Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 22

▶ misel samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko
Robinson mlajši (1849):	krog sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu
Robinson mlajši (1849):	dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se
Zoologija (1875):	postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev
Gozdovnik (1898):	se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral
Gozdovnik (1898):	pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti

misl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhje sluſhabnek biti? gledaj, skerbi le ſatu narbel, de svojo misl naprebernesh, inu od tugente naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema pokorn biti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ludji ſhe tvoje slabuſte ſamirkali, inu ti se to dobro misl od tebe ozhitnu pred ludmy ſgubil, katiro sè uſſellej na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobru sklenil. Tega pak nimash. ti vonder virvati, de sleherna misl be ſhe enu premishluvanje bila; ſakaj una plava le gori
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj dellati, inu kakershna je bila misl pred Bogam, takershnu je tudi tvoje dijanje. Povęj meni, kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se imel spozhiti, toku ima vonder tvoje serze ena sveta misl preuſeti, dokler taku dellu, inu muja je narshlajshe ſa nebeshku
Kratkozhasne uganke (1788):	jeſt ſhe kmalu s' pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj

misou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena ta misou obshua te bukve na sovenjo shpraho pnshribati inu udruk dati

miſel

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila
Genovefa (1841):	in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav

miſsel

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nevarnoſt. Skusi ozhy ali vuſhęſsa pride h' tebi ta huda miſsèl, is hude miſli pride hudu poshelenje,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhęs tę beſsęde: Herodesh ho yſkal letó dęte vmoriti, leta miſsel v' glavo: Ti vbogi otrok, ti ſi sdaj zhiſt, kakor

miſſu
Sacrum promptuarium (1695): katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu

misli

misel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel; zakaj ravno ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi bilo pràv, če bi zavoljo tega se vsi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič
Roza Jelodvorska (1855):	vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj

misle

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico

misli

Sacrum promptuarium (1695):	ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno
Valenštajn (1866):	naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala
Tiun - Lin (1891):	so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem.
Gozdovnik (1898):	iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun

mislij
Zlatorog (1886): svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo

miſel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50.
Sveta grofinja Genofefa (1857):	grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi

miſle

Branja, inu evangeliumi (1777):	mezh pojde ſkus tvojo leſtno duſho, de bodo doſtireh ſerz miſle resodete. Ondi je bla tudi Anna ena Prerokena Fanuelova hzhy
Abecedika ali Plateltof (1789):	Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle. 2. Katir nam skus tebe visha naſhe beſsęde. 3. Katir
Abecedika ali Plateltof (1789):	Zheſhenas, per Viri. 1. Katir nam ſkus tebe visha naſhe miſle. 2. Katir nam ſkus tebe visha naſhe beſede. 3. Katir
Abecedika ali Plateltof (1789):	Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle. 2 Katir nam skus tebe visha naſhe beſsęde. 3. Katir

miſli

Biblia (1584):	ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu
Biblia (1584):	inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino tudi lètu bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne
Genovefa (1841):	ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa
Sveta grofinja Genofefa (1857):	dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati

mislih

mislah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu

misleh

Robinson mlajši (1849):	okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine
Robinson mlajši (1849):	gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d.

mislih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v njih nisim nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom
Čas je zlato (1864):	kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli
Rudninoslovje (1867):	je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v cerkev, vendar je lahko tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa

miſlih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga

mislijo

miseljo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti
Robinson mlajši (1849):	bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat

mislejo
Ta male katechismus (1768): de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam
mislijo
Občno vzgojeslovje (1887): vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni

miſlejo

Abecedika ali Plateltof (1789):	Goſpod Duhovne Ozha ! de ſem doſti, inu veliku greſhil s' miſlejo, beſedo, dijanjam, inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj
Abecedika ali Plateltof (1789):	G. Duhovne Ozha! de ſem doſti, inu veliku greſhil s'miſlejo, beſſedo, dijanjam, inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj
Abecedika ali Plateltof (1789):	G. Duhovne Ozha! de ſem doſti, inu veliku greſhil s'miſlejo, beſſedo, dijanjam; inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj

miſlio
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): moliti, tu je: miſli, inu ſerze v' Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat, inu taku moliti

mislimi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	niso marali. Menda vsak želí blagostan zadobiti, pa s samimi mislimi in željami se to ne da doseči. Dve reči le
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	hisi ostal. Vsak lahko vidi, da so Turki s takimi mislimi brez vsega straha v boj hodili, in tedaj navadno svoje
Spomini (1860):	nedeljo popoldne sem sam hodil po vrtu in z raztresenimi mislimi ogledoval jablance, katere sem bil poprejšnjo spomlad prve v svojem
Žalost in veselje (1870):	Aleš je ležal v svojej sobici vedno ukvarjaje se z mislimi, kako bi se priplazil do obzidja, da ne bi ga
Mačeha (1883):	čutila, kako malo se strinja dekanovo častitanje z njenimi prejšnjimi mislimi. Ali res mislite, da sem prišla iz nevarnosti? poprašuje potem
Luteranci (1883):	naposled izostane. " "Kaj sem ti storila, da trpinčiš s takimi mislimi nocój mojo srce, in vendar si obetal da mi imaš
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je še nekoliko čaša, a sredi tega bojevanja z neprijetnimi mislimi, ki so ga vedno zopet motile v molitvi, zaspal je
Roman starega samca (1895):	Hvala Bogu, bil sem vender jedenkrat sam, sam s svojimi mislimi in čustvi! — Spal sem dolgo. Ko se vzbudim, je bila
Slike in sličice iz življenja (1896):	jo imajo vsi razen — njenega moža — ker se ujema z mislimi in dejanji vsakoga. Ostala je mlada mnogo dalje nego druge

▶ miseretur neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

miseretur
- miſeretur
  Sacrum promptuarium (1695): Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem

▶ misijonar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misijonar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kos kruha v rokah bolj podá, ko strelnica. Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se je začudil častitljivi misijonar, ko je ugledal dečka in slišal njegovo pripovedanje! Pa tudi

misionar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo
miſijonar
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I.
miſionar
Kmetijske in rokodelske novice (1843): is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane

misijonarja
- misijonarja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó
- misionarja
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil

misijonarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Musy. Nov misijonar iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe

misijonarji

misionarji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zatisnil, so že njegovi zoperniki, némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali slavijansko božjo službo in vſe tiste
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času

▶ misleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misleč
- misleč
  Občno vzgojeslovje (1887): kar stori, da gospoduje vsem stvarém, to je njegov pametno misleč duh in možnost, da umno izvršuje vsa dejanja. Najvišja stopinja
- mislijoči
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le tebi
misleči
Mineralogija in geognozija (1871): Toda niti globoko misleči filozofi niti fantazije polni pesniki nam niso mogli podati dostojnih

▶ misleč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misleč

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli
Stric Tomaž (1853):	S tem se konča govor. Vsak gre na svoj kraj, misleč da ima prav. Sicer bi ti ne bili mogli ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jedno in isto podlogo b, pišemo krajše n = log a, misleč si podlogo b znano. Vzemši 10 za podlogo, dobimo Logaritmand
Občno vzgojeslovje (1887):	v mišljenji, katero se vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije
Gozdovnik (1898):	ogradbe ter odbijata ne manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč na svojo osebne obrambo zakaj v takem slučaju se mora
Gozdovnik (1898):	Elančovski donno Luiso, svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna obadva; priporočil ju je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko in zapustil naseljenca, misleč, da je mrtev. Nato je prijel še roko padlega Maorca

misleči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo častitim bravcam danes, misleči, da ne pridemo prepozno, akoravno smo se v tem nekoliko

miſlizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede

▶ misliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

misli

Sacrum promptuarium (1695):	taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti
Roza Jelodvorska (1855):	pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	moč. "Pa kar tako se jim pa tudi ne podam," misli si.
Občno vzgojeslovje (1887):	gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je
Izidor, pobožni kmet (1887):	je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to
Revček Andrejček (1891):	Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati
Zeleni listi (1896):	Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti

miſli

Sacrum promptuarium (1695):	truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne
Sacrum promptuarium (1695):	sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On
Sacrum promptuarium (1695):	karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vſe leto je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom
Genovefa (1841):	oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala

mislijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v
Fizika (1869):	tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne

miſlijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti

miſlio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nozhi ti jesni, inu miſlio, koku bi ſe mogli na ſvoimu ſuraſhniku maſhiti, inu tiſtiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku dobru tih sakonſkih, kakôr tih mladih ludy, katęri kàdaj miſlio v' sakon ſtopiti, de ne bodo ony shaloſt inu pogubenje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe tęiſte moje Farmane, katęri ſe v' sakoni snajdejo, ali miſlio ſhe v' tigaiſtiga ſtopiti. Daj jim ſposnati vſo ſvetoſt letęga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moshkih lejt, inu ony vshę pyanzhvajo, inu ſo loterniki, inu miſlio na pręſhuſhtvu, inu ſo tatje nartomajn ſvojh ſtariſhov, inu ſo

mislil

Robinson mlajši (1849):	Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr
Robinson mlajši (1849):	izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel
Robinson mlajši (1849):	je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši
Robinson mlajši (1849):	Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi
Zlata Vas (1850):	začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček ž njim šali

misluv

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſhli : inu on ſe je derſhov , koker de bi misluv dalej jiti. Inu ona ſta njega permorala rekozha: Oſtani per
Branja, inu evangeliumi (1777):	ke je pravizhen bil, inu ni othuv njo resglalſiti, je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader je on misluv, polej
Branja, inu evangeliumi (1777):	je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader je on misluv, polej ! ta Angel tega Goſpuda ſe je njemu v'ſajnah

miſlel

Abecedika ali Plateltof (1789):	moje duſhe isvelizhanje sveſtu skerbel. Vſe, kar bom jeſt dobriga miſlel, govoril, al dellal, ima k vezhi zhaſti Boshji, Marie Divize
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nikar napręj ne mezhi — Ansh. Sej jeſl niſim toku hudu miſlel — Mizka, koku ti ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo

