ) Streljanje pa gotovo odžene točo? — Naš cerkovnik hude ure nikdar ne zgreši, temuč serčno zvoni, in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in iz ktere ga je božja previdnost otéla. J. Oberdank, cerkovnik. Nekaj za hišne gospodinje ob božičnim času! Svinsko in drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdaj bi bila toča per nas vdarla. — Če bi vaš cerkovnik ne bil zvonil in streljal, ali veš, de bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per tem pa se bo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tudi v némško mesto Norimberg in nabije velike oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi. Takrat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe |
| Zlata Vas (1848): | v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jakob Grahovi jerbasčiki iz Dola so bili čedni izdelki. Tudi cerkvene špice Pauline Brenčič iz Idrije moramo pohvaliti. — Z velikim trudam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je hočejo popolnoma zatreti in zato tudi najprej najviše cerkvene glavarje pomoriti, potem še-le navadne vernike: treba je bilo še |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ter ne izostajajte brez nujne potrebe. Prizadevajte si božje in cerkvene zapovedi vestno spolnovati. Prejemajte večkrat in ne po redkem svete |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | 8a zapoved: Ali si lagal? Obrekoval? Opravljal? Zdražbe delal? sumničil? Cerkvene zapovedi: Ali si se postil? Ali si izpolnjeval dolžnosti svojega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje |
| Ta male katechismus (1768): | koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus |
| Ta male katechismus (1768): | inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za |
| Genovefa (1841): | med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér nam jih je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | čednosti so: Modrost, zmernost, pravičnost in serčnost. Ob petih: Pet cerkvenih zapoved imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | napravljajmo slovenske, na primer, v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji |
| Mlinar in njegova hči (1867): | prišel samo zavoljo pijače. Prinesel sem vašim dekletom svinca s cerkvenih oken, kakor sem jim bil obljubil. Nocoj ga hočejo liti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dolžnost spoznala, pretekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje katoliških cerkvenih obredov nesramnega „Tagblatta”, ki res ne zasluži druzega, nego da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je k svojemu že pred nekoliko leti izdanemu I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih. Narodni duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem in stavljeni |
| Lohengrin (1898): | provodu idočemu v cerkev na čelo. ) Miroslav (se pojavi na cerkvenih stopnicah; žene in paži se prestrašeni umaknejo). O kralj mi |
| Ta male katechismus (1768): | XV. Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet zhastiteh. Od boſhjeh, inu Zirkovneh ſapovd? Kedu je boſhje ſapovde dal? Sam Buh. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sakai tu ſo poſtava, inu Preroki. Math. 7. 12. Pęt Zirkovneh Sapovd. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Uſsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne |
| Divica Orleanska (1848): | drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | M. Šr e i n er, pasar v Ljubljani, za cerkovno oródje. 18. Gosp. Ž. Šubert, klobučar v Ljubljani, za svilnate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Šreiner, srebrar in pasar v Ljubljani, je svečnike in drugo cerkveno orodje v razstavo dal, z kterim je očitno pokazal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vitez Fr. Kurc Goldensteinski se je z risano podobo za cerkveno malarijo prav dobro priporočil. — Mnogoverstni zvonci za živino, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koristno bilo, de bi se ta stari spomenik za našo cerkveno zgodovino še dolgo ohranil. Jure Sodevski. Prislovice Štajerskih Slovencov. 95. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſanguinis eſt. Se na ſpodobi de bi mi tiſte v' zerkouno skrinio hranili, sakai tu je te krivy plazhilu. O koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zerkouno fhkrino hranite? Na bo le veliku vezh ta zirkou omadeshana |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti |
| Viljem Tell (1862): | sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kažejo cerkvico, v ktéri so skrivaje sveto mašo brali. Ta cerkvica stoji na desni strani ceste gori gredé nekaj stopinj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šege izhod ne cerkve opomni in v stare veke prestavi; Cerkvica je okrogla in precej visoka, z lahkim kamnam so,zidana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daróv nebeških vir odpéra. Na Ljubljance nizkim produ Se vzdviguje cerkvica, Zraste v tempelj svet Gospódu, Petja poln groméčiga. Ki se |
| Oče naš (1854): | Do stermine so prišli, na verhu ktere je majhna poderta cerkvica stala. Ko je Arkimbold poderto hišo božjo zagledal, je obstal |
| Oče naš (1854): | je v Albero, selo na meji peljala. Tukaj je stala cerkvica ktere zvonjenje se je o jasnim vremenu dostikrat v francozki |
| Ferdinand (1884): | nezgodi v okom prišel; ustanovil jim je lastno župnijo. Čedna cerkvica je postala župnijska, svojo hišo je pa prepustil župniku. Tudi |
| Zeleni listi (1896): | je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kadar je pa svoje vsakdanje molitve v cerkvici opravljala, se je narlepši svetila njena pobožnost in bogoljubnost. Njeno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | služabniku, „in poiši vojvodnjo. “ Ta gre in jo najde v cerkvici, ravno ko jo je opat Bertrand opomnil, de naj v |
| Zeleni listi (1896): | sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Novičar iz mnogih krajev. 2. dan t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi posebno lep v kazini, ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano pripeljala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil |
| Sacrum promptuarium (1695): | kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | iskasala, kakor de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili; prav radi bi ga bili že v poprešnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so bili in gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę vojſke dershaîe, de bi on to pravizhnu oroshje naſhiga Zeſsarja poshęgnal, njemu tę vsęte męſta v'Niderlandi ſpęt nasaj dobiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ou Bogá preklinjal: en drugi ga toshi, de ſe super Zeſsarja punta: leta pravi, de je on rękal, de ſe nima |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Naſhiga Shkofa N. inu vſo naſho duhovno Goſposko: naſhiga ſvetliga Zeſſarja N. inu veſs Chriſtianski folk pred vſo nadlugo, inu vſim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Lukesha na 3. Poſtavi. V' Petnajſtimu lejtu Zeſſarſtva Tiberija Zeſſarja, kader je Ponzius Pilatuſh deshelſki Oblaſtnik v'Judęji biv, Herodeſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krishal ? Vikſhi Farje ſo odgovorili : Mi nimamo Krayla, temuzh le Zeſſarja. Inu ony ſo premagali s' velikim upitjam , inu ſo ſilnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 2. Poſtavi. V' Temiſtimu zhaſſu je ena Sapovd vonkejſhla od Zeſſarja Auguſta, de bi ſe veſs ſvejt popiſſov. Letu popiſſuvanje ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kerſhanskimi Firſhtami preusdigneſh, tu premaganje vſih naſhih, inu naſhiga ſvtliga Zeſſarja ſovraſhnikov ſkus tvojo mogozhno roko podejliſh, ta lubi myr ram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stala; tudi je hudo v Koreji pod Sineškim cesarjam, kjer je bil v letu 1839 apostolski naméstnik ali škof |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več druzih reči. Tudi v pondeljik pred in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje |
| Valenštajn (1866): | ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej svoboden mož. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče, „saj veš, da cesar ne dá igrati s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niso samo učeni možje skorej cele Evrope, ampak še clo Cesarji in Kralji častili! V. Vodnikovo shivljenje. Kaj ne, ljubi bravzi |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Vsi trinogi silni so takisto sodili, Ter vsi cesarji, a jako modri so bili; Vse drugo skrunili so i |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in merzla noč. Dijogen! *) Po naše: božanstvo cesarjev ali božji cesarji. **) Toga je bila Rimljanu verhna obleka, podobna široki, beli, volnati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Poznej so stavili Rimljanje na tej planjavi mnogoverstna zidanja; sosebno cesarji so sezidali na nji krasnih tempeljnov, velikanskih gledišč, toplic itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji, to so bili vzroki, da so Osmani ali Turki naprej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi bil, in jo milo poprosil, da naj zanj pri cesarji govori! — Gospé gredo k čudnemu studencu, kije sred verta stal |
| Deborah (1883): | Na pravem mestu; v Beči pri cesarji! Ana. Ti! pri cesarji! Kako si opravil? Jožef. Gonili v Gradci po navadi starej |
| Deborah (1883): | bil tak dolgo? Jožef. Na pravem mestu; v Beči pri cesarji! Ana. Ti! pri cesarji! Kako si opravil? Jožef. Gonili v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali, de se je 10 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car |
| Valenštajn (1866): | na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila |
| Valenštajn (1866): | Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi |
| Valenštajn (1866): | idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža |
| Valenštajn (1866): | mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati |
| Sacrum promptuarium (1695): | is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo |
| Sacrum promptuarium (1695): | na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na vſo visho proſtiga ſpuſtiti, pak vèndèr taku, de ſe Zeſsarju ne samęri. Vy vęjſte, pravi on, de imam Jeſt navado |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | punta: leta pravi, de je on rękal, de ſe nima Zeſsarju dazia dajati: ſpęt en drugi pravi, de je on hotel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano pripeljala; zdaj bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je kaj. Tisti junec in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči. Tudi v pondeljik pred in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Peteani. Kapelici nasproti je bil krasen, paviljon za Cesarja in Cesarico; na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on |
| Sacrum promptuarium (1695): | podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí, kakor Cesarjev nar lépši konj, ako bi ravno toliko lét živel. Drevó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero |
| Valenštajn (1866): | mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev |
| Valenštajn (1866): | Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz, ko mi je dal povelje, bila bi že spoznala |
| Kuharske Bukve (1799): | vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta |
| Roza Jelodvorska (1855): | slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino |
| Viljem Tell (1862): | in perutnina. Valter. Po vodah vsaj loviti smejo ribe? Tell. Cesarjeve so reke, morja, sol. Valter. Kdo je ta kralj, ki |
| Valenštajn (1866): | komornik, Vojaški svetovalec, vojski velik Zavetnik i patron, prinesel je Cesarjeve ukaze vojski v tabor. (Vsi molčé. ) Ilo (se bliža Kvestenbergu |
| Valenštajn (1866): | staro srečo se! Orožije V hudobno roko jemlješ, da napadeš Cesarjeve dežele z vojskoj, sveto Ognjišče razvališ bogov domačih. Osvete duh |
| Blagomir puščavnik (1853): | pred klicajem, ki svojo palico kviško povzdigne, in zakliče: „V cesarjevem imenu! ” Na te besede vse potihne, in klicâr dalje govori |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nji, kjer koli je! Nima stalnega stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi koči, nobenega ne zgreši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar |
| Valenštajn (1866): | mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razpušeniga rakoviga, masla nanje in daj jih vroče na mizo. Cesarjevi kifeljci. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | si sam minister ob enem; vsi njegovi ministri so le cesarjevi sekretarji. Vendar poslednje novice iz Pariza zagotovljajo, da zavolj teh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna pečenka s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prebivavci mogočnega Rima zapuščajo svoje hiše in hité proti vertom Cesarjevim ali Salustijevim, da bi se sprehodili v večernem hladu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | jih ne bode več volil za poslance. Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni u. l. zbor ministerski |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj. Tisti junec in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesca listopada v Terst šel, de jih je zmenjal za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en ſodnik zeſarske ſodbe, v'eni takſhni ſlushbi, inu opravila sa reſsnizo praſhat |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti na deshele vun poſlan Sraunu eniga Perdauka teh Peiſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na dan. „ 571„ je Rudolſ I. Habſburgovi grof, pervi naſhiga zeſarſkiga rodu, nemſhki Zeſar poſtal. „ 569 „ ſo jeli serkala (ſhpégle) delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertne ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudje zbudno govorili, namrezh : De je na piketu ſtojezh Franzos zeſarſkiga k ſebi klizal. Ta ſe sgo- varja, de ne ſmé |
| Blagomir puščavnik (1853): | dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni bilo. 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa „Pelikan”. Osnanilo. Special-Karte des Herzogthums Krain — ali obraskrajnſke deshele, zeſarſkimu kraljevimu Velizhaſtvu Ferdinandu Pervimu, naſhimu preſvétlimu zeſárju, kralju vógerſke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neisrezheno sadovoljen in veſel, ter poſtavi v ſpomin prave hvaleshnoſti Zeſarſkimu orazhu preſvitlimu Zeſarju Joshefu II. vezhno snaminje 19. veliziga Şerpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdo kterega v kakem pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zmirej pripravljen, kar je v moji moči, v prid našiga cesarstva storiti, tedaj se tudi ponudim v svoji fabriki vso tisto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga prihrani le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si ž njimi pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vezh: na Koróſhkim 1991, na ˛Shtajerſkim: 7033. V vſim zeſarſtvu ſe jih je 200 tavshent 589 vezh rodilo, kakor jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in cest v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za to, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga je dal, in tistim, ki so njega vzrok ! — Želézna césta je že to léto Dolencam nekoliko dobička dala, de so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako bi vedil za nje. In pa, ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker je pa tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji |
| Sveti večer (1866): | do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante iméli, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta do leta bolj množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep dobiček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste na Gobovcu **) (Schwammberg) ali od Podbrezja (Birkendorf) kaj čez eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko bote potem tudi svoje hiše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v tej zadevi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje |
| Viljem Tell (1862): | streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bili she vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih |
| Stric Tomaž (1853): | Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekega moža, ki je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno |
| Zeleni listi (1896): | tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako lepa sem«, reče, »pa me nihče ne vidi! Moji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | to, dokler je čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga na napzhne vosé nakladate , pol ga po potu rastreſete; zeſto ravnate s njim od doma do njive, zeló preſuſhen ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vém — mu odgovori — kaj je merhi? Kar imamo shelesno zéſto, mi je smiraj veſ samiſhljen. Kmetijſki in rokodélſki zhaſopiſi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladim ſadunoſnizam ſe kmalo kaj perpikne, de uſaknejo. Glejte sa zeſto proti farovshu ſe tudi drevje slo ſuſhí, sato ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v taki veliki nevarnosti peljati, in nič se ne popravi! Cestni odbor ne storí nič, politiška gosposka pa menda spí ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon o cestni policiji javnih nedržavnih cest. — Konečno se še dovoli podpiralnemu društvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe |
| Robinson mlajši (1849): | meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej |
| Kemija (1869): | podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino |
| Kemija (1869): | sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora |
| Fizika (1869): | pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli |
| Fizika (1869): | nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz |
| Botanika (1875): | z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali |
| Kemija (1869): | stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk |
| Fizika (1869): | v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej |
| Botanika (1875): | ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene |
| Fizika (1869): | posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo |
| Kemija (1869): | ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari |
| Botanika (1875): | da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin |
| Botanika (1875): | namreč cevi pikaste in mrežaste in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d |
| Botanika (1875): | na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne svetoval vsakimu, de bi si dve stanici z železno cevjo ogrévati perzadeval, posebno kdor ima zgoraj veliko in visoko izbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za Ferdinanda vsi molímo! — O. učenc modroslovja. Peč z železno cevjo, ki dve izbi ogréva. Zima se približuje, in kakor se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takim lahko tudi nekoliko derv pervarje. Moja peč z železno cevjo je za kuho in za peko ravno takó perpravna, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stanovanja; prepričali se bodo, kako dobrotljiva je peč z železno cevjo, posebno kjer se le ena izba z njo ogréva. Peč |
| Botanika (1875): | ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu |
| Botanika (1875): | cveti so ali vsi enakošni, enake podobe, ali pa deloma cevasti (d), deloma jezičasti (c). Cvetišče pa ni vselej ploščnato, ampak |
| Botanika (1875): | podobe so še igličasti, valjasti, sabljasti in srpasti, kakor tudi cevasti listi. 52 Gornji konec lista je ali tumpast, ali zokrogljen |
| Zoologija (1875): | ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami |
| Botanika (1875): | Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji |
| Botanika (1875): | Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven |
| Botanika (1875): | dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca |
| Botanika (1875): | brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih |
| Botanika (1875): | bolj ali manj pravilni in popolni krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so |
| Botanika (1875): | prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne |
| Botanika (1875): | ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor |
| Botanika (1875): | pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji |
| Botanika (1875): | Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj |
| Botanika (1875): | se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup |
| Botanika (1875): | bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno |
| Zoologija (1875): | pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolezen ne napravi. Zavoljo tega so pri ti bolezni košene cevke, ktére sim vam že enkrat priporočil, nar bolj pripravne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | treba bilo, bolno kravo molsti. Mina. Kakó se pa te cevke v vime vtaknejo? Zdrav. To ni težko; pomažite jih popred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetoval. Mina. Pri pervi priliki bom po Njih besédah te cevke poskusila. Zdrav. Mléko iz bolniga vimena izpraviti ni pa še |
| Botanika (1875): | prodreti do skrivnosti rastlinskega drobovja in spoznati drobne stanice in cevke, iz kterih je vsaka rastlinska tvar sostavljena; le s pomočjo |
| Zoologija (1875): | Tako na pr. so organi dihanja pri žuželkah zgol zračne cevke, ki vso žival preprezajo, a človeškim plučam nijso v ničem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh |
| Kemija (1869): | hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših |
| Kemija (1869): | spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca (Cynquecksilber), HgCy, dobimo cijan v podobi plina brez barve. Plin ima hud bodeč duh |
| Kemija (1869): | Zato se tudi namesto C2N zaznamuje s krajšim Cy. Ime Cijan pomeni »modrilo« in se mu je nadelo za tega del |
| Kemija (1869): | Ogljenčev dušec ali cijan C2N = Cy. Ogelj se spoji z duščem le pod posebnimi |
| Kemija (1869): | in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je v vseh svojih lastnostih tako podoben kloru, bromu in |
| Kemija (1869): | prelepo modro spojino, tako imenovano »berlinsko modrilo«. Z vodencem se cijan spaja v vodenčev cijanec ali cijanovodenčevo kislino (Cyanwasserstoffsäure), CyH, navadno |
| Kemija (1869): | modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno črnilo (Beinschwarz) dobimo, ako |
| Kemija (1869): | močno osnovo: amonijak, NH3, in z ogljencem se spaja v cijan, NC2, ki je v svojih lastnostih največ podoben nekterim prvinam |
| Kemija (1869): | kovino. Obe prvini se zvežete v novo telo, C2N, imenovano cijan, ki se potem spoji s kovino. Iz žarečega Živosrebrenega cijanca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funta moke, pol funta od pešk zbranih debelih vinskih jagod (cibeb), drobno zrezano lupino ene limone s pol kozarcam češnjeve vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in, če hočeš, drobnih in debelih vinskih jagod (vajnperlov in cibeb), in deni v s putram dobro pomazan in z žemljevimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemlji, eno unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb in vajnperlov) in podolgama zrezanih mandelnov perdeni, dobro premešaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem poldrugo unčo debelih in ravno toliko drobnih vinskih jagod (cibeb in vajnperlov), pol funta olušenih in podolgama zrezanih mandelnov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere |
| Revček Andrejček (1891): | s klopi. ) Ustani in venkaj iz moje hiše! Ti stari cigan, ti! |
| Revček Andrejček (1891): | lazi. (Uleže se zopet. ) Cigan tak — ciga—nast. (Speč. ) Ciganski cigan! |
| Revček Andrejček (1891): | pa še v sanjah za menoj lazi. (Uleže se zopet. ) Cigan tak — ciga—nast. (Speč. ) Ciganski cigan! |
| Revček Andrejček (1891): | mi je moralo o Grešniku sanjati! Povsod se ga ogibam, cigan pa še v sanjah za menoj lazi. (Uleže se zopet |
| Revček Andrejček (1891): | s hlapcem! Ta sramota! (Zapazi Andrejčka. ) In tamle pa leži cigan, ki me je osleparil! (Gre tjakaj in potegne Andrejčka s |
| Divica Orleanska (1848): | derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in hčere njene. Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | blagor Italije !” Vlada je pa razdelila na to več tavžent cigar med vojake s poveljem, naj jih ravno imenovane dni puhajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | poslednji čas na več hišah opomini nabiti, nektere dni ne cigar kaditi — v „blagor Italije !” Vlada je pa razdelila na to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Presse” razjasnuje ta umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Iz verjetnega vira smo slišali, da s smodkarico (fabriko za cigare) ne bo nič v Ljubljani, saj za zdaj ne, ker |
| Kemija (1869): | klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 |
| Kemija (1869): | tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec (Jodür), cijanec (Cyanid) in cijanovec (Cyanür) i. t. d. Na pr.: Hg2C1 = živosrebreni klorovec (Quecksilberchlorür |
| Kemija (1869): | Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to |
| Zoologija (1875): | Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom |
| Divica Orleanska (1848): | vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten |
| Zoologija (1875): | v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino v Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sabo podobo boſhjo, inu je k'enemu , inu taiſtemu narvishemu zilu, inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med uſſemi eni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je |
| Biblia (1584): | pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so |
| Kemija (1869): | in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn = 58; gostota = 7,3; tališče = 228° C. |
| Kemija (1869): | ohlajenji rad kristalizuje. Rabi se za lehkotekočne kovinske zmesi (glej cin) in njegov okis se potrebuje v zdravilstvu in za belo |
| Kemija (1869): | in pa pozlačivanje. Z nekim amalgamom iz živega srebra i cina obklada se steklo, ki se s tem spromeni v zrcalo |
| Kemija (1869): | 3 dele cina. 4. Topovina ima 90 bakra in 10 cina. 5. Zvonovina ima 75 do 80 bakra in 25 do |
| Kemija (1869): | do 97 delov bakra in iz 15 do 3 dele cina. 4. Topovina ima 90 bakra in 10 cina. 5. Zvonovina |
| Kemija (1869): | Zvonovina ima 75 do 80 bakra in 25 do 20 cina. 6. Novo srebro ali argentan obstoji iz dveh delov bakra |
| Kemija (1869): | v zrcalo. Amalgam iz 2 delov živega srebra, l dela cina in l dela cinka rabi se za mazanje električnega kolovrata |
| Kemija (1869): | Kovina z imenom Britanija je zmes antimona (9 — 15 %) in cina; sijajna zmes je bela kakor srebro ter se rabi za |
| Kratkozhasne uganke (1788): | hisha ſapalena. XVI. She na eno drugo viſho. Uſami en zinaſt taler: deni sneg gori, ter njega is soljo ſmejshaj. Ta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | narediti. Ulij enu malu vode na miſo; tedej dêni en zinaſt okrôſhnek, ali taler gori: na taler deni snegú is soljo |
| Kuharske Bukve (1799): | takrat maręlze notri daj, naj pozhaſi vrè, dokler na merslim zinaſtim krógi poſkuſiſh, de je sholznato; potle hrani v' glashih s' |
| Kuharske Bukve (1799): | vsami eno unzho zukra, kuhaj ſkup, dokler ſe kapla na zinaſtim okroshneki sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu ohladíſh. Ohladi |
| Kuharske Bukve (1799): | zinaſti okroshnik, kader ſe kapla ſterdi, je sholza dobra; deni jo |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi ſpęt kuhat, dokler je kapla, katiro sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe v' ſrovim maſli na sharjavzi. To deni v' eno zínaſto flaſho, inu sraven ſhęſt sélen, dva zhebula, inu diſhave, gori |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli, inu smęſhaj s' ſhęſt shlizami kiſle ſmętane. Pomashi eno zinaſto ſklędo s' ſmetano inu rakovim putram; po tim raslęzi po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad |
| Rudninoslovje (1867): | Imenitna je ta rudnina zato, ker se iz nje dobiva cinek. 2. Avgit¹) kristalizuje hemiortotipno (sl. 69), vštrit prizminih ploskev se |
| Kemija (1869): | Cinek. Znak: Zn = 32,5; gostota = 7; tališče = 500° C. Cinek je bela krhka kovina, ki se večidel dobiva iz dveh |
| Kemija (1869): | delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in |
| Fizika (1869): | plošča k cinkovej plošči, kar skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz volnenine ali |
| Kemija (1869): | argentana (glej §. 112), ki je srebru jako podobno. 26. Cinek. Znak: Zn = 32,5; gostota = 7; tališče = 500° C. Cinek |
| Fizika (1869): | vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako |
| Fizika (1869): | potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar |
| Fizika (1869): | 40 parov, in na vrh stebra se položi cinkova plošča. Cinkov konec stebra se imenuje positivni pol (konica), bakreni konec pa |
| Kemija (1869): | izvrsten lek (zdravilo) v očesnih boleznih, tako na primer: beli cinkov okis, ZnO, in žveplenokisli cinkov okis, ZnO.SO3, ki se tudi |
| Kemija (1869): | bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli, schwefelsaures Zinkoxyd, 429. Okis cinov, Zinnoxyd, 430. Okis duščev |
| Kemija (1869): | vodenec, ki uhaja skozi plinovodno cev c in pa žveplenokisli cinkov okis, ki ostane v steklenki. Vodenec je plin brez barve |
| Kemija (1869): | destilovati; na zraku razbeljen izgori z jako svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine so v truplu otrovne, zlasti silijo na |
| Kemija (1869): | boleznih, tako na primer: beli cinkov okis, ZnO, in žveplenokisli cinkov okis, ZnO.SO3, ki se tudi beli nič in očesni slador |
| Kemija (1869): | kohlensaures Kupferoxyd, 433. Okis bakreni žveplenokisli, schwefelsaures Kupferoxyd, 433. Okis cinkov, Zinkoxyd, 429. Okis cinkov žveplenokisli, schwefelsaures Zinkoxyd, 429. Okis cinov |
| Kemija (1869): | kalamina zvanih, od kterih je ena ogljenčevokisli, druga pa kremenčevokisli cinkov okis. S cinkovimi pločami pokrivajo strehe, iz njih sestavljajo galvanične |
| Fizika (1869): | 20 do 40 parov, in na vrh stebra se položi cinkova plošča. Cinkov konec stebra se imenuje positivni pol (konica), bakreni |
| Kemija (1869): | beli nič in očesni slador imenuje. Okis se z imenom cinkova bél (Zinkweiss) rabi za barvo ter ima to prednost pred |
| Fizika (1869): | plošča, na to okrogla bakrena plošča, in na to okrogla cinkova plošča. Navadno se privari (prilota) bakrena plošča k cinkovej plošči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razklano. Zerreiblich, drobljiv. Ziljski skladi, Gailthaler Schichten. Zinkerz rothes, rdeča cinkova ruda 56. Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | celi, se vsaki dan enkrat sledečim zdravilom pomoči: 3 lote cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 1 lot cinkovega vitriola, 1 lot galuna, 1/2 lota zelenega volka, v štupo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov cinkovega vitriola, 6 lotov galuna, ju zdrobi in v poliču vode |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sedijo, večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote cinkovega vitriola v poliču vode. Ako po tem zdravilu mahovnice ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | strohneti. Verwittern, sprhneti. Verzerrt, zategnjen, spačen. Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol, 57. ,, kupreni, Kupfervitriol, 59. ,, kupreno - svinčeni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Jurska tvorba, Juraformation, 122. K. Kadunjasto, muldenartig. Kalait, 41. Kalavec, cinkovi, Zinkspath, 56. ,, grenki, Bitterspath, 40. ,, železni, Eisenspath, 53. ,, manganov, Manganspath |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih |
| Kemija (1869): | povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo |
| Kemija (1869): | bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla |
| Kemija (1869): | §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z |
| Robinson mlajši (1849): | žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne |
| Kemija (1869): | 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spustijo, Ki na drevju mirno spijo ; De se drevje cvetjem cira, 3) Gde si čbela med pobira; De se trave zelenijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miljonov ljudi. Ako ravno ni ne duha ne sluha od Cirilove in Metodove vrédbe med Slovenci, se vender sléd in oſtanki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de Hribarjev Jakob zheſ„kiga kolovrata ſhe ni videl. ” *) — Sled Ciriloviga obréda (ritus) na Krajnskim. Kristjanstvo je po raznih potih do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vozke podolgovate, za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu obrédu (ritus) maševal. Pod cerkvico je prostrana raka, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vsi tisti Slaviani z veseljem sprejeli, ki znajo v Cirilovih čerkah brati. Danaſhnimu liſtu je peti dél vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijatlam pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s Cirilovimi čerkami peti del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse |
| Revček Andrejček (1891): | Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj ti šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček |
| Sacrum promptuarium (1695): | gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal |
| Kuharske Bukve (1799): | 229. Zitron rosólia. Od ſhęſt lemon sręsani lupek deni v' ſhtir bokale |
| Kuharske Bukve (1799): | Diſhavno vino. Gewerzwein. 228. Bresova voda kakor Shampanſko vino. 229. Zitron rosolia. 230. Rosolia od kútin. 231. Vinſki jeſih. 232. Volovi |
| Robinson mlajši (1849): | postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev je padel na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kapljico mleka, ter jih polahkama med perstmi sukaje v luknice cizejev vtaknite. Če je le mleka kaj v vimenu, bo z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1/2 : 2/3, med B-jevim in C-jevim kakor 3/4 : 4/4, med C-jevim in D-jevim pa kakor 5/6 : 3/8. Koliko sta dobila B |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A-jevim in B-jevim deležem kakor 1/2 : 2/3, med B-jevim in C-jevim kakor 3/4 : 4/4, med C-jevim in D-jevim pa kakor 5/6 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + b + a + b + a + b + ... (ckrat) = a + a + a + ... (ckrat) + b + b + b + ... (ckrat) = ac + bc. N. pr. (30 + 6).7 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz. (a + b). c = (a + b) + (a + b) + (a + b) + ... (ckrat) = a + b + a + b + a + b + ... (ckrat) = a + a + a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b) + (a + b) + ... (ckrat) = a + b + a + b + a + b + ... (ckrat) = a + a + a + ... (ckrat) + b + b + b + ... (ckrat) = ac + bc |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + b + ... (ckrat) = a + a + a + ... (ckrat) + b + b + b + ... (ckrat) = ac + bc. N. pr. (30 + 6).7 = 30.7 + 6.7, (200 + 80 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile |
| Kemija (1869): | klorovodenčeva ali solna kislina, ClH (§. 45). NaCl + SO3.HO = NaO.SO3 + ClH. |
| Kemija (1869): | zraven se dobi kakor postranska dobava klorovodenčeva ali solna kislina, ClH (§. 45). NaCl + SO3.HO = NaO.SO3 + ClH. |
| Kemija (1869): | Dobimo jo, ako živosrebreni cijanec destilujemo s klorovodenčevo kislino, HgCy + ClH = CyH + CIHg. Ta kislina je plin brez barve in ima |
| Zoologija (1875): | Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. |
| Zoologija (1875): | podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis |
| Zoologija (1875): | na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina |
| Zoologija (1875): | v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih |
| Astronomija (1869): | razdeljen, Ko bi hoteli ž njim meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da bi |
| Astronomija (1869): | o'p' ravno tako četrti del kroga kakor op. Ostri kot cmf je toraj enak polovici pravega kota, ker je nad njimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica. Meso s polivko. Krompirjevi cmočki v mleku. Pečen puran. 87. Krompirjevi cmočki. Meso z mandelnovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Laški rezanci z gnjatjo. Telečja obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri. Telečji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje stegno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to župo v posebni skledčici na mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane prav dobre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vse dobro zmešaj, star pertič v sredi s putram pomaži, cmok vanj zaveži in v vodi dve uri kuhaj. Eno četertinko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v globoko skledo in nevestno župo (šodo) nanj. Mandelnov angleški cmok (puding). Se ravno tako napravi. Ko se skuha, ga zverni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zelenim graham in kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa. Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni angleški cmok (puding). Eno unčo putra s štirimi jajci do spenjenja mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s solato. Torta iz cukreniga kruha. Mandelnovi loki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v vodi dve ali tri ure kuhaj. Potem ruto odveži, cmok podolgama in tanko zreži, lepo ob kraji sklede napravi, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ure pred obedjo v velikosti otročje pesti lepo okroglo narejene cmoke v vrelo župo ali vodo. Žemljevi cmoki. Razpeni dobro pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki med kuhanjem ne razvale. Jeterni mlinci. Napravi jih kakor cmoke; samo testo deni v s putram dobro pomazano kozo, lepo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z nekoliko cukram, vmešaj jo z jajci in perdeni cmoke malo pred, ko imaš v skledo devati. Spenjena župa. Vbi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kos gnjati, čebule in zeleniga peteršilja, naredi iz krompirjevega testa cmoke, napravi od strani luknjo, namaši gnjat vanjo, zamaši dobro, kolikor |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli, vbì pęt jajz notri, vſe premęſhaj; is tiga dęlaj zmoke, jih kuhaj pol ure na goveji shupi; deni v' ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza, smęſhaj, dęlaj zmoke, inu jih na meſni shupi kuhaj. Ako bi rad velike |