miſlil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je
Genovefa (1841):	daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti svelizhani duh
Genovefa (1841):	hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo
Genovefa (1841):	jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa
Sveta grofinja Genofefa (1857):	dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v

miſliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti, katirim je poprei Chriſtus dobroto skasou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtiga na posnaſh, katiri je tebe, kader ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku

mislila

mislela
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem

mislila

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je
Tine in Jerica (1852):	se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„V svoji žalosti in ker me je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem, kako so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več
Zeleni listi (1896):	druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku
Lohengrin (1898):	je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant

miſlila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	miſlila, de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak
Genovefa (1841):	léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj

mislili

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godí? Ali ste se h kakimu
Zlata Vas (1848):	zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne zlatá.
Robinson mlajši (1849):	lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na
Zlata Vas (1850):	prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	so imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih plemen na svetu. Al to ni
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker ga niso nikjer najti mogli
Tiun - Lin (1891):	na ladijo, zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem
Zeleni listi (1896):	To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli

miſlili

Biblia (1584):	téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo

mislilo

Roza Jelodvorska (1855):	sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se
Botanika (1875):	pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same
Zoologija (1875):	preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih

mislim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bil mislil, de bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno ). Iz povedanega, mislim* , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno
Mlinar in njegova hči (1867):	se pa tudi res tako zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas
Gozdovnik (1898):	oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v

miſlim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je
Genovefa (1841):	môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó dobra, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se

mislimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji našega cesarstva
Fizika (1869):	očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod.
Kemija (1869):	kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako
Fizika (1869):	storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej
Astronomija (1869):	enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice

miſlimo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja

misliš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi
Robinson mlajši (1849):	s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz
Sveti večer (1866):	mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor
Deborah (1883):	Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar
Oče naš (1885):	tako hudo še ni; tako bolan še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že čul nad njim. Barba saj
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali
Zlatorog (1886):	»Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten
Revček Andrejček (1891):	Franica. (Začudivši se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu

miſliſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Dobra ! inu ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po

mislita

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó
Ultra! (1867):	je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost

mislite

Blagomir puščavnik (1853):	vest imam in to je čez vse. Kaj pa vi mislite od tega? ” — Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša
Oče naš (1854):	ktera Vas ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko
Valenštajn (1866):	Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite?
Ferdinand (1884):	»Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in
Oče naš (1885):	ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila
Pripovedke za mladino (1887):	ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se
Pripovedke za mladino (1887):	bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem

miſlite

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate

misliti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nebu so okrogle; kér je naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. Če pride zemlja v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v
Kemija (1869):	kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi
Astronomija (1869):	se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli
Astronomija (1869):	ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je
Botanika (1875):	Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v

miſlit

Sacrum promptuarium (1695):	hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe
Sacrum promptuarium (1695):	je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta
Sacrum promptuarium (1695):	imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko
Sacrum promptuarium (1695):	vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu,

miſliti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rézhi nar bolj, snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s

miſslit

Sacrum promptuarium (1695):	v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh
Sacrum promptuarium (1695):	inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega

▶ miš samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miš

mish
Sacrum promptuarium (1695): dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi

miš

Zoologija (1875):	živalskimi snovmi ter so dostikrat jako škodljive. Znamenite so: Hišna miš (Mus musculus) temno siva z dolgim repom, zna jako spretno
Zoologija (1875):	temno siva z dolgim repom, zna jako spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava, spodaj
Zoologija (1875):	dosti sumničena in kot neverjetna opisana, imenujejo »podganski kralj. « Poljska miš (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže
Zoologija (1875):	18. stoletji priklatila iz Azije v Evropo. Pod. 82. Polesna miš; M. sylvaticus 11 + 11 Cm. Kakor so glodavci veveričnega plemena
Zlatorog (1886):	vej do vej Prav gibčno in okrétno. Po svoje žvižga miš glasnó, Možíčka, snaži si bradó In rije po korénih. A

miſh

Pozhétki gramatike (1811):	jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé
Pozhétki gramatike (1811):	souris est mangée par le chat. (: Je ſizer mogózhe rezhi: miſh je od mazhka jéden, pa ni po na ſhim ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Mijavka mazhka tudi ſhe : „Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De miſh, podgana ti ne ſné, Karkol' boſh hranil ſam sa ſé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne pride kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vſe te

miši

mishi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): zolle globoku, inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker

miši

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je vedela, da je nedolžna in je delala dalje. Male miši so tekale po tleh, k nogam so ji nosile koprive
Zoologija (1875):	samo o mraku in v svetlih nočéh, in sicer največ miši, zato so jako koristne ptice. Po dnevi jih preganjajo tropi
Zoologija (1875):	mladi Savojardi, ki so za denar kazali svizce po svetu. Miši (Murina) so vse majhne in živé po luknjah in rovih
Zoologija (1875):	škarjastim repom; kanja, tudi mišar (Buteo vulgaris) imenovan, lovi največ miši, ali v primeri s prejšnjimi je len in bojazljiv ropar
Ferdinand (1884):	nisem zatisnil očesa. Glejte, v našem starem gradu je polno miši in podgan! Ne dajo mi mirú! Imate li kako dobro

miſhi

Sacrum promptuarium (1695):	nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda

mišmi

miſhmi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji pred miſhmi in pred praham hrani, de jih boſh ali prodal, ali

▶ miš samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miš

miſha

Pozhétki gramatike (1811):	ni nameſtime, poſtavim: le chat mange la souris, mazhek jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in
Pozhétki gramatike (1811):	terpivniga per isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam

▶ mišelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

školjka; kontekst

mišeljne
- miſhelne
  Kuharske Bukve (1799): puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam

mišeljni

mišelni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nanje. Tudi lahko nekoliko sardelj zviješ ter vse s, školjkami (mišelni) in limonovimi koleščiki obložiš. Namesti sardelj lahko tudi slanico (arenka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v skledo zverne in na mizo da. Kopun s školjkami (mišelni). Naredi iz putra in moke lepo rumeno prežganko, v nji

mišeljnov
- miſhelnov
  Kuharske Bukve (1799): ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu

▶ mišjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mišjak
- mišjek
  Botanika (1875): rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da

▶ mišjakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mišjakove
- mišjekove
  Botanika (1875): nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred

▶ mišljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mišljenja

Občno vzgojeslovje (1887):	natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore
Občno vzgojeslovje (1887):	sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca
Občno vzgojeslovje (1887):	biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek
Občno vzgojeslovje (1887):	sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi

mišljenje

Občno vzgojeslovje (1887):	če tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko
Občno vzgojeslovje (1887):	otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno
Občno vzgojeslovje (1887):	Naše mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo
Občno vzgojeslovje (1887):	Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša
Občno vzgojeslovje (1887):	sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more
Občno vzgojeslovje (1887):	stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi

mišljenjem
Občno vzgojeslovje (1887): šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni

mišljenju

mišljenji

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in sv. mučenci so naslikani v svojem djanji, govorjenji in mišljenji po njih pravem značaji — takošni so, kakor je nam kažejo
Občno vzgojeslovje (1887):	mu domišljijino delovanje vedno prosteje razvija. Gojenec se vadi v mišljenji, katero se vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja

mišljenju
Občno vzgojeslovje (1887): domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa

▶ mitelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredstvo; nemško-slovenski slovar

mitelj
- mitel
  Ta male katechismus (1768): koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu
- mittel
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz

mitlje

mitelne

Ta male katechismus (1768):	katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shę kakshne bunke, imash prezej pod jesikam pushati, inu te mitelne nuzat. 1. Ta srava more od te bolne prezej odlozhena

mitlji

mittelni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Vſse ſorte nuzni mittelni. Kader en tele ſhiſo dobri, toku belle krede med mleku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu toku jih snaſh poſtrellat. Skuſsi, ſej te nizh nekoshta. Mittelni, de Svine nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu

▶ Mithriad samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mithriad
- Mithriades
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES

▶ mitnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mitnino
- mito
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte

▶ mitologija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mitologiji

mitologii

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po

▶ mitološki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mitološkega
- mitologiškega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere

▶ Mitrovice samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Mitrovicah
- Mitrovcah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu in Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček poprodajo svojo robo Slavoncem

▶ mitski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mitsko
- mitiško
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj

▶ miza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miz

mis
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhtevila ljudi ino shivine, volóv ino dróbnize, golobarjev ino dnárinih mis, pred ozhmí. Selò ga sabolí, de ajdje tukaj ſhe ne

miz

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Streharju tukaj oddal sem dne 3. t. m. naročenih 8 miz in 40 stolov, vrednih 175 gl. Dne 19. avgusta. Antonu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dne 3. avgusta. Krčmar Josip Strehar tukaj je naročil 8 miz in 40 stolov ter plačal na račun 40 gl. Dne

miz.
Valenštajn (1866): i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre

miza

misa
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je

miza

Robinson mlajši (1849):	menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je tako stara, kakor si ti. Jaz sem jo napravil
Valenštajn (1866):	še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za
Valenštajn (1866):	krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred nami miza šibila dragih jedil. ”

mizah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poleti je bila ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu

mize

mise

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam
Kuharske Bukve (1799):	inu tę ſo narbolſhi, tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd odręshi noge per
Kuharske Bukve (1799):	ga van usdigni s' vilzami, inu na talerji prozh od mise daj. Ribje meſô pa rasręshi nazhęſ v' vezh al majn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralj odbrati v' njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale, bi ſe bil rad naſitil; pa nihzhe mu jih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	isganjati ſemazhe s' volmí ino drobnizo is tempeljnoviga preddvora; je mise prebrazhal, de ſo ſe denárji po tleh terkljali, ino je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ga podá okrog apoſteljnam. Sdaj vſtane Jesuſ s' sa mise, ſlezhe poverhnje oblazhilo, ſe ſ' pertam opaſhe, vlije vode v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe hozhe; toraj rezhe ſhe ozhitniſhi, ino pogleda vſe okrog mise: „Gotovo, vam povém, vaſ eden, kteri s' menoj per misi

mize

Zlata Vas (1848):	v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle
Zlata Vas (1848):	Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in
Zlata Vas (1848):	hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v
Tine in Jerica (1852):	v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala
Tine in Jerica (1852):	Sim bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama
Astronomija (1869):	vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del

miſe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jędy sem jeſt ſa en nuht derſhalla, inu sem od miſe uſſellej bel lazhna, koker prevezh sita goriuſtalla, inu od tod
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo skupſpravlali uſſe, katire ſo neſhli, hude, inu dobre : inu miſe ſo ble napolnene is goſtmy. Krayl pak je noterſhov, de
Kratkozhasne uganke (1788):	s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori udari, koker je vadla bla: ne doli, ampak gori
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shęjniga, ti me niſi ne s'enim koſzam od tvoje miſe, ne s'enim kosarzam od tvoje pyazhe, ne s'eno

myse

Biblia (1584):	vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus odgovóril, inu je djal

mizi

misi

Biblia (1584):	sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je
Sacrum promptuarium (1695):	pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo
Genovefa (1841):	ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ

mizi

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kakor Svojim učencam! — Tudi jest sim smel priti k Njegovi mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim
Roza Jelodvorska (1855):	strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred
Čas je zlato (1864):	Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. «
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sobo, kjer so stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda
Izidor, pobožni kmet (1887):	če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne
Gozdovnik (1898):	prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo

miſi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu

mysi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſabo vsamete na póle, na rajshe, v' zerku, k'boshji mysi, inu na ſmèrtno poſtelo. Ne móre tèdaj to ſovrashtvu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę nedolshnoſti oblęjkèl, on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu tolikukrat s' kruham tih Angelov napaſsel. S' eno

mizo

miso

Kuharske Bukve (1799):	drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200
Kuharske Bukve (1799):	zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze
Kuharske Bukve (1799):	ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de
Kuharske Bukve (1799):	je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta
Genovefa (1841):	v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje

mizo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo
Zlata Vas (1850):	rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy
Astronomija (1869):	z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili
Astronomija (1869):	je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem
Zlatorog (1886):	lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur

miſo
Kuharske Bukve (1799): ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo

▶ mizarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mizarskega
- mizarskima
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je

mizarskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de imamo v Ljubljani zalogo mizarskih izdelkov iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če veliko mizarskih rečí iz Dunaja dobivajo! — Ignaci Selak iz Žirov je v

▶ Mizorka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Mizorki
- Mizori
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz

▶ mižaje prislov, deležje ↘ IMP

mižaje

meſheje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al
Kratkozhasne uganke (1788):	ſnajo kopati. Kader se odkoplejo, uſami ti vodo, ter si meſhęje svoje ozhy usako uro enkrat, ali saj vezhkrat en dan

▶ mižati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miže
- mishe
  Biblia (1584): Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu
miži
Gozdovnik (1898): še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je dobro videl neki zganjen papir, ki je

▶ m-kratnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

m-kratniku
- mkratniku
  Aritmetika za učiteljišča (1885): 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega

▶ mlačen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlačna
- mlačna
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote
- mlazhna
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga

mlačne

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da voda žlezasta postane, potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih

mlazhne

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pobéra, ta ràstréſsa. Letó pravi Jęsus Chriſtus. Varujte ſe vy mlazhne duſhe, de letę beſsęde vaſs ne sadęnejo! Şte vy s'
Kuharske Bukve (1799):	permęſhaj dva zęla jajza inu pęt rumenakov, perlì en ſrakel mlazhne ſmętane, inu pozhaſi ſhtir shlìze ſpraneh voloveh droshá, naſej notri
Kuharske Bukve (1799):	ras-tepi, kader ſe do pol lonza naraſtejo, nali shę oſolene mlazhne goveje shupe pod kraj lonza, vſe vkup s' shverklo ali
Kuharske Bukve (1799):	ſelz mlazhne ſmętane; vbì ſhęſt jajzhnih rumenakov, inu sraven dvę shlize voloveh

mlačnega
- mlačniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Tudi se da večkrat z tem pomagati, če se nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v

mlačni

mlazhne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſda. Hitrejshe bode en merſl k' pokuri prebernen, koker en mlazhne v' navadni ſanikernoſti pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg spokornik, koker en mlazhne nadolſhnek, inu kader bo une v'gnado goriuſet, bo ta

mlazhni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni

mlačnim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba

mlačno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V

▶ mlačno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlačno
- mlazhno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne

▶ mlačnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlačnost

mlazhnuſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti: kjer se tvoja mlazhnuſt poprave, inu serze v' tesnobah odahne. Tukej prejmesh ti uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	noter da smerte obstati je tu narvezhe poſhellenje. XL. Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI

▶ mlačva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlačvi
- mlazhvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu

▶ mlad pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladpridevnik, splošni, nedoločeno

mlad

Sacrum promptuarium (1695):	jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	koga proſsiſh. Goſpá, Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Goljat velikan. David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so
Zlata Vas (1850):	spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v
Revček Andrejček (1891):	sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad in tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga

muad

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	podiati: od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues

mladapridevnik, splošni, nedoločeno

mlada

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila

mlade

Kuharske Bukve (1799):	meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga; inu tako na miso dati. — Tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih
Blagomir puščavnik (1853):	pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da
Roza Jelodvorska (1855):	I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v

mladepridevnik, splošni, nedoločeno

mlade

Sacrum promptuarium (1695):	nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade
Sacrum promptuarium (1695):	mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu 3. zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno
Zoologija (1875):	zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem
Zeleni listi (1896):	sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?«

mladegapridevnik, splošni, nedoločeno

mladega

Blagomir puščavnik (1853):	ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto
Čas je zlato (1864):	»Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več povedati
Zoologija (1875):	in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči
Ferdinand (1884):	čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče
Zeleni listi (1896):	naj kmalu zopet pride. Kaj ne, to je lepo za mladega otroka? Ali kako to, da so imeli ljudje Mirka tako

mladiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je
Divica Orleanska (1848):	se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim

mladempridevnik, splošni, nedoločeno

mladem

Stric Tomaž (1853):	bi bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo. Bila sta
Zlatorog (1886):	lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem.

mlademupridevnik, splošni, nedoločeno

mlademu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	židane volje, ko se je staro leto že dolgo umaknilo mlademu. — Novo leto se je začelo z trdo zimo. Snega smo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pokoj, dobro imé, premoženje — vse ste vi meni ukradli, meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	roko, kakor ji je mati naročila. Pavla je pa zaukazala mlademu pastirju, naj romarja v jutro spremi, in jima pokaže pot
Ferdinand (1884):	gospodinje. Marsikatera deklica premožnih starišev bi bila rada podala zalemu mlademu možu svojo roko v zakon. Ferdinand pa še ni pozabil
Zeleni listi (1896):	Tretji dan je bil mlademu lažnjivcu strašna muka. Dolg čas mu je bilo in komaj

mladimu

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je

mladipridevnik, splošni, nedoločeno

mladej

Sosedov sin (1868):	skače kramar sem ter tje, razkazuje, hvali in se zna mladej kupovalki pridobrikati in preveriti jo, da na vsem senmji ni
Svetinova Metka (1868):	ga je čakala in molčé vabila devica v vsej svojej mladej, krotkej lepoti. O čutila sem, da bi res mogel biti
Na Žerinjah (1876):	Ah, baronica, ne ravnajte tako otročje, to ne pristuje takovej mladej dami," zavrne preživega dekleta zraven sedeča gospica, ne postarna, a
Pomladanski vetrovi (1881):	je združil vse svoje hvaležne čute v njegovem sinu in mladej gospej. Ko se je pa v zadnjem času toliko nesreče
Mešana gospôda (1881):	tako navaden, da je uže na prvi pogled vedela, kaj mladej kmetici teži srce. Justina je resnobno in slovesno kvarte mešala
Zvezdana (1883):	me ni bilo,« pravi naposled, ko prisede k sestri, sedanjej mladej gospodinji na očetovem domu. »Vse mi je tuje, sam sebe
Žrtva ljubosumnosti (1884):	zapusti sobo in gre na prosto, da si ohladi v mladej naravi vroče čelo. Danes je prvikrat zatemnela zvezda njegove sreče
Žrtva ljubosumnosti (1884):	mater pri teh besedah. Vsa dekliška in otročja leta stopijo mladej ženi pred oči. Ona se zamisli v nekdanje čase: veselo
Dóra (1885):	od studenca prinašala! Ni hotela verjeti, da je to meni mladej in gibkej še pretežkó! Kakor sem rekla, pomagala bi jima

mladi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak
Divica Orleanska (1848):	Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim
Stric Tomaž (1853):	je bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež družine
Ferdinand (1884):	spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako
Gozdovnik (1898):	Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid

mladihpridevnik, splošni, nedoločeno

mladeh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej

mladih

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina
Zlata Vas (1848):	in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno je bil njih učitelj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi

mladimpridevnik, splošni, nedoločeno

mladem

Sacrum promptuarium (1695):	namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj
Sacrum promptuarium (1695):	ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria
Sacrum promptuarium (1695):	shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk
Sacrum promptuarium (1695):	Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete

mladim

Sacrum promptuarium (1695):	lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu
Sacrum promptuarium (1695):	kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto

mladimapridevnik, splošni, nedoločeno

mladima

Robinson mlajši (1849):	v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil
Robinson mlajši (1849):	dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas

mladimipridevnik, splošni, nedoločeno

mladimi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	3. Naj redke ali izsekane prostore v gojzdih ali z mladimi drevesi obsadé, ali pa s semenom obsejejo, da prazni ne
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	je pod klopjo na umazanih cunjah ležala pesica s tremi mladimi. »Gospod! kaj ste položili žlico? le še zajemite! »Hvala! ne
Kranjska nevesta (1864):	Strašno je divjala med siromaki in bogatini, med starimi in mladimi, celo spomlad, celo leto in odo jesen je morila ljudí
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	V svojem poklicu sem imel opraviti že s toliko ženskami, mladimi in starimi, da se posamesnih nisem mogel več spomniti. „Baron
Marjetica (1877):	bi hotel reči: O to je križ in težava z mladimi ljudmi! Stori jim, kar hočeš in moreš, nikedar jim ni
Cyclamen (1883):	z nizkim grmovjem. Adjunkt Megla je bil z nekaterimi drugimi mladimi gospodi že daleč spredaj, ostala družba je šla počasi za
Senanus (1892):	na predmestje. Evo ga dičnega okenca, takó nežno zakritega z mladimi cveticami! Tù prebiva ona! Samó nekoliko korakov še, in stal
Lisjakova hči (1892):	ji je ponudil za kavalirja in jo seznanil z mnogimi mladimi častniki hebske posadke, ki so skrbeli, da ni sedela, ampak
Gospa s pristave (1894):	jerob je dajal ostre ukaze, kako naj se ravna z mladimi stričniki in s čim naj se pečajo. Četudi ni mogel

mladopridevnik, splošni, nedoločeno

mlado

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni
Genovefa (1841):	prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni
Zlata Vas (1848):	de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo
Stric Tomaž (1853):	mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim
Valenštajn (1866):	pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo
Zlatorog (1886):	Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah
Gozdovnik (1898):	niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s

mladu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa sa derve ſękati, kader Meſez gori jemle, toku to mladu hitreiſhi raſse. Ovzam jevshove perje jeſti dati, sa skuſit al
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rekózh v' vuſta dati, de vy naſhe navuke, kakôr enu mladu dęte is maternih perſs to shlahtnu mlęku ſeſsate, katęru imá

mlajšapridevnik, splošni, primernik

mlajša

Moč vere (1851):	hoče koj pehniti; ne daleč proč pa še dva nekoljko mlajša tudi z bosimi hanžarji stojita. Vsi se nekaj osupnjeno gledajo
Jerica (1859):	doli sta bile namreč pri premožni hiši dve dekleti, kterih mlajša in lepša je njega v serce zbodla. Veliko ur popoldanskih
Marjetica (1877):	kaj pomeni to, da je njihova gospodinja tako praznična danes. Mlajša liska pa se je vspela celo sprednjima nogama po Marjetici
Rokovnjači (1881):	jezno in zaničljivo pogledovala Blaža in pili. Dva sta bila mlajša, jeden star. Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno
Luteranci (1883):	izgubljeno vse, mojster naš. Čemu bi bili tudi obe Knaflju? Mlajša hi bila pač doberšna in petična, kedar pride njen dan
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leta 1676. To so pravíla barvarske zádruge. Za jedno leto mlajša so pravila zadruge pádarjev in ranocelnikov iz leta 1677. Nobena
Grajski pisár (1889):	jim je Jerom prišel v pest. Tudi mati Medudka in mlajša nje tovarišica sta se nahajali med jetniki. Starka ni kazala
Grajski pisár (1889):	ta prizor. Kaznjenci so tudi vsi molčali in le Jeromova mlajša tovarišica je neprestano vzdihovala: »Da bi me le na grmado
Očetov greh (1894):	od stanovanja naših dveh znancev. Stari gospod je hišni posestnik, mlajša deklica je njegova hči, starejša je res »guvernanta«; potem sta

mlajši
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več
mlajſha
Biblia (1584): u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li ti ta, kir

mlajšepridevnik, splošni, primernik

mlajše

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zakaj — nejeverke kar ni mogla tako rada imeti, kakor njene mlajše sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z
Botanika (1875):	njih izgubi, pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode

mlajši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši

mlajšegapridevnik, splošni, primernik

mlajiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846): imé. Franceta da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje delo ima. Ko se je France
mlajšega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár

mlajſhiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Dèni na verh shita vſakimu ſvoje denárje v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino
Genovefa (1841):	ſo miloſtiva goſpá sopet pri naſ, ſe zhutim deſét lét mlajſhiga. In lépſhi, miſlim, kakor sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga

mlajšemupridevnik, splošni, primernik

mlajšemu

Žalost in veselje (1870):	in se spreminja v perst ter pripravlja tečno hrano svojemu mlajšemu zarodu. Tako se spreminja vse na svetu: velikaši in siromaki
Kupčija in obrtnija (1872):	svetem pismu stare zaveze se bere, da je Esav svojemu mlajšemu bratu vse pravice svojega prvorojenstva za skledo leče prodál, ktero
Ljubljanske slike (1879):	nima, ko da je svojim predstojnikom vojaško pokoren, le kakemu mlajšemu začetniku si upa še pokazati, da je že bil v
Rokovnjači (1881):	ljudi na miru. « »Veš kaj, Nande,« govori strijc Blaž Mozol mlajšemu sosedu na uho, »Nande, verjemi ti meni, da so oni
Cigani (1890):	precej daleč potovali, jedla sta zopet oba starejša brata, ali mlajšemu nista dala nič. Ko ta ni nič več imel hrane
Materino srce (1896):	menoj in mi črno na belem obljubil, da odda posestvo mlajšemu bratu, ako zajaham le še edenkrat prejšnjega konja, to ti
Stari dolg (1897):	lanska gnezda, prepodile usiljive vrabce in jele znašati mehko ležišče mlajšemu zarodu. Ledina in gaj sta zamenjala zimsko obleko, in vsa
Kotanjska elita (1898):	pregovoriti, da bi ostal doma. Zato je izročil vse gospodarstvo mlajšemu sinu Ivanu, a Juliju se je odločil v denarjih izplačati

mlajšimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Fuchsovi fužini v Kokri na Krajnskim. 4. Gosp. Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu. 6. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar nas skušnja učí. Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu France imé. Franceta da v mestu

mlajſhimu

Biblia (1584):	pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je

mlajšipridevnik, splošni, primernik

mlaji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take

mlajši

Zlata Vas (1848):	nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj
Gozdovnik (1898):	Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca

mlajſhi
Biblia (1584): vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je

mlajšihpridevnik, splošni, primernik

mlajih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji

mlajših

Zlata Vas (1850):	čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati
Mineralogija in geognozija (1871):	najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi

mlajšimpridevnik, splošni, primernik

mlajšim

Človek toliko velja, kar plača (1861):	hiši. Starejim možem se je Matevževo ravnanje zdelo nespodobno; nekterim mlajšim se je Matevž zdel neumen, ker dekle bolj ljubi kot
Razne dela (1870):	še čudniši. Don Cezar. In ti si res, ki z mlajšim bratam tako Dobrotno in prijazno govoriš? Don Manvel. Je ta
Žalost in veselje (1870):	na svetu: velikaši in siromaki ginejo ter pripravljajo prostor svojim mlajšim; dolgo se upirajo viharnim napadom, ali slednjič približa se čas
Ljubljanske slike (1879):	včasih tudi jako koristen v tej ali oni stvari, vzlasti mlajšim ali na novo prišlim uradnikom vé dobro na roko iti
Prvi sneg (1886):	mladeničev vsake dôbe; a bilo je tudi starejših, ki so mlajšim bili za váruha. Nekateri so bili znani med seboj in
Prvi sneg (1886):	seboj površno naučili. Ko je bilo vse v redu, pokaže mlajšim izkušeni učitelj, kako treba korake delati ter jih na kratko
Od pluga do krone (1891):	res reči, da ti drugega ne kaže, nego gospodarstvo izročiti mlajšim rokam. Čemú, vprašam te, mučila bi se vender še dolgo
Svatba na Selih (1894):	je bilo vse: hiša, njive, travniki, živina in denar, le mlajšim bratom in sestram bi moral izplačati zapisano doto, kar bi
Trojka (1897):	mati. s starejšo hčerjo, ki je pomagala doma, in z mlajšim Vladimirjem, ki je rastel s pristavskima deklicama. Oni so prepevali

mlajſhim
Genovefa (1841): s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel.

najmlajšapridevnik, splošni, presežnik

najmlajša

Ferdinand (1884):	vstane ter gre iz vrta v svojo sobo. Najedenkrat priskakljata najmlajša otroka k grofu. Mala hčerka, držeč v roci golobčeka, ki
Pripovedke za mladino (1887):	stopnicah in dospevši na vrh potrka na vrata rekoč: „Kraljičina najmlajša, odpri mi! ” Hitro teče gledat, kdo je zunaj, in ko
Zeleni listi (1896):	je otrok? « »Štirje«. »Im morebiti še kateri mali vmes? « »Dà. Najmlajša sestrica je komaj tri mesce stara«. »Oh, ubožci! Zeló, zeló

nar mlajša(združena oblika)
Človek toliko velja, kar plača (1861): zdaj tudi kaj iz poprejšnega življenja Matevževe tete. Bila je nar mlajša hči revnega očeta, ki je drevaril vse žive dni

najmlajšepridevnik, splošni, presežnik
- naj mlajše(združena oblika)
  Mineralogija in geognozija (1871): so najviše gore na zemlji, Himalaja, Ande, Alpe itd. tudi naj mlajše, t. j. da so se vzdignile nazadnje in nazadnje
- nar mlajših(združena oblika)
  Stric Tomaž (1853): vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga

najmlajšegapridevnik, splošni, presežnik

naj mlajiga(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

vſi ſerzhni. Hiſhnik preiſkuje vſe vrézhe od naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar kupo najde v' vrezhi Benjaminovi. Oſterméli ſo vſi

naj mlajſhiga(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralj shivivà, de mi ne pojdete od tod, dokler vaſhiga naj mlajſhiga brata ne bo. Koga smed ſebe poſhljite po-nj! Vi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dajte! Poſadite jih po ſtaroſti, naj ſtarſhiga od sgorej, ino naj mlajſhiga pa od ſpodej. “ Nad tem ſe vſi savsamejo. Sdaj

najmlajšipridevnik, splošni, presežnik
- najmlajši
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš
- naj mlajši(združena oblika)
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel
- nar mlajši(združena oblika)
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor

▶ mladenič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladenič

mladenč
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je

mladeneč

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga
Stric Tomaž (1853):	ravno takrat doma ni bilo. Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke
Stric Tomaž (1853):	njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stale omare polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve

mladenezh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli

mladenič

Viljem Tell (1862):	časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko
Zlatorog (1886):	razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem

mladenizh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bukve, ino kakor dobri otrozi v' njih, slaſti pa kakor mladénizh Jesuſ, taki ſi vſi biti persadeníte.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od delezh ſveto meſto ino viſóki tempelj sagledal, ko je mladenizh pervizh v' tempelj ſtopil! Veſ je v' Boga samaknjen, veſ
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne predáſh. Mosh beſeda vezh veljá, Kakor kup slatá. O mladenizh hozheſh biti Enkrat poſhten mosh, Skerbi, de v' obljubah ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in „brihtne glave mladenizh prebere s samerklivoſtjo „popiſ, in ſe lóti sa domazho hiſho

mladenzh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo

mladeniča

mladenca
Robinson mlajši (1849): bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z

mladenča

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja.
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je
Čas je zlato (1864):	plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zakaj pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že 14
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem

mladeniča

Sosedov sin (1868):	se v trenotku, kar žila dvakrat tréne, pogleda solznim očesom mladeniča in reče: „Saj veš ... " „Vse vem, da bo svatovanje. Vsaj
Cvet in sad (1877):	mu je misel v glavo: Aha, ona je nevesta tega mladeniča z Zabrezja, pa me hoče pridobiti, naj ji ne kalim
Izza mladih let (1882):	sem s seboj doktoranda Oettla, rojenjá Tirolca, mirnega in ljubeznivega mladeniča, ki je moral biti vsakemu všeč. Stanovala sva v jedni
Gospa s pristave (1894):	oprave drugih vitezov, postava njegova pa je bila za petnajstletnega mladeniča že dokaj visoka. Barnaba z dvorniki jim je jahal nasproti
Spletke (1894):	je Resnikovka radovedno. »Saj pravim in pa še rečem, takega mladeniča ni devet vasij na okolo. Vidite, na božjih potih ljudje
V krvi (1896):	teden, ko je srečavala tega golobradega, vitkoraslega, vojaško-ponosno vzravnano korakajočega mladeniča, je začutila njegove občudovalne poglede. Iz početka jo je to
Dušne borbe (1896):	pobožnih, modrih mož razvijal, kar se tiče duha, v vzornega mladeniča, njegovo telo pa je ostalo šibko in bolehno, da so
Stari dolg (1897):	z mladeniških prsi. »Tiho, tiho! kmalu bo bolje! « je tolažil mladeniča, ki bi mu bil rad potožil svojo nesrečo, a ni
Kvišku (1899):	v redu. Potem se je obrnila h gospem in predstavila mladeniča: »To je naš mladi gost, gospod Ante Lacinger, pravnik, stričnik

mladenzha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu

mladeniče

mladenče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali
Stric Tomaž (1853):	spregovori takole: „Tisti, ki je Daniela v levnjaku, in tri mladenče v ognjeni peči obvarval, — Tisti, ki je po vodi kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mesta s svojima sinovoma in tam že našel vse tri mladenče. Po dva in dva so šli natihoma po raznih potih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se jej je poželjive nejeverske tovaršije in zaničevala je razuzdane mladenče, kteri so jo dan na dan nadlegovali; smejala se pa
Oče naš (1885):	strašno in je ljudstvu toliko žalosti delalo. Vsako leto so mladenče, ki so osemnajsto leto doživeli, v vojaščino poklicali, jih v

mladenzhe

Pozhétki gramatike (1811):	la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in vada. sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te navuke. Sa svéditi, ako mladenzhi
Pozhétki gramatike (1811):	PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te ſvoje
Pozhétki gramatike (1811):	POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih nemſhke ino latinſke beſede vuzhijo

mladeničem

mladenčam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj

mladeničev

mladenčev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov
Oče naš (1854):	ki je poprej vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so

mladeničev

Povestnik v sili (1883):	niti delo niti čitanje nič kaj posebno ne veseli. Več mladeničev različne starosti je bilo med njimi. Ta je sedel na
Prvi sneg (1886):	Poskočil. Od štirinajstih do štiriindvajsetih let je bilo deklic in mladeničev vsake dôbe; a bilo je tudi starejših, ki so mlajšim
4000 (1891):	straži pomiče po prašni cesti. Štela je kakih dve sto mladeničev in mož. Nekateri so bili že precej priletni, drugi pa
Vaška pravda (1892):	naj mu gredo naproti. Ker je bil on prvak žabarskih mladeničev, slušajo ga in kmalu pridejo do njega, da ga oproste
Usoda ka-li (1895):	Miličeva so se zanimali za stavo ter sledili kretanju gibkih mladeničev. Ana in Marija sta zrli tudi nepremično tja gori, in
Slučaji usode (1897):	neomožena? Takó in enako so ugibavali, posebno v krogu trojih mladeničev, njej nasproti sedečih, visokošolcev, sodeč po njih zunanjosti, ki so
Slučaji usode (1897):	Malvino, a ti si se mi rogal, češ, da večina mladeničev je pred zakonom lehkomiselna, iz česar pa ne sledi, da
Zadnji gospod Kamenski (1898):	pošlje hlapce na okrog, da se zbere nekaj mož in mladeničev. Čuvaju pa ukaže na griču za gradom zakuriti velik ogenj
Zadnji gospod Kamenski (1898):	opravi. Pridružilo pa se jim je še več mož in mladeničev, oboroženih po svoje z debelimi gorjačami in velikimi sekirami. Bridko

mladenzhev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhtirih mladenzhev lepſhi, shivejſhi ino bolj polne, kakor liza drusih mladenzhev. Njih lepa sdershnoſt je bila Bogu vſhezh, ino sa to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je tiſtih deſet dni preteklo, ſo bile liza teh ſhtirih mladenzhev lepſhi, shivejſhi ino bolj polne, kakor liza drusih mladenzhev. Njih

mladenzhkov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa to leto konzhali. Jeſt ſim bil v prizho. — Otrok, mladenzhkov, fantov in deklet je konzhano ſholſko leto zhes 60 obiſkovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konzhani tadaj poſkuſhnji je bilo poklizano 11 uzhenzhkov, deklet in mladenzhkov, in ſo prejeli ſholſke ſpominjke (prämium), bukve v ſhkerlataſtim uſnju

mladeniči

mladenči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro
Zlata Vas (1848):	obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To je pomagalo, de
Zlata Vas (1848):	ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi
Zlata Vas (1848):	Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se

mladeniči

Svetinova Metka (1868):	Svetinova Metka! Svetinova Metka! Ta glas se hipoma zbudi med mladeniči in gre od ust do ust. Vse oči se obrnejo
Sosedov sin (1868):	očetova volja važna. Delo in tovarištvo z ubožnejsimi dekliči in mladeniči sta jo hranila tiste puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat prelesti
Svetinova Metka (1868):	vsak proti svojemu domu. Za njimi se vrsté po velikosti mladeniči, katerih eni, namreč mlajši, mirno domov gredó, drugi pa, starejši
Antonio Gleđević (1873):	bilo vse polno plemenitaških paruk. V ozadju pa so stali mladeniči, bodoči senatorji in prihodnji up stare ljudovlade. Vestno so tiščali
Povestnik v sili (1883):	bode gospodi predolgočasna. " „Le hitro na dan z njo! " silijo mladeniči. „Poleg nas v naslonjač so vsedite! " vabijo gospodične starega oskrbnika
Slike iz rudarskega življenja (1888):	oživel log in je novo zelenje dičilo zemljo, izkopali so mladeniči jamo tam doli pri sv. Križi tik Tinčevega groba in
Iz življenja mlade umetnice (1890):	pomilovanja in ustna rekó nehoté: »Izgubljena bitja, izgubljeno življenje! « — Brezposelni mladeniči bijejo »žogo«, igrajo s krajcarji in nadlegujejo mimogredóče ljudi. In
Mara Rendića (1897):	dote. Poleg tega tudi ni imela prilike, sestajati se z mladeniči svoje vrste na »posijelih«. Tako je bila prišla v ono
Pod streho (1897):	njimi le do njih stanovanja, a potem jo spremljajo trije mladeniči, ki jo suvajo, pehajo ter kričijo z njo po ulicah

mladenzhi
Genovefa (1841): blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi

mladeniču

mladenču

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal
Blagomir puščavnik (1853):	še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku

mladeniči

Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	se italijansko vojništvo moralo preustrojiti. Pri Kozimu Ruccellai, jako izobraženem mladeniči florentinskem, zbrani so prijatelji, med njimi sivolasi Fabricij Colonna, kateri
Slovenski svetec in učitelj (1886):	se k svojemu dijakonu Naumu reče grški: »Vidiš, v tem mladeniči stanuje jedno ónih čudesnih velikih src prvega krščanstva, katerega idejalov
Slovenski svetec in učitelj (1886):	že ne razumeva lahko in zato teško véruje. V tem mladeniči je Vsemožni z jednim mahom odprl izvirek hrepenenja po velikih

mladeniču
Gozdovnik (1898): dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del

▶ mladeničev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladeničevo
- mladencevo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z