| Kuharske Bukve (1799): | malo moke, ako je preſuho, perlì vode, al shupe. Dęlaj zmoke is tę omęſe, inu kuhaj na vręlim kropi. Pomashi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhan, ga ręshi s' shlizo is lonza na knędelne ali zmoke |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhaj na vręlim kropi. Pomashi eno ſklędo ſrovim maſlam, pokladaj zmoke notri, perlì shupe, inu poſtavi na trinog nad sharjavko. Ob |
| Kuharske Bukve (1799): | 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' goshovji |
| Kuharske Bukve (1799): | ſizer rasvalę; majhini pa ſe bres moke ſkup dershę. Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata |
| Kuharske Bukve (1799): | 36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike |
| Kuharske Bukve (1799): | 267. Spinazhni zmoki. Vsami eno dobro pęſt ſpinazhe, enmalo peterſhíla inu zhebula |
| Kuharske Bukve (1799): | ribanim ſiram potręſi, v' pęzh poſtavi, inu saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. Srove, ali pa poſuſhene kukmake drobno rasſękaj, smęſhaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | č o vih sekir iz Loke, od J. Serpanove vôzne coklje iz dolenjiga Semena in od M. Majerlevih torbic iz Poljan |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Tonetove coklje! " pristavi logar hitro. "— potem pa se je podal urnih korakov |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Pa akoravno je Tone zaterjeval, da je coklje pustil na povelje svojega tatinskega družnika v slepi dolini, mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | sim so vojaščine prosti; živino, mašine in orodje smejo brez cola v svoje naselišča pripeljati itd. — Teta presvitlega Cesarja nadvojvodinja Marija |
| Botanika (1875): | gold., kar znaša 10,628.540 gld., pri čem je bilo samo cola (carine) plačanega 3,270.320 gld. Kava ima v sebi neko kristaljivo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi |
| Divica Orleanska (1848): | daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri |
| Divica Orleanska (1848): | Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto |
| Kemija (1869): | se rada menja več ali manj. Za podlago je vzet colni cent po 100 solnih funtov, in vsak colni funt po |
| Kemija (1869): | je vzet colni cent po 100 solnih funtov, in vsak colni funt po 500 gramov. Med zunanjimi lastnostmi tvari je posebno |
| Kemija (1869): | denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno |
| Kemija (1869): | colne zveze. 1 funt colne zveze ima 500 gramov. Na colni funt čistega srebra se pridodá 1/10 bakra, to je 50 |
| Biblia (1584): | inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók |
| Biblia (1584): | Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakoſhno saſlushenje imate od tega? Kaj ne ſtore tega tudi zolnarji, (ne ſtoré tega tudi hudobni ljudje)? Ino zhe ſte le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kdor ima shivesha od vezh, naj ravno to ſtorí. “ Tudi zolnarji ino vojáki ſo k' njemu priſhli, ino mu djali: „Uzhenik |
| Zlata Vas (1848): | Od noviga župana in od Brenceljna. „Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani vselej rekli se smejajoč, kadar jim je zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s |
| Divica Orleanska (1848): | svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiškop. Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si jest mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo |
| Zlata Vas (1848): | so v dobrih letih toliko denarjev steržili. To ni bila copernija. Pa malo živine imeti in vunder veliko sira in masla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabija — da so iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh! — to je zopernija! '' bóde marſikdo rékel. — „Ta je prasna! ” bodo drugi rekli. Nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prag vtakni ali pa rasbeljeno shelesno koso pod dimnik poſtavi, zoperníja bo govoto nehala. Sakaj tako boſh zopernizo obodel ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako ravno vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je plačati. In mar misliš, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rekli. Nizh od tega ni; glejte to je vſe bres zopernije tako: Kadar s deshjem velik poſében vihár vſtane, ſe vzhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bres vſe prave mozhí. De bi ſe vrashe in zopernije po ſhirokim saterle, me je priſililo ſvojo ſkuſhnjo v „Novizah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tebi ſama od ſebe sazéli — zhe jo zhedno dershiſh. ” „Soper zopernijo je dobro kaj od obléke ob shivljenje djaniga zhloveka iméti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sakaj tako boſh zopernizo obodel ali pa opékel, de bode zopernijo nasaj vsela — ali ſaj ti nosh is praga, ali koso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó le naj k naſhim „Novizam” pridenejo, kar ljudje sa zopernijo imajo, pa ni. Zhe ima krava rudezhe, viſhnjevo ali pa |
| Zlata Vas (1850): | visoki gosposki zatožiti. Zakaj bal se je, de bi mu copernik, ako bi to zvedil, kako škodo narediti utegnil, predin do |
| Zlata Vas (1850): | v hudičevi oblasti. Zakaj gotovo so bili prepričani, de je copernik in de se je zato z dušo in telesam peklenski |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v življenji tako čuden človek. Nekteri so mislili, de je copernik in so djali, ta jim bo še osle kazal; večidel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da ima neko copernijo na vratu? ” in vse je zavpilo: „copernik je! ” Cesar migne, da naj molče in reče: ”Vzemi amulet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pesku. Vse je stermelo; kar se oglasi nekdo iz množice: „Copernik je. ali ne vidite, da ima neko copernijo na vratu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de moli is shita poſtanejo; nevedeshi zlo pravijo, de jih zoperniki v shito pershvishgajo. Nekakoſhni majhni metulji, ſo, ktéri ſpomladi, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo |
| Divica Orleanska (1848): | od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' ſvojo saſtopnoſtjo ſe napihuvati, kyr supet S. Paul 1. Cor. 3. taku govory: Sapentia hujus mundi ſtultitia eſt apud Deum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boga lubio, koker ſam od ſebe sposna S. Paul 1. Cor. 2, rekozh: Non judicavi me ſcire aliquid inter vos, niſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | po dnevi pokoja nima, temuzh, koker govory S. Paul 2. Cor. 7, Foris pugn, intus timores. Svunei je tu shoudvaine, snotrei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. Qui Je exiſlimat ſtan, videat, ne cadat. Katiri meni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory S. Paul I. Cor. 8. Scientia inflat. De tiſta napihuje. Naſpametnu pa je s' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapišemo. Ako je kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko |
| Kemija (1869): | se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | do perviga sinu nar manjšiga najemnika. Tudi vsa pervenšina živine cerka. Vsi prestrašeni puhnejo kralj ino vse ljudstvo iz spanja. Neznan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | premoženjem druziga storiti. Gotov je tedaj pregovor: „v španovii pès cerka”. (Dalje sledi. ) Življenje slavnih Slovanov. IL Miklavž Kopernik. (Konec. ) Leta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar |
| Oče naš (1854): | prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj |
| Oče naš (1854): | še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih v sito, deni jih zopet v od njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec |
| Sacrum promptuarium (1695): | Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi |
| Kuharske Bukve (1799): | grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Rio-kave po 164, 100 kg cukra po 46, 400 kg cukra po 42, 100 kg zabeln. olja po 74, 50 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 200 kg cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47, 100 kg zabel. olja po 82, 50 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je |
| Kuharske Bukve (1799): | nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli |
| Kuharske Bukve (1799): | ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa |
| Kuharske Bukve (1799): | en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Kuharske Bukve (1799): | preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi |
| Kuharske Bukve (1799): | od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' |
| Kuharske Bukve (1799): | sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven |
| Kuharske Bukve (1799): | rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naredi, na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kisla pijača, kakor limonada brez cukra, med pa tudi s cukrom; kvasa in meda je več verst. Kozarec prostega kvasa in |
| Kemija (1869): | tej lastnosti se osniva solenje mesa in vkuhavanje sadja s cukrom. Ravno tako tudi deluje vinski cvet na stvari, ki se |
| Botanika (1875): | Vacciniuin vitis idaea), ktera poslednja je pa vžitna le sè cukrom vkuhana; na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne rastlinice, in pa |
| Kuharske Bukve (1799): | ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno |
| Kuharske Bukve (1799): | soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso |
| Kuharske Bukve (1799): | nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en |
| Kuharske Bukve (1799): | zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke |
| Kuharske Bukve (1799): | s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | posode, ki jih hočeš, nadevaj. Solata iz razniga sadja. V cukru shranjene češplje, orehe, muškateljce, kratko reči, toliko sadja, kolikor ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhaj, pohladi, z osmimi rumenjaki razžverkaj, lupino ene limone na cukru ostergaj, pa eno trošico sladke skorje in eno unčo očišeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kratko reči, toliko sadja, kolikor ga imaš, (kako se v cukru ohrani, zgorej poglej), vedno v skledo napravi in z očišenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro do rahliga, potem tri ali štiri limone ob cukru ostergaj in tega kakor tudi štiri lote lepe moke in |
| Kuharske Bukve (1799): | bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se posuši. Namesti mandelnov lahko tudi pinij ali pistacij vzameš. Cukernina. Raztepi dva beljaka do rahliga, perdeni potem toliko presejaniga cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s solato. Drobljiva torta. Cukernina. 162. Rumena župa z mozgovimi cmoki. Meso z gorčico in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narediš, češnje vmešaš in pečeš, kakor je bilo zgorej rečeno. Cukrene štravbe. Dvanajst beljakov razpeni, potem pa z eno unčo cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva potica. Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke |
| Kemija (1869): | se mora najpoprej dati kakovo bljuvalo, potem mora pa mnogo cukrene vode piti. Bakrove spojine so večidel zelene ali plave barve |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa z olušenimi in podolgama pa tanko zrezanimi mandelni obloži. Cukreni kruh (marcipan) Pot funta olušenih, z rožno vodo pomočenih in |
| Kemija (1869): | Ime trstni slador je dobil od nekega trsta (sladorni ali cukreni trst), v kterem se najobilnejše nahaja, in poprej se je |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler ſe pezhe; al pa zukręni ſnęg gori narędi. |
| Kuharske Bukve (1799): | v' eni ali dvęh urah selena ſarba, katira ſe med zukreni ſnęg permęſha. |
| Kuharske Bukve (1799): | model inu poſoda sa Torte inu sa kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is |
| Kuharske Bukve (1799): | 128. Visha zukreni ſneg na torto narediti. Deni v' lonez eno unzho preſejaniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peške pobero, se da tako spraviti; vunder ni tako dobro. Cukreno sadje. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v |
| Kemija (1869): | Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo |
| Sveti večer (1866): | mu odložita, ker se jima je smilil, klobuk, palico in culo. Katrica dene culo na klop; |
| Sveti večer (1866): | se jima je smilil, klobuk, palico in culo. Katrica dene culo na klop; |