▶ mladeniščnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

deško semenišče; Pleteršnik

mladeniščnice

mladenšnice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod

mladeniščnici
- mladenšnici
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz

mladeniščnico

mladenšnico

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi

▶ mladič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladič

Zoologija (1875):	tedne morajo biti v temperaturi od 30° R., da se mladič razvije. Stari mladiče ljubeznjivo in skrbno pitajo in če je
Pripovedke za mladino (1887):	vdarcem pobije naklo v zemljo. „To znam še bolje,” pravi mladič, stopi k druzemu nakovu, starec pa se zraven vstopi, da

mladiča
Zoologija (1875): podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in
mladiče
Zoologija (1875): mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé

mladičev

Zoologija (1875):	črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev, ki se prevrtajo skozi črevesno kožo ter se potem, nekoliko
Zeleni listi (1896):	so prišle mačke tu sem? To se godi tako: Ako mladičev ne pustimo v miru, prenese jih stara v gobcu na

mladiči

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili
Zoologija (1875):	kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le

mladizhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sanizhuje, naj mu krokarji oko ſpod zhela iskljujejo, in orlovi mladizhi poshro. “ ˛Semu in Jafetu je dal Noe ſvoj blagoſlov ali
Genovefa (1841):	prav lepo! ” in od veſêlja je poſkakoval. — „Glej,” rézhe Genovefa, „mladizhi ſi ſhe ne morejo ſamí jedí iſkati, in ſtara jím

▶ mladiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladičke

mladizhke

Genovefa (1841):	sébe. Glej, tudi ternje ni saſtojn tukaj. Hudi krokarji bi mladízhke posherli. Ternje jim pa do gnjésda brani in jih sbôde
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de namrezh pelikan ſvoje perſi rani, in s ſvojo kervjo mladizhke shivi. To je pa tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kervjo mladizhke shivi. To je pa tako: Kadar pelikan ſvoje mladizhke pitati hozhe, ſi mehur pod klunam s ribami in s

mladički

mladizhki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker pa mladizhki s ſvojimi kluni ribe v mehurju kavſajo in tako do
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ga potem proti perſam pertiſne. Potlej klun odpre, in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker pa mladizhki s

▶ mladičen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlad, mladosten; [sskj]

mladične
- mladizhne
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le
mladično
- mladičko
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj

▶ mladost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé

mladoſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt

mladuſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	staroft je namarnoſt, koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho, inu sivolasnoſt

mladosti

mladoste

Ta male katechismus (1768):	pokuro je dellat ſazhel. O bodi itdr. V. Od svoje mladoste k' je pershl na svejt, * terpel je ſadosti, tri, 'nu
Ta male katechismus (1768):	S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori ta nauk, inu ti bosh noter da

mladosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dvajset let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol
Divica Orleanska (1848):	pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če
Divica Orleanska (1848):	odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te!
Blagomir puščavnik (1853):	Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne
Revček Andrejček (1891):	je v hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav
Revček Andrejček (1891):	majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič ne vé, In kamor

mladoſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty

mladoſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in

▶ mladost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mladina; Pleteršnik

mladost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno
Blagomir puščavnik (1853):	knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za njo

mladoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v 4. letih, she v

mladosti

Zlata Vas (1848):	hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó
Zlata Vas (1850):	hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná

▶ mlajši samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potomec; Pleteršnik

mlajšev

mlajſhev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga boſh v'

▶ mlaka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlak
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in

mlakah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne

mlake

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti

mlakine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina

mlaki
- mlak
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tak, Pa tepejo me po glavi, Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina
- mlaki
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga

▶ mlatenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mlatenju

mlatenji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop

▶ mlatič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlatič

mlatizh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe

mlatiče
- mlatiče
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče
- mlatizhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu

mlatiči

mlatizhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez

mlatiču
- mlatizhu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj

▶ mlečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlečna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali

mlečne

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	očeta, kakor dobro telesno lastnost matere imela. Od junca sina mlečne krave pa bo hčer berž ko ne tudi mlečna, če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kupi sparjene klaje ji ni dajati. — Latvice, golide in vse mlečne posode naj se sproti snažijo, da se ne okisajo, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa rodi malokdaj mlečno hčer, če junec ni bil sin mlečne matere. 6. Pravijo razni kmetovavci, da po očetu se zdeluje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se telesne lastnosti sledijo bolj po očetu. Tako, postavim, telica mlečne krave, in junca nemlečne matere, bo raji slabo natoro očeta
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tanak rep, ne na debelih, ne na visocih nogah, debele mlečne žile pod trebuhom, lepo, okroglo bolj v život stisnjeno, razširjeno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	natore, mladina ženskega spola pa očetove. Torej po juncu sinu mlečne krave pride rada telica mlečna; mlečna krava pa rodi malokdaj
Kupčija in obrtnija (1872):	Iz kamenine te vrste se delajo vrči za zdravilne vode, mlečne lastvice, posode za apotekarje in tudi lonci, ki se pa
Od pluga do krone (1891):	bi ne bil imel zajutrka, Čeprav je spravil polno skledico mlečne kave pod streho. Ni ga skrbelo, kaj bode jedel, kaj

mlezhne

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vezh Mleka, to selſhe je sa govejo shivino, slaſti sa mlezhne krave, friſhnu, al ſuhu prov dobru, sa klajo bolſhi, koker
Kuharske Bukve (1799):	inu ſladko ſkorio. XVIII. Smerslíne. 206. Nauk od smersnénja. Smersle mlęzhne inu od ſadja jędi ſo danaſhni dan zlo navadne; noben

mlečni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mandelnovi cmoki na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in deset grenkih, stolci
Kemija (1869):	svetlobi med sebo razločujejo, namreč: trstni slador, grozdni slador in mlečni slador. Trstni slador (Rohrzucker), C12H11O11, je naj bolj znana sladorova
Kemija (1869):	474. Milchglas, mlečno steklo, 412. Milchsaure, mlečna kislina, 467. Milchzucker, mlečni slador, 485. Milo, Seife, 465. Milo jedrnato, Kernseife, 465. Milo

mlečnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako

mlečno

mlečno
Kemija (1869): Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev

mlezhno

Kuharske Bukve (1799):	mozhniſhi, de ſe ſpezhejo hlębzi. Kader ſo rumeno pezheni, narędi mlęzhno shupo na nje po ti vishi: vsami en maſelz mlęka
Kuharske Bukve (1799):	vrętî. Potle deni pezhene hlębzhike v' ſklędo, jih poli s' mlęzhno shupo, inu potręſi s' enmalo zukram, inu ſladko ſkorio

▶ mlekarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlekaricah
- mlekarcah
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico

▶ mleko samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mleka

Kuharske Bukve (1799):	99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca
Zlata Vas (1848):	krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel nihče nikakor mléka prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup
Zlata Vas (1850):	svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se
Zlata Vas (1850):	oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	krava je v letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave

mleko

Genovefa (1841):	koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je
Robinson mlajši (1849):	si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobé na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	očitno, da krave več molzejo po njih, in da ima mleko več smetane, ker
Zoologija (1875):	in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične

mleku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke

mlekom

mlekam

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne
Zlata Vas (1850):	bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal
Zlata Vas (1850):	se derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de

mlekom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	moč trave, za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin

mleku

mleki

Kuharske Bukve (1799):	hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo
Kuharske Bukve (1799):	ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov

mleku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina
Zlata Vas (1848):	dobili, toliko se jim je od dné do dné na mléku porajtalo, ktero so prinesli. To je toliko časa terpélo, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan naj dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla

▶ mleko pivec samostalnik, občno_ime, srednji + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

mleko pivci
- mlekopivci
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne

▶ mlin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlin

malen
Sacrum promptuarium (1695): bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta

mlin

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ta dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta

mlina

Zlata Vas (1848):	serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v vas iti. To ji je še veči strah in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so

mline
- malne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga
mlini
Rudninoslovje (1867): prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v

mlinom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	puta se deržite. Nisem šel daleč, pridem k mlinu, pred mlinom sedi mlinar i ga vprašam: Ali je tukaj.... mlin? Meni
Deborah (1883):	je ropotalo, luna je iznad oblakov tiho gledala, in pred mlinom sedel je stari mlinar, v naročji imel svojega vnučka, ki

mlinov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo

mlinu

malinu

Izza mladih let (1882):	v Danah so me čakali. Celo stari Kraševec, gospodar temu málinu, stal je med njimi m s pušo v roki. Vseh
Izza mladih let (1882):	v te kraje zahajal, mlinar je samo še spal v málinu, od zjutraj do večera pa v gostilni sedel in pil
Iz arhiva (1890):	omizje pri župánovih. « Pavel ni ugovarjal in krenila sta proti málinu. Urh je ravno zabijal zagozdo v debel hlód, ko sta
Iz arhiva (1890):	vrniti,« opomnila je Olga. Lovro je krenil z njo proti málinu, ne odgovorivši ničesar. »Ali danes, gospod doktor, morate k nam
Iz arhiva (1890):	zagozdo v debel hlód, ko sta se približala naša továriša málinu in žagi. Ugledavši ju je obstal v delu in ponižno
Naši vaščanje (1891):	je bilo na Suhi vodi komaj mokrote za ptiče. Ob málinu lastnik Silvester ni mogel živeti, dasi je jemal nekoliko večjo
Naši vaščanje (1891):	môči dognati. Po njegovi smrti ni mogel nihče prebivati v málinu. Dejali so, da vsako noč vzdiha na kolesih, ropotá pod
Naši vaščanje (1891):	izgubila spodnja platišča in lopatice, takó da so sedaj pri málinu samó še tri razbita kolesa na dolgih trhlih vretenih, ki
Lepi Tonček (1895):	ker je bilo že nekoliko mračno, ko se je bližala malinu, ni opazila, da sta prihajali po mali stezi od leve

mlinu

Zlata Vas (1848):	ji je še veči strah in trepet storilo. Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši z Ožbétam šli. Ona
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa
Oče naš (1885):	druga. „K očetu bi te peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna

▶ mlinar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlinar

malinar

Iz arhiva (1890):	dolgočasili, kakor sta se dolgočasila Lovro in Pavel, poslušajoč Urha. Málinar še ni dokončal svoje pripovesti in jezilo ga je, da
Naši vaščanje (1891):	vrečah, podpiral glavo in nekaj premišljal. Ko pride Anica, vzpogleda málinar in se zardí, česar pa Anica ne vidi, ker je
Naši vaščanje (1891):	kolesih, ropotá pod streho in Bog vé, kaj še. Novi málinar ni bil vajen samote, zató ni védel, da ječí veter
Naši vaščanje (1891):	dné, da zgrmé v penečo vodo. Prišlo je pa takó. Málinar Silvester je bil še mlad, in tudi lep. Po očetovi
Naši vaščanje (1891):	ter se ga oklenila in ga pritisnila na srčece. Toda málinar Silvester je bil sicer uljuden in prijazen do vseh deklet
Naši vaščanje (1891):	je komaj čakala, da bi ji bil mladi in lepi málinar Silvester dejal: »Ljub'ca moja! « da bi mu hitro odgovorila: »Dà
Naši vaščanje (1891):	dôkaj dnij potem. Ko ljudje niso vedeli, kam je šel málinar, mislili so, da se je ponesrečil, in so ga iskali
Lepi Tonček (1895):	oltarju se široko nasmehne in celó Tonček pogleda nenavadni dar. Malinar se obriše, globoko se oddahne ter pade na kolena k
Lepi Tonček (1895):	bil darovan za bodoči samostan. Naposled prispé ves moker tudi malinar Janez in zavali svinjski boh k oltarju. Za hip umolkne

mlinar

Zlata Vas (1848):	zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz
Zlata Vas (1848):	šola v naši vasi nič ne veljá,“ ga vpraša Ožbè. Mlinar mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili
Zlata Vas (1850):	pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je mogel, se že tako vé. Med tem pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in de je tudi že pri žagah delal, ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega
Revček Andrejček (1891):	se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna

mlinarja

Zlata Vas (1848):	razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s
Zlata Vas (1850):	pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in
Zlata Vas (1850):	veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še premlada in de

mlinarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1845): verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju

mlinarju

milneriu
Sacrum promptuarium (1695): krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej

mlinarju

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik
Zlata Vas (1848):	Veliko jih dovolji v tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tem pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je tesar in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti

mlineriu
Sacrum promptuarium (1695): unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu

▶ mlinarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mlinarjev

Na stricovem domu (1860):	pa vendar uzela? «« »Nihče drugi je ne bo dobil, kot Mlinarjev Anton; pretekli teden so bili v komesiji, pismo je že
Spomini (1860):	ko me prijazen ogovor prebudi iz neumnih sanj in se mlinarjev sin, Janez, usede na travo k meni na stran. Komej
Na stricovem domu (1860):	tekel: po keršanskem nauku namreč je imel priti Maričkin ženin, Mlinarjev Anton. Antona sem že pred poznal: bil je lep, velik
Marjetica (1877):	se me? O govori, povej! " "Ljudje pravijo, da si ti Mlinarjev, jaz pa Srakarjeva in tako trdijo tudi oče, Štefan”, povzame
Marjetica (1877):	bi me ti ne ugnal v kozji rog, ki si Mlinarjev. A ko bi se skušal z menoj v revščini in
Marjetica (1877):	glavami, kazali s prstom za njim in dejali: "Glejte ga Mlinarjev je, pa s Srakarjevo govoriči! " Tudi Štefanu in Marjetici to
Marjetica (1877):	mu nisem. Dobro vem, da sem jaz Srakarjeva, on pa Mlinarjev edini sin. " "Ali je res, Marjetica, prav res? " vzklikne mati
Marjetica (1877):	je delala obilo in zgodaj vstala. Da bi bil Štefan Mlinarjev tega kriv, ni mislila, ali pa se spomnila ni. Po
Marjetica (1877):	velika čast, če govori pol fare, vsa fara, da zahaja Mlinarjev Štefan k Srakarjevim, da lazi za beraškim dekletom? Kaj ne

mlinarjeva

Zlata Vas (1850):	ni mikalo tukaj ostati; dalje sim se naménil iti, samo mlinarjeva Lizika me je nazaj deržala, ko sim jo zagledal. Sklenil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	stegnil svojo roko po Tonetu in da se je vže mlinarjeva gorjača nagnila. In lej, prej da bi mu mogel kedo

mlinarjevega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko sta šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji
mlinarjevi
- mlinarjevej
  Mlinar in njegova hči (1867): kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta. Naj bode

mlinarjevim

Zlata Vas (1848):	ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč
Zlata Vas (1848):	šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi

▶ mnenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnenja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši
Zeleni listi (1896):	da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se

mnenje

menjenje
Robinson mlajši (1849): bi to res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko

mnenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov
Čas je zlato (1864):	Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir
Botanika (1875):	Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti
Botanika (1875):	zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi
Gozdovnik (1898):	Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in

mnenji
Iz arhiva (1890): zvočnostjo svojega tenorja. Ne vemo, kakó bi se poravnali nasprotni mnenji obeh pisárjev, da ni posegla gospá Pavlina vmes. »Bolje je
mnenjih
Zoologija (1875): živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati

mnenju

mnenji

Iz življenja učenca (1854):	tako prestrašil, kakor ko so mi od te, po njih mnenji prevelike dobrote, od kupice vina namreč spomnili. Pa kakor sim
Slovenske večernice (1865):	kjer je tudi končal tek svojega življenja. Po našem priprostem mnenji je imel on prav; kajti opiral se je na stare
Pomladanski vetrovi (1881):	gospodar na Lipnici; saj ga ni nihče motil pri tem mnenji. Kedar se Ljudmila zopet v domače kraje povrne, — mislil si
Izza mladih let (1882):	Kamenice drži in ne tudi nazaj ven; da po njegovem mnenji je neverjetno, da bi se bila medvedka na Kamenicah pristavila
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	že velika glavnica. Berusu in njegovi ženi je po občem mnenji zloben žlahtnik »zacvrl«, da sta umrla hitro jeden za drugim
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	nagajati. Od kar je bil brez kmetije in po njih mnenji berač, pa jih je tudi nehal zanimati in mikati. Ako
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	menoj, ta je národen in kdor je národen, ta po mnenji našega župana kalí mir. No, glejte, jeden žandarjev že gre
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	Tanki zopet, da bi se s pismom prepričal o poštarjevem mnenji, izve zares, da sta ravno stric in teta kriva čudnega
Zádruga (1890):	vsekdar trudil spešiti razvoj našega društva, katero bi po mojem mnenji najbolje okrstili ,Zadrugo' brez vsakega epiteta. « »Živela Zádruga! « zagrmelo je

mnenju
Gozdovnik (1898): spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali

▶ mnog pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnogega
- mnogiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko derv
mnogi
Zoologija (1875): pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo

▶ mnog zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnoga

Robinson mlajši (1849):	je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res

mnoge

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec.

mnoge

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla
Valenštajn (1866):	bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v
Rudninoslovje (1867):	d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je
Kemija (1869):	v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr.
Kemija (1869):	pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr.
Kemija (1869):	skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na
Zoologija (1875):	vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za
Zoologija (1875):	obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še

mnogega

mnozega

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tisti, kteri imajo od pervega letnega dne do zime veliko mnozega sadnjega pridelka, in dovolj koristi in dobička, ki poslajša življenje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dovelj, in če ima posestvo, da je na njem vsacega mnozega sadja dosti, da njegovim ljudém ni treba pa ljudskem sadji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	napravijo, če hočejo. 5.Od potrebnega orodja pri rojih. Čbelarji potrebujejo mnozega orodja pri svoji čbelaríi; ter a) več panjev, da jih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tem številu so zgodnje in pozne in srednje jabelka in mnozega pokusa in za mnogo rabo, žlahne in nežlahne, sladke in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kar poterpečnost, korist in moč lesa tiče, je hrast mož. Mnozega roda je hrast, ki se drug od druzega razloči po
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ker krave še dobro molzejo. Tudi sir da dobiček. Vsega mnozega sočivja je zdaj dovelj, in se po redu rabi, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kaj velicega, za pravi vedni izvirek živeža in blagostana in mnozega nedolžnega veselja za se in za svoje. Zatorej je lepo
Sosedov sin (1868):	izurjenost v sodnjih in pravdnih rečéh pridobil, da bi bil mnozega mladega doktorja v zadrego spravil. Tudi od nature je bil
Žalost in veselje (1870):	je morala imeti kacih štirideset let. Njena podoba, čeravno že mnozega terpljenja . zeló upadla, kazala je vendar, da je bila žena

mnogem
- mnogem
  Občno vzgojeslovje (1887): slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi
- mnozem
  Mineralogija in geognozija (1871): druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1.
mnogemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga

mnogi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev
Rudninoslovje (1867):	njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi

mnogih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila. Ko smo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni. Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah
Zlata Vas (1848):	njih velíke nevednosti so se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah v tednu domá
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet na pot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo
Astronomija (1869):	je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu
Občno vzgojeslovje (1887):	dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati

mnosih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova

mnozih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in
Zlata Vas (1848):	se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki
Zoologija (1875):	umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani
Zoologija (1875):	blizu ust. ) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih* vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban
Zoologija (1875):	svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa

mnogim

Genovefa (1841):	barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju
Zlata Vas (1848):	in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo
Blagomir puščavnik (1853):	znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in „Danice”: ker ste že toliko dobrega storili in že mnogim kaj sprosili, poprosite še za nas! *) Ravno ko to pišem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne znebili radi

mnogimi

Genovefa (1841):	ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni
Roza Jelodvorska (1855):	nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o
Fizika (1869):	zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse
Astronomija (1869):	hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu
Ferdinand (1884):	petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali ni bilo družbe, kjer bi

mnogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko

▶ mnogobroj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množina; kontekst

mnogobroju
- mnogobroji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani

▶ mnogospoštovan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

velespoštovan; kontekst

mnogospoštovanega

mnogospoštovaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i.