| Sveti večer (1866): | da komaj govoriš, in lačen in truden si gotovo. Odloži culo in sedi; prinesla ti bom gorke juhe in kar je |
| Sveti večer (1866): | nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni |
| Blagomir puščavnik (1853): | kake pol ure. ” Zdaj odrineta od hiše. Bogomila mu nese culico, v ktero je perilo zavezala. Zdaj gresta skozi vertič. Pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | mati! ” — Bogomila joka in ga poljubi. Na to mu poda culico. »Dovolj , reče ona, zdaj se ločiva. Jaz na svoj dom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | travailler, délati. 6. Dolge ſo konzhane s' aillon, kakor baillon, zunja penaillon, kutar, halázh. Vunder ſta kratki: mèdaillon, ſvetina, in bataillon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le enkrat greſh sh-njim na dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na |
| Zlata Vas (1848): | obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | časa zmiva. To storivši obrišite mokro vime z drugo suho cunjo, in potém ga pomažite z dobrim laškim oljem, maslam ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | opraviti, če okoli kratke palčice privežeš gobo ali kako mehko cunjo, in pomočivši jo v to zmes, rahlo potapljaš gobec ž |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Opekline močno hladiš in bolečine tolažiš, ako platneno cunjo v merzli vodi pomočiš, z žajfo dobre namažeš in na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo, ktera je s kafro namazana. V notrajno rabo služi sledeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | voda vleče in gobec preleče, kadar okoli lesene žlice rahlo cunjo ovežeš, jo v to vodo pomočiš in ž njo gobec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami, Kdo povedati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo |
| Kemija (1869): | utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev |
| Fizika (1869): | mora omeniti, da se iz luknje v tenkej steni tekoči curek pri iztoku znatno stisne, skorej za tretjino, tako da se |
| Fizika (1869): | cevi, se poveča množina iztekajoče vode. Iz stranskih sten tekoči curek dela krivo črto, ktere podoba se dá izračunati iz visokosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je hôdil seme s'jat: Žul' se bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža huda Odvernila |
| Najdenček (1860): | in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihnil, se opotekel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela, ki je ležal v nezavednosti na bregu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pobožno in prijazno, tak serčno vse je to, De s curkam solze v sivo mu brado dol tekó, In kar iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtaknite. Če je le mleka kaj v vimenu, bo z curkama vun teklo. Mina. Vajenimu gre vse dobro od rok; kakó |
| Zeleni listi (1896): | mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma iz nje! Kaj pa se mu je zgodilo? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tje dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuſhiti, inu po Simi shivini v'zhaſseh dati. Kader dręvje zvęde, ſe platnu nar lepſhi belli. Mlad hmęl |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugo Sozhivo 3 dni pred novim Meſzam ſejati, toku hitru zvedé. V' ſtarim Meſzi Zhebul, Spinaſcho, Korene, Petershel, Pęſso, inu Retkov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GMEIN REGELZA SA VSSE LETA. Aku Sonze merkne, kader shitu zvedé, toku bo malu serna, inu dragota. Aku v' Suſhzi, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti. |
| Genovefa (1841): | prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni |
| Genovefa (1841): | priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | snegam pokrita, desiravno je po dolinah že vse zelenélo in cvetlo. Vodnik pokaže s palico v dolino rekoč: „To je Černapeč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči |
| Kemija (1869): | grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice |
| Zlatorog (1886): | rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré |
| Zlatorog (1886): | kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat' snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader Meſsez doli jemle, ſejati, zheſen svęsat. zhèbul, de v'zvęt na grę, pohoditi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po |
| Botanika (1875): | na to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni |
| Botanika (1875): | popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sravu, pelinovez, inu shaibel piti, tudi shiher puſhati, laxirati. ROSHNIGA ZVETA OPRAVILA. Na poli v' drugo praſhet, inu gnoy podorati, per |
| Kuharske Bukve (1799): | zvęta inu oręha. Ta polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra |
| Botanika (1875): | za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos |
| Rudninoslovje (1867): | kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je |
| Kemija (1869): | trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in |
| Kuharske Bukve (1799): | operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi |
| Zoologija (1875): | se v dolgo zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov. Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó |
| Botanika (1875): | lapuh, rman, pelin in škrbinec. Plod ali sad. 74 Namen cvetov je izpolnjen, kedar je prenesen cvetni prah na plodovi zarodek |
| Zlatorog (1886): | tacih! Kar po lokah in prisójnih rebrih Vzgaja Triglav plemenítih cvetov, Kar jih klije v snegu in ob virih, Vsí so |
| Botanika (1875): | čaša. To pravilo ima pa mnogo izjemkov. Mnogokrat se dolnji cvetovi deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta |
| Botanika (1875): | kakor da bi stali na čaši. Če pri tem imenovani cvetovi deli obdajajo prosto v sredini stoječi pestič, kakor pod. 137. |
| Kemija (1869): | se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 |
| Kemija (1869): | in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | po ozki stezì. Tirolic, ki ji je dans perčakovàl, še cvetèč starčik, jima z veselim, prijaznim obrazam naproti pride. Se po |
| Blagomir puščavnik (1853): | ko ga je Bric vjetega pripeljal, je še bil lep cveteč možak. Zdaj pa je vpaden, suh in bled ko smert |
| Sveti večer (1866): | let in gospod Dejakovič pride s Tonetom, ki je postal cveteč mladeneč, k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane |
| Genovefa (1841): | koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bom! Al' voda šuméča , Ni živa mladost? Moč tvoja cvetéča Iskrena krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi |
| Blagomir puščavnik (1853): | blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po |
| Sveti večer (1866): | V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči |
| Genovefa (1841): | je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v |
| Valenštajn (1866): | kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni venec. Zgubljen nej, ako kdaj |
| Na stricovem domu (1860): | od njega zvedil, nikoli ni rad govoril. Ko pride zaželjena cvetna sabota, sem pričakoval Jakata, kakor po navadi; čakam in čakam |
| Razne dela (1870): | Kaj na to zerkalce skaže? "Ti si lepa, krasne baže, Cvetna roža, dvombe ni, Tode perva — nisi ti; Pasterka ker tvoja |
| Razne dela (1870): | mlada jelka, Ne premajhna, ne prevelka, Belih, clo blišečih lic, Cvetna krona vsih divic. Tud po umu je slovela, Modrijanke glas |
| Botanika (1875): | v cvetu ne soraščeni drug za drugim, stojé prašniki in cvetna ogrinjala res pod pestičem vsak na svojem mestu, in pravi |
| Botanika (1875): | najbolj vrhi cveta, pod njim pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala, namreč venec in najnižje čaša. To pravilo ima pa |
| Botanika (1875): | cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke |
| Botanika (1875): | in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami |
| Botanika (1875): | in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v |
| Botanika (1875): | izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega |
| Botanika (1875): | in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhajo; potle narędi to shupo goſtláto, kakor je visha per zvetnim ohravti pokasana. 280 Shupa s laſhkim ohrovtam. Laſhki ohravt otrębi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki |
| Oče naš (1854): | je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace |
| Botanika (1875): | vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč |
| Botanika (1875): | oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve |
| Botanika (1875): | 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji |
| Botanika (1875): | tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so |
| Kuharske Bukve (1799): | 277. Piſheta s' zvetnim ohravtam. Piſheta ſe ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vganjalica, Räthsel, ænigma. Načetek, Anfang. Jedinščina, Armuth. Bélez, die Bleiche. Cvetna moka, Mundmehl. Zapečatiti, gerichtlich in Beschlag nehmen. Palež, Brand (bolezen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir |
| Zlatorog (1886): | Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo |
| Kuharske Bukve (1799): | sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dneh po nogradih in njivah ocvelo; léto popred se je cvetenje čez štiri tedne vleklo. Grozdje ni ne suhote ali solnčniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi ; per léſki, oréhu, hraſtu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hruſhka, ali vinſka terta li sa edino pleme poterjeno. Ob zvetenju, kadar ſe ima ſadje sarájati, ſe prikashe na ſamzhikih prah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teshko seliſha reſhiti. Eni ajdo vmeſ vſejejo, in kadar ajda zvete, jo pokoſijo s detelo vréd sa prilaſt, in ſe tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezh goſénz bolj ne smanjſha, kakor take ptize. — Kadar resh zveté, kurja shivai, rada piko dobí, de ſe odverne, vſaki dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi. Sdaj pimo tizhino Na Zeſarízhino Sdravje, naj lilia Vezhno zvetè. She ſmo natózhili Ga bomo pózhili Zeſarſki Vajvodi Na vaſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perporozhil, ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu |
| Zlatorog (1886): | Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še |
| Genovefa (1841): | oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki |
| Zeleni listi (1896): | Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se |
| Zeleni listi (1896): | daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno |
| Blagomir puščavnik (1853): | Obljubil mi je sicer pri slovesu, da kadar bodo zvončki cveteli, in tički vesele pesmi prepevali, spet v ljubo dolinico pride |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kjer so rastle cvetlice in drevesa vse križem. Tu so cveteli nježni hiacinti pod steklenimi zvonci, ondi velike, kot drevesa čvrste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na nekoliko nižji ceno polnili bodo. — (Slive v mescu Listopadu cvetejo. ) Uni dan smo slišali, de so neki gospódje se sprehajaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dodelí. — Primeril te bom južni deželi, kjer palme in oljke cvetejo; zakaj pod tvojo krono mir in edinost in zadovoljnost prebiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice |
| Botanika (1875): | grad) severne širine kake 4 dni pozneje listje poganjajo in cvetó. Preveč velika toplota pa tudi brani, da nektere rastline ne |
| Botanika (1875): | da tam žita in pozemljice po priliki 20 dni pozneje cvetó; če se gre od ravnika (ekvatorja) proti severu, se opazuje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Nemzi sa to tako ime, kér toljko preproſto bres liſha zvetijo, ino ſo vender toljko fletne. Ravno kakor one v' ſvoji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize. One ſo meni sa majhno poſtreshbo hvaleshne, ino lepo zvetijo; kako bi vam jes ſhe vezh hvaleshna ne bila? To |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje |
| Zlatorog (1886): | Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili; po nekterih krajih pa kmetje celo voz na |
| Roza Jelodvorska (1855): | je prijazno vil po zeleni dolinici, in ljubo napajal nježne cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa, ki so obdajale milo dolinico |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | razen tega pa posebno ljubil slikarstvo. Gojil je tudi rad cvetice, in vedno imel v sobi pevca, — kanarčka. |
| Zlatorog (1886): | Rojeníc zeleni vrtič dobro. »Ti smeješ se? Poglej mi té cvetíce, »Dehtéče so in sveže kot ob košnji; »Kje neki ljubček |
| Viljem Tell (1862): | roko ni prišel nobenkrat, Prinesel vama vselej kaj, al krasno Cvetico gorsko, ali redko tico, Al okamnino lepo, kakoršne Po gorah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Vsa vina je razredil v 4 vrste: 1) vina s cvetico (bouquet), — 2) namizna vina brez cvetnega duha, pa vendar izvrstna |
| Botanika (1875): | cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče |
| Botanika (1875): | votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov |
| Botanika (1875): | zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in |
| Botanika (1875): | imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim |
| Kuharske Bukve (1799): | v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla |
| Kuharske Bukve (1799): | takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvętja , inu drugih sęlov, poſu- |
| Genovefa (1841): | in bélih kugljiz na ternju viſi. Té ſe imenujejo popki zvétja. Pridi ſim! Tam na poletni ſtrani dolinize ſo dru- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni ga ſamzhniga zvétja bres sárodniga prahu, zhe ga ravno s ſvojimi preſlabimi ozhmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enim létu ſe isuzhiti, de bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji |
| Divica Orleanska (1848): | z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko |
| Botanika (1875): | imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle |
| Genovefa (1841): | in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bogate ajde in pa še dolge odre poleg. Ajda v cvetji tudi vsakimu kraju veliko lepoto podelí, kér ob ajdovim cvetji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k. botaniškim verti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po cvetji, nič sadja bi ne imeli. Zakaj ljudjé pravijo včasi: Letaš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | so bolhe in gosence obrale; sadje je šlo že o cvetji pod zlo; le prosa je bilo precej obilno, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pomladi, o kterej poje pesnik: „O da bi vedno v cvetji bila, ljubezni mlade doba mila! ” — Zatoraj se ni čuditi, da |
| Zoologija (1875): | črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se v gnojnici. Zlobna muha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | letno poročilo in računi o posojilu bilo je zavito v cvetji sreče iu splošne zadovoljnosti. Popolnem pa se je presukala ta |
| Divica Orleanska (1848): | ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klaſ, je mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imé časteno , — Znamnje , vsako spomlad prerojeno, Bo po teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj |
| Zlatorog (1886): | spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
| Botanika (1875): | njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj |
| Genovefa (1841): | pogléjte, nô, kako lepo rumene, viſhnjeve in béle! ” „To ſo zvétke , ljubo déte,” je rêkla Genoveſa. „Glej tukaj jih nekoliko têbi |
| Genovefa (1841): | zhem biti, Bog bóde sa naju ſkerbel! Kdor shivali in zvétke oblazhi, bode tudi mene oblékel! ” Sa nekoliko dni je ſantizhku |
| Genovefa (1841): | kugljize na ternjulah ſo sdaj sgol majhne, ko ſnég béle zvétke! In uni ternjevi germ je poln ſvitloselênih liſtkov ! In tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim |
| Oče naš (1854): | dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mariza, imamo mi ſamo selje, korenje ino drage kuhenſke rezhi, zvetliz pa nimamo. Alj smém nekoliko teh roshiz na ſvojo gredizo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza v' ſredi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa veliko dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga |
| Genovefa (1841): | ſvitloselênih liſtkov ! In tudi drevéſa ſo polne bélih in. rudézhih zvétliz. O, to je veſêlje! O kako dober je, pazh Bóg |
| Genovefa (1841): | ſerzé vtiſnila. Vſako jutro je prinéſel ſvôji materi naj lépſhih zvetliz in polno lépih jerbaſzhikov, ki mu jih je is bizhja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dva angelja tri kite venza, ſamo is zhernih in rumenih zvetliz ſpleteniga, dershala. Tudi je podobo belo peplo (Schleier) , veliko vatlov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali shvepleni desh pride, zhe ſe rumen prah od nekterih zvetliz od viharja v viſhavo saneſhen s deshjem smeſha. De vzhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa tjè nar raji, kjér ſim miſlil, kakſhno novo ſorto zvetliz ali pa prav shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim vezhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vidila ; sna biti, de bi ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi oblesovati |
| Stric Tomaž (1853): | ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega človeka. « »O, kaj bi ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor |
| Botanika (1875): | in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ki nas vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas |
| Genovefa (1841): | jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Primeril te bom dalej sladki čbelici, ktera v zeliših in cvetlicah le med iše, strup pa, če bi kteri notri bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je Mariza djala. Ne bila bi verjela, de per teh zvetlizah, ki ſo me toljko veſelile; tako shaloſt vzhakala bom. Povejte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dajo dobro isrediti. Vuzhi ſe satorej, déte moje, de boſh zvetlizah videli. Nate, ino zhudite ſe! Ako bom ſhe sa naprej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to zhiſto prav raslozhiti. Miſlim, de ſo dali tim ponishnim zvetlizam Nemzi sa to tako ime, kér toljko preproſto bres liſha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa, in sa njoj tudi drugi ljudjé ſo tim salim zvetlizam nar rajſhi rekli, de ſo Marjetize. B. B. Oh, otrozi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Lehko de, rezhejo mati; sa to tim zvetlizam tudi tavshenkrat lepe salike pravijo. Vender nikar ne miſli, de |
| Divica Orleanska (1848): | peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in drevja, kjer koli jih usadimo, in nam zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu |
| Genovefa (1841): | sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s |
| Genovefa (1841): | selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v |
| Divica Orleanska (1848): | hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne |
| Zlata Vas (1848): | bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako drevesce je življenje enega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot |
| Sveti večer (1866): | ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin. |
| Genovefa (1841): | do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem |
| Genovefa (1841): | ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo |
| Genovefa (1841): | ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in |
| Genovefa (1841): | in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako nesrečno storiti? « »Drugo mater! « ponavlja žalostna mati in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | téh raslozhkih in po ſhtevilu ſamzhikov in ſamizhiz v eni zvetlizi vſe raſtijine v nektere réde, shlahte in rodovine ſpravili ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drevéſ, séliſh in tráv, de ſta oba ſpôla v eni zvetlizi, kakor pri jabelkah, hrúſhkah , zheſhnjeh, breſkvah, ſljivah i. t. d. |
| Blagomir puščavnik (1853): | lepši in jo vtakne sinčeku za klobuk rekoč: „Kolikrat to cvetlico pogledaš, spomni se svoje zapuščene matere. ” Gresta dalje. Že je |
| Blagomir puščavnik (1853): | moj tihi grob. Ravno tisti je od kterega sim ti cvetlico utergala, ko sim te vzadnjič v svojem življenju vidila. Stokrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Janezek privadi, to tudi Janez dela. — Otrok se mora učiti cvetlico, jabelko ali hruško na sosedovem vertu ravno tako spoštovati kakor |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Gotovo ti je znano, da imá vsak človek ali svojo cvetlico ali svoje drevó, kakor je kdo ustvarjen. Te so sicer |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prerojeno, Bo po teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Skopala sta jej lep grob in sta ga ozaljšala s cvetličnimi peresci. Mrtvo tico so déli v lepo redečo škatljico, prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smo slišali, de so neki gospódje se sprehajaje na hribu cvetliškiga potoka poleg Ljubljane, 23. dan Kozoperska, šopek popolnama zrelih jagod |
| Oče naš (1854): | opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil |
| Zlatorog (1886): | Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe gré |
| Zeleni listi (1896): | Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dolgo poprej shlahtnilo; sdaj ſe she one ſkoraj v' vſakim zvetezhim vertu najdejo. ” „Kakor te zvetlize pa, mati na dalej govorijo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj |
| Genovefa (1841): | ſe nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam vmaknile, je shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda |
| Botanika (1875): | postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vender vezhi Tail ſe je glih snaiſhlu, to pa bres zvibla ſe more tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga ſvęjtá, po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bojí ſama ſebe viditi, ſama ſebe vpraſhati, inu kęr zvibla, to nar bolſhi plat svoliti. Takú ſtury uni poſhteni kupèz |
| Biblia (1584): | inu je djal k'njemu: ò ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam |
| Genovefa (1841): | vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled |
| Kuharske Bukve (1799): | ne prevezh na enkrat, de ſo na proſlori, puſti pokrite zręti ; kader ſo na eni ſtrani rumeni, jih oberni; al potle |
| Kuharske Bukve (1799): | jajza maſla v' eni kosízi, pertręſi dvę kúhalnike moke, puſti zręti, salì s' grahovo vodo, tudi ſoka od kuhane ſbuke iuu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo |
| Kuharske Bukve (1799): | marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' |
| Kuharske Bukve (1799): | iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram |
| Kuharske Bukve (1799): | gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi |
| Kuharske Bukve (1799): | IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno |
| Kemija (1869): | se cijan spaja v vodenčev cijanec ali cijanovodenčevo kislino (Cyanwasserstoffsäure), CyH, navadno pa višnjav strup (Blausäure) imenovano. Dobimo jo, ako živosrebreni |
| Kemija (1869): | jo, ako živosrebreni cijanec destilujemo s klorovodenčevo kislino, HgCy + ClH = CyH + CIHg. Ta kislina je plin brez barve in ima neki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta pomeni naſh h zherkam z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zherkam z, ſ, s perſtavljen, tadaj: č sgovarjaj kakor naſh zh. š sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi sa ljubesen njegovih bratov obzhutljivo biti ne more! a— zh. Dopiſ is Zerklanſke fare. Şhe tó le naj k naſhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boſh sdravo drévje, in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme zhes nozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popraviti povsod, pa bi bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je „ſlovo od ſholſkiga leta” *) ktero je popred ſpiſano v. zh. g. Dehantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto govoril, bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe med letam uzhili. Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | in sicer brez ruma in le z nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah 10 kop. Kave (kofeta) se manj pije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | dobro in velja polič 14 — 18 kop. Največ pije narod čaja in sicer brez ruma in le z nekoliko cukra; kozarec |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Angležkem se je v dobi od l. 1852. — 1887. poraba čaja, kave in kakave v isti meri povečala, kakor se je |
| Fizika (1869): | enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se |
| Divica Orleanska (1848): | sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog |
| Zlata Vas (1848): | tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji |
| Divica Orleanska (1848): | alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se |
| Čas je zlato (1864): | nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se skoraj bojim, da ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le lepe sanje. Pa le sam prevdari, se ti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja |
| Lohengrin (1898): | hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha |
| Gozdovnik (1898): | vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se |
| Ta male katechismus (1768): | zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo |
| Ta male katechismus (1768): | skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja |
| Zlata Vas (1848): | ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota |
| Revček Andrejček (1891): | našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte mi rèkli. Jejte, ino pa oblagoſlovíte me. “ Isak rezhe: „Zhakaj, blishe ſtopi, de poſhlatam, zhe ſi moj ſin Esav, ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narózhje, ino mu da piti. Kedar odpije, mu rezhe dekliza: „Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ji k ſlovéſi, Şolsé ſtojijo v vſákim mu ozhéſi. „O zhákaj, mi dopólni prôſhnjo êno! Pred ko ſe lózh'va“, Bogomíla pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na nekake ure, tédne, dneve ali na poſébne zhaſe, ne zhakaj, ne mladiga méſza, ne ſhipa, i. t. d. Ako bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ne bom nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker vidim, mene ne bo nizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' tęmu? Matizh. Jeſt ? — jeſt pravim, de — de godzi sunej zhakajo. Baron. Ti tedej obſtaneſh, de ſi piſmu — Matizh. Kir gnadliva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhe bodo oni deklizhe obdershali. Godzi, inu ti drugi vshę zhakajo. Baron. O le vsémi jih, le vsémi jih. Matizkek, kaj |
| Divica Orleanska (1848): | Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali |
| Divica Orleanska (1848): | solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela |
| Valenštajn (1866): | Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Pripovedke za mladino (1887): | vam je že preveč. Kaj mislite, da vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou, sakai malu yh je, katiri bi radi to reſsnizo ſliſheli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſsniza? tu jes hvalim, de pa on ni na odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mina. Rés težko sim že čakala, de bi mi svetovali, kaj mi je storiti, če se |
| Roza Jelodvorska (1855): | zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten |
| Roza Jelodvorska (1855): | Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se jim truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak |
| Zeleni listi (1896): | živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si |
| Stric Tomaž (1853): | Emelina, ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vošmo, de mravljinčikam Se znajde vračba kaka, Naj pesniki ne čákali Zastonj bi rumenjaka. Mé vošmo, de bi h koncu šle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidili bote polje prazno in kakor osmojeno, *) in komaj bote čakali zagledati spet z ajdo obsjano in z rudečkasto-belimi cvetlicami zagernjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | čakamo, da se bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i napenjali drugi narodi za čast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Parizu snidel in rešil važne zadeve. Pravijo, da bojo papež čakali do tega časa, po tem pa „z zadnjo besedo” (ultimatum |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v gobcu deržal. Zdaj so gospodje glave vkup pomolili in čakali, kaj bo s prešičkom začel. Obračal je plošico zdaj sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas bival je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so se ustavili in čakali, Šimen pa je šel doli proti koči, ktero mu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym narozhuv , de bi od Jerusalema naſhli, temuzh de bi zhakali na oblubo tega Ozheta, katiro ſte vi ſhliſhali (je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi tega Goſpuda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | leshalo veliko ſlepih, hromih, jétizhnih ino drusih bolnikov, ino ſo zhakali, kedáj bo voda kipéla. Med njimi je bil nekdo, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | med drugimi glédavzi ſolse polijejo. Ravnitel ſo ravno na to zhákali. Kedar zhútijo ſerze ozhetovo sa vſmilenje sadoſti mehko, ga is |
| Genovefa (1841): | in péſhzi sa boj napravljeni v réd vſtopili in ga zhakáli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in |
| Blagomir puščavnik (1853): | se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja sta jih prav prijazno spre- |
| Blagomir puščavnik (1853): | Scer se mi nekaj dozdeva, kakor bi me nekaj prežalostnega čakalo. Zdi se mi, kakor bi notranji glas čula: Bogomila! Bogomila |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bilo in slaba pot, in vender ga ni nič druzega čakalo. Nevoljin gré skozi celo vas in je bil že skoraj |
| Valenštajn (1866): | reč branili bodo krepko. Posvaril zveste sem, obstražil druge. Stopinje čakam samo prve, precej — Maks. Na goli sum se naglo dela |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Vi, Tekla, nič ne vprašate? Kar nič? Besede vaše čakam dolgo že. Al morete prebiti, da užé Več dni še |
| Zlatorog (1886): | »Tóda jaz čákam, »Da pride nakràt »On trkat na durí, ¶»Ki nema me |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt tę sa Goſpbdarja moje ſrezhe poſtavim, od tebe ſamiga zhakam jeſt, kar mi je ſhe dobrih dny namęnjenu; daj meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim na konzi mojga pota, boj je per kraji, inu zhakam s' savupanjam na krono tę pravize, katęro ſi ti, o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | to moramo mi Slovenci sami, osobito mi izobraženi, sicer zastonj čakamo, da se bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali |
| Gozdovnik (1898): | hitrostjo vode bomo pa le počasi napredovali. Če pa dalje čakamo, zgodi se lahko, da bomo o jutranji gori še v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali ſi ti tá, katęri imá priti, ali eniga drugiga zhakamo? 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima |
| Valenštajn (1866): | Grofinja (se smeje). Kakó pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheka ſe jeſt ne bojim; ſej vęjm, de njęga ne zhakaſh. Goſpá. Koga pak ? Baron. (na ſtran. ) Eden je per nję |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi v' gradi. Potler mo bomo rekli, de na piſmu zhakaſh , inu de ſi pręd niſi v' Lublano upal. Tonzhek. (shaloſtno |
| Blagomir puščavnik (1853): | niso; ti divjak si jih zaperl u temno ječo. ” ”Kaj čakate tukaj? ” zagromi čuvaj za njim, ”vun ali noter! ne vidite |
| Stric Tomaž (1853): | zastonj. Polovili jih bomo, kot lesice v luknjak. Tedaj, kaj čakate? “ „Lahko po nas streljajo, da bodemo eden za drugim pocepali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in |
| Divica Orleanska (1848): | ( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet |
| Zlata Vas (1850): | de sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so |
| Gozdovnik (1898): | O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kraj pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga |
| Biblia (1584): | kir ima priti, ali imamo li my na eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter |
| Zoologija (1875): | ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium). |
| Zoologija (1875): | se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil |
| Zlatorog (1886): | gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Lohengrin (1898): | mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec, ki si takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve |
| Lohengrin (1898): | možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li |
| Divica Orleanska (1848): | in prijatlov svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo |
| Zlatorog (1886): | Ž njó namreč kot z bogóvsko šibico »Odprl je duri čárobne duplíne, »Napolnil vreče s sámo zlato rudo »In ž njimi |
| Lohengrin (1898): | si! Elza. Ki ná-me te prikléne, Kje najti je moči? Čarôbne ti si nravi, Prišel po čaru si: — Kakó moj duh |
| Zlatorog (1886): | se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara |
| Fizika (1869): | Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prokul. „V čarodelstvu ni tacih moči; pa mi tudi ne gré v glavo |
| Fizika (1869): | kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje, 117. Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel, ročica, kljuka. Kurzsichtig, kratkovid. Küstenklima, primorsko podnebje |
| Deborah (1883): | žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je, Si |
| Maria Stuart (1861): | bila. Burleigh. Ne morem razumeti, kako, s ktero Močjo in čarovno zvijačo mu Je obveljalo, da prekanil je Modrost kraljice moje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne pelješ v svojo skrivnostno sobico, ker v nji hraniš čarovno pijačo, s ktero slehernega očaraš, da te ljubi. Ko bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povej mi povej tvojo skrivnost! (Deklica se nasmehljá). Ti mlada čarovnica ti, menda me zató nikdar ne pelješ v svojo skrivnostno |
| Pripovedke za mladino (1887): | naravnost k Janezku, odpre hlev ter zakliče: „Rešena sva. hudobna čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor ptiček iz kletke |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa se je tako prijazno delala, ker to je hudobna čarovnica, ki otroke lovi, in postavila je hišico iz kruha le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj se pravi |
| Robinson mlajši (1849): | bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci |
| Zlata Vas (1850): | od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol léta na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čez leta gotovo še več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki |
| Ta male katechismus (1768): | tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se pergodèe, koker: I. Smert. II. Sodba. III. Pekl. IV. |
| Ta male katechismus (1768): | bodo moje besede shlishali, ter se uzhili mene bati uſſake zhas, v' katiremu bodo na ſemli ſhivelli, inu toku imajo tudi |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. XVIII. Dusho, telú viſhej, poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O bodi itdr. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi na podſtopte? kolku grehu vi na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | O zhas, o zhas veſeu sa nas! No v'jaſle poloshila. 4. Pi atushu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki zhas Ozhetu , inu Synu , Inu Duhu, de bo per naſs Vſel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali ſa kratkè zhas: temuzh she tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku |
| Kratkozhasne uganke (1788): | puſti njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina pye, en zhas namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter puſti ſhivino pyti, ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov jepa use kupa naprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te zhaz al dnarje skues ta na svateisha noi obvaſtneisha inu nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prave Korona. SHEBRANJE. AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt perſti pa kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Heleno noi S Barbaro dati o duh menei skashi tiſti zhaz noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi sahvali boga sanje, noi ga nuzei |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki |
| Genovefa (1841): | iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je |
| Genovefa (1841): | veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame |
| Sacrum promptuarium (1695): | aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in |
| Zlata Vas (1850): | seboj vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober |
| Zoologija (1875): | s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil |
| Zoologija (1875): | zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram |
| Ferdinand (1884): | tudi okreva iz te bolezni, — kar pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a |
| Robinson mlajši (1849): | Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej réči, ko je v dogodkih |
| Robinson mlajši (1849): | mu zdaj, prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni |
| Robinson mlajši (1849): | Še je nekoliko času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse |
| Robinson mlajši (1849): | si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se |
| Kuharske Bukve (1799): | en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo Judovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod |
| Biblia (1584): | nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi |
| Biblia (1584): | ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Sacrum promptuarium (1695): | vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugu ſi zhaſs, inu ure odlozhimo, sa molitu pa obeniga zhaſſa na naidemo, inu per obeni rezhy nas tu ſpaine taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de ſi mi h' opravilu prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine naſhiga Odreſhenika ſaki dan le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu greſhnu na sgubíli. Ali ni veliku ſpodobnſhi, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu obshaluvali, inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na naidemo. Saturei vsemimo ſi zhaſs tu terpleine naſhiga Odreſhenika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na pretezhe, debi ſe mi v' tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Rimlarje na 8. Poſtavi. Bratje! jeſt dershim satu. de ſedaniga zhaſſa terplenje ni urednu perhodne zhaſty , katira ima nad nami resodeta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo skopov, inu je skril dnarje ſvojiga Goſpuda. Zheſs veliku zhaſſa pak je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške |
| Zlata Vas (1848): | in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá novo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
| Ta male katechismus (1768): | Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker ſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi te zhaſſe ſturuv' Katiri, dokler je ſvitloba njegove zhaſty, inu podoba njegoviga |
| Oče naš (1854): | kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že ni mogoče več živeti,— da nekdaj so bili dobri časi, so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši prišli bodo, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji našega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so |
| Roza Jelodvorska (1855): | lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo |
| Fizika (1869): | drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in da se ne vé |
| Fizika (1869): | in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče |
| Astronomija (1869): | 6 letih in 270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj |
| Botanika (1875): | narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega |
| Gozdovnik (1898): | vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le |
| Ta male katechismus (1768): | zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne derſhati. Kaj prida |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesu pojo, inu per ludęh se goriderſhę, al ob fimskeh zhaseh movzhę, inu na druge duſhelle lejtę |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih, ako ſo jo ravno tudi she zló po simi shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridu zató bila, kér jim je pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni treba zametovati vsega svojega starega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po |
| Deborah (1883): | prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom porodila. Učitelj. Kako ste prišli v to kočo? Žena. Milostivi |
| Ferdinand (1884): | sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili |
| Divica Orleanska (1848): | duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj |
| Viljem Tell (1862): | Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode. |
| Valenštajn (1866): | Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem ſdavnej najprejshli, ter so teſhavo tega dne, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | szer od korenine Krayla Davida, katira je ſavle spremeitve teh zhasov, inu rezhy ſlo owo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo šlo, kar se pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo |
| Astronomija (1869): | 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dvha jas tabe prosim daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi kader sebo moja dvsha odtalesa vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar |
| Ta male katechismus (1768): | narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu v'srezhi poskakuje tvoja dusha. Upij k'meni ob zhasu te nadluge, ob uri tvojega vojskuvanja: Pod tvojo pomuzh perwejſhim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi |
| Biblia (1584): | Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha |
| Biblia (1584): | veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on |
| Biblia (1584): | je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri |
| Biblia (1584): | Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku |
| Biblia (1584): | red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo |
| Tine in Jerica (1852): | njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. rokah nosiva prosi sa me, da mena sta zhasna beeshtva pomaga: O S. Krishtof jas taba opomenam k' si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe ozheta useti. 4. Brani v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' opravilih ſvoje hiſhe. Zhe sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhiga bogaſtva, temuzh ſe ſhe le veſelé, de imajo malo zhaſniga blaga; drugizh tiſte bogate, kteri na bogaſtvo ne tvesejo ſerza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ bogabojezh, je bila v' sakon obljubljena. Pa kakor uboga zhaſniga blaga, tako je bila bogata lepih zhednoſt. Vſa zhiſta, nedolshna |
| Genovefa (1841): | Bóg ſe bó tudi vaju uſmilil. Ne dajta ſe od zhaſniga plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih plazhilo je vézhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vana skrita shaza 99000 Dukatov prov dora svata inu potomi zhasnomi shiuleni tu venzhno vesele unebesah noi is velizharije? Amen. Kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo Amen. MOLITVA |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on |
| Maria Stuart (1861): | v božjo milost, in zanašam na Pravico tenko se sodnikov časnih. Paulet. Pravična sodba bo. Ne dvomite. Marija. Je pravda dokončana |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn zhasneh rezhy dobru dishalla, kjer v'taiſteh vezh od ſhovzha, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogl nuznu uſſe daperneſti. Pokaj gresh is svojem preyskanjam v'zhasneh rezhęh toku delezh? ſakaj preudaresh ti pred uſſakem svojem duſhelskem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. |
| Blagomir puščavnik (1853): | mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na |
| Ta male katechismus (1768): | sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saklad, ondi je vaſhe ſerze. Zhe tedaj ſvoje ſerze na zhaſno blago naveshete, boſte pa Boga posabili; nihzhe ne more dvema |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe zhaſno ſhe toliko veſelje. II. Potlej je Jesuſ na tiſti gori |
| Rudninoslovje (1867): | posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so |
| Rudninoslovje (1867): | protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki |
| Rudninoslovje (1867): | kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i |
| Zoologija (1875): | potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti. |
| Botanika (1875): | najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna |
| Zoologija (1875): | Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep |
| Botanika (1875): | zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla |
| Zoologija (1875): | več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš |
| Zlatorog (1886): | nikdar k njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je govorilo, da je knez Goršakov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do dné |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po Karolu poslali časnikov, in tam je bilo večkrat kaj brati iz Francoskega. Nekega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 302. kaz. zakonika bere take pamflete! Potem pa kličejo judovski časnikarji policijo na pomoč, ako duhoven stori svojo dolžnost in očitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | brati zna. Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in cukamo vsi časnikarji z nadležno besedo: „daj, daj tudi meni kaj”, je sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mnogo v hudobijo sabrede, poprej ko vejo, kakſhno ſhkodo sa zhaſno in vezhno ſi nakopavajo! Savolj paſhe jih veliko is ſhole |
| Astronomija (1869): | Časoizprava. 63 Zemlja in mesec. Zeló tako, kakor solnce vlada nad |
| Astronomija (1869): | südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291. Četvrtec, Quadrant, 234. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodélſke novize: tako bodo tudi Dalmatinzi ob novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku dobili. Natiſkoval in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſeljem bodo tudi sanaprej namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil. Poſluſhajte, prijatli! tadaj, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ne veſh, de ſo te podobe le sa nek zhaſopiſ sriſane in napravljene, ne pa sa ogléd v kaki zeſarſki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen tega zhaſopiſa je, kakor naſhih noviz. Tudi tukaj bodo kmetijſke, rokodelſke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pergodek vſe, kteri ga svedó, s boshjim ſtraham napolnil. (Poleg zhaſopiſa: »Katholische Stimmen« 1843). J. K. Ogenj v Mednim. Po nozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na ſvétlo, in velja sa zelo léto 1 goldinar. Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na ſvoje bravze |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Francoskega. Nekega večera pride Karol vesel domov in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na tavžente! Ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali o časopisih, da se drugej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile v poslednjih dveh letih od kmetijske družbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | mu zemljica! V Gorici 29. dec. = Gorica šteje vse polno časopisov v 3 jezikih izhajočih, a vendar mi Slovenci še enega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | imate „Glasbeno Matico”, „Sokola”, „dramatično društvo”, „Mohorovo društvo”, imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se čita iz Čehije. Morda bode kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere v tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo rasodel, kako bi naſhi kme- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je, ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati |
| Divica Orleanska (1848): | kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi |
| Zlata Vas (1848): | in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | generalom Esparterom, kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi |
| Ferdinand (1884): | čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano |
| Gozdovnik (1898): | konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére |
| Genovefa (1841): | She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre |
| Revček Andrejček (1891): | držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla |
| Revček Andrejček (1891): | Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je |
| Ta male katechismus (1768): | VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. |
| Ta male katechismus (1768): | ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo |
| Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti |
| Ta male katechismus (1768): | Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor |
| Genovefa (1841): | hude sgléde vidil, ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Prerok ny bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili; po nekterih krajih pa kmetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | deleč pride, da bo milošine potreboval, jo bo z večjo častjo vzel iz rok ubogih kakor iz Vaših. 500 škofov, ki |
| Ta male katechismus (1768): | be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne razumimo. Ako se pa znajde še tako velika i častna družba samih Slovencov — ako pa stopi med nje kak ptujec |
| Oče naš (1885): | obitelj storiti, se je danes spolnila. Počasi so šli skozi častna vrata proti gradu, ki je bil kaj umetno in krasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas |
| Divica Orleanska (1848): | Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu , gosp. dr. Vošnjaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz |
| Ferdinand (1884): | Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija |
| Roza Jelodvorska (1855): | enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod tiho, mirno, nobeniga človeka ni |