▶ mnogost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnoštvo, število; Pleteršnik

mnogost
- mnoguſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se

▶ mnogoter pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnogoter
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je Bog mnogoter dober nauk nam k’ pridu na posemeljſke rezhi sapiſal, ki

mnogotera

mnogotera
Kmetijske in rokodelske novice (1843): saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali

mnogotere

Genovefa (1841):	Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na

mnogotere

mnogetere
Biblia (1584): je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je

mnogotere

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle

mnogoteri

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in
Rudninoslovje (1867):	nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali

mnogoterih
Zlata Vas (1848): delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil

mnogoterimi

mnogiterneme
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje

mnogoterimi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja

mnogotero

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to

▶ mnogovrsten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnogovrstna
- mnogoverſtne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zelo zele deshéle. Po rasnih krajih ima ta bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali
- mnogovrstna
  Rudninoslovje (1867): i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo

mnogovrstne

mnogoverstne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa

mnogoverſtne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De boſh pa na tanjko rasſodil, koliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tjè notranje in svunanje dela shivinſkiga trupla popada in takó mnogoverſtne bolesni pri shivini vsro-

mnogovrstne

Astronomija (1869):	tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih
Mineralogija in geognozija (1871):	pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli
Mineralogija in geognozija (1871):	skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje

mnogovrstnega

mnogoverſtniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju

mnogovrstnem
- mnogoverstnem
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo

mnogovrstni

mnogoverstni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na način izreje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil

mnogovrstnih

mnogoverstnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne

mnogovrstnih

Kemija (1869):	Rastlinsko in živalsko telo je tedaj čudovito poslopje, zloženo iz mnogovrstnih tvari, ki tako dolgo složno skupaj držé, dokler v poslopji
Mineralogija in geognozija (1871):	odnesle in drugje pokopale. Jako imenitne so jame s kostmi mnogovrstnih sesalk v frankovskem Jura, med njimi prav važne dvé, Muggendorfska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Gospodarski napredek nikakor ne obstojí v tem, da se lotimo mnogovrstnih novotarij, ampak pri nas na Slovenskem , kjer ne stojí gospodarstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	za narejanje komposta, to je, takošnega gnoja, ki je iz mnogovrstnih tvarin sestavljen.

mnogovrstnim

mnogoverstnim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Desiravno nima nobene strehe, se vunder le že tolikanj let mnogoverstnim vremenam v bran stavi, in kakor de bi jo božja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec

mnogovrstno

mnogoverstno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na obéh stranéh, med kapelico so bile lože (loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega

▶ mnoštvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ljudstvo; SSKJ

mnoštvu
- množtvu
  Divica Orleanska (1848): je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim

▶ množen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množinski, v množnemu = v množini; Pleteršnik

množnemu
- mnoshnimu
  Pozhétki gramatike (1811): épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme

▶ množen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

številen, številnejše; SSKJ

množnejše
- mnosheji
  Genovefa (1841): jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh

▶ množenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množenja

mnoshenja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhebelarſtva” bode ob ſvojim zhaſu natiſnjeno. — Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odeje i. t. d. oberne. J. S. Od sarajanja in mnoshenja novih ſadnih plemen. Pred vezh létmi ſo uzheni moshje zhudno

množenja
Aritmetika za učiteljišča (1885): 48 je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in

množenje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ako kakošna posebna kuga ne mori ljudstva; od tod izvira množenje prebivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov naraslo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in množenje le po jednega, temu je vzrok ta, da se izpremeni

vzmnoževanje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	i. t. d. Iz tega je razvidno, da velja za vzmnoževanje polinoma na kvadrat tá-le tvorbni zakon: 1.) Prvi člen danega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa am = p. Potenca je torej produkt iz jednaki faktorjev. Vzmnoževanje ima za sedaj le kak pomen, ako je eksponent celo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za vzmnoževanje dekadnega števila na kvadrat velja tedaj tá-le pravilo: 1.) Prva
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in

množenju
- mnoſhenju
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje

▶ množica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množic

mnoshiz

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku

množica

mnoshiza

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. Inu on je k' njim
Genovefa (1841):	ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe

mnoshza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li

množica

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v
Zlata Vas (1848):	ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je
Tiun - Lin (1891):	ki pa niso peljala na vrt. Pred hišo je stala množica Kitajcev. Pa niso naju zapazili, saj sva pa tudi bila
Tiun - Lin (1891):	v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu

množicah

Zoologija (1875):	navadno samo nekoliko milimetrov dolgi in prebivajo časih v velikih množicah po sladkih in slanih vodah, kakor na pr.: Škrgonožec (Branchipus
Zoologija (1875):	je med vsemi najškodljiviša, ker se časih prikaže v neizrečenih množicah. Pravijo, da se v teku enega od enega samega para

množicam

mnoshizam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je vſe ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu

množice

mnoshize

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je priſhàl v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio. 16. Ali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je

množice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo
Zlata Vas (1848):	imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da

množici

mnoshizi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu

množici

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	zgodbe; ložje si oboje misliš. Metulčani so se dali veliki množici zurjenih vojščakov rimskih rajši sosekati, kot da bi se bili
Razne dela (1870):	naporni, De stoji v boritvi krepki dob, Vihri kjer, al množici nevoljni Kaže strog namembe ojstri zob; Tako tud kristjanu je
Razne dela (1870):	Tako blagutne nazaj, bledoba pokrije obraz mu, Zgubi se v množici trum pogumne armade Trojanske. Vstavi bežečiga pak, zmerjaje ga, Hektor
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	na tleh. " Na to pokličemo brž ključarja, stražniki pa rekó množici, naj se razkropi. Ljudje se odmaknejo, a vendar ostanejo še
Marjetica (1877):	kajti kuhal je ravno smolo, ter ukazuje kakor vojskovodja neštevilni množici, kaj se ima zgoditi, kaj ne, kako naj se vede
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	ga je tudi jezilo, da mu je prvikrat pri takej množici vendar le izpodletelo; zatorej je naglo se jel prepeljavati za
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kričeči gavrani ter belosivkaste štorklje nekako čudé se mnogobrojni naši množici živahno letale po zraku nad širno posavsko dolino. Poglejmo si
Zádruga (1890):	je le skoro čutila, da ni zadnja v tej nenavadni množici. Veselko še zmeraj ni bil prav zadovoljen s »kraljico«, dasi
4000 (1891):	je nabornina preklicano visoka! « »Jaz poznam zadržek! « izpregovori nekdo v množici. »Nič se ne zapiše v knjgo, to vam rečem! « »Kdo

množico

mnoshizo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to veliko mnóshizo vidil, inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr sa Preróka dèrshali. 6. Kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako

množico

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se
Stric Tomaž (1853):	eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov
Mineralogija in geognozija (1871):	nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake

mnoſhizo
Branja, inu evangeliumi (1777): govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv

▶ množina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

količina; Pleteršnik

množina

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi
Fizika (1869):	ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče
Fizika (1869):	pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se
Kemija (1869):	ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste
Fizika (1869):	preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče
Kemija (1869):	v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino
Fizika (1869):	da je tlak kapljine na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87.
Zoologija (1875):	do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne

množinah
Kemija (1869): izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin

množine

Kemija (1869):	utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še
Botanika (1875):	se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega

množini

množavi
Zoologija (1875): večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta

množini

Kemija (1869):	neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh
Kemija (1869):	drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem
Kemija (1869):	apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji
Botanika (1875):	tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba

množino

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju-
Kemija (1869):	organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil
Kemija (1869):	vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se
Kemija (1869):	je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom.
Botanika (1875):	se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske
Botanika (1875):	deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po

▶ množinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množinskega
- mnoshniga
  Pozhétki gramatike (1811): mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo

množinskem

mnoshim

Pozhétki gramatike (1811):	ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi
Pozhétki gramatike (1811):	v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj

mnoshimu

Pozhétki gramatike (1811):	v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ
Pozhétki gramatike (1811):	de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino

množinski

mnoshni

Pozhétki gramatike (1811):	quatre-vingt ſem deſet, in six-vingt, toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim ſkladajo
Pozhétki gramatike (1811):	to nameſtime nanaſha na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari

množinskim

mnoshnim

Pozhétki gramatike (1811):	toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim ſkladajo. Deux cents hommes, dva ſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tiſtim, ki delali bojo le tó , Kar vſi slogi v mnoshnim 'srekó. L―z. Danaſhnimu liſtu je drugi del vinoréje perdjan

množinsko

mnoshno

Pozhétki gramatike (1811):	J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki
Pozhétki gramatike (1811):	Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena
Pozhétki gramatike (1811):	je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza
Pozhétki gramatike (1811):	Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino
Pozhétki gramatike (1811):	drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la
Pozhétki gramatike (1811):	obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje

▶ množiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novo pri nas, in se od leta do leta bolj množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač: ljudstvo se množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje
Botanika (1875):	za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih

množijo

množe

Botanika (1875):	zdaj postale enake tvarini njegovega lastnega telesa, in da zdaj množé snovo njegovega telesa. To so znane prikazni reje in rasti
Zoologija (1875):	za obstanek na potomke prehajajo in se na njih še množé sosebno one lastnosti, ki so v prid kake vrste, potem
Zoologija (1875):	v stoječi deževnici, pa tudi na mokrem mahu. Kakor močelke, množé se tudi kotačniki za čudo hitro.

množijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več hrane potreba kot nekdaj
Stelja in gnoj (1875):	je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév

pomnožujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže

množila

Zlata Vas (1850):	kadaj pomerli. Če se je bolj premožnost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacih. Ženili in možili so se med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tù večkrat napravila taka veselica in da bi se družba množila od dne do dne in razcvetela v lepi edinosti. Pod
Trtna uš (1881):	vinograda ali goric napala in se po njem brez zadržka množila in širila. Tukaj je vse zastonj, ali vsaj predrago, da
Gozdovnik (1898):	ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega človeka v vsi kraljevini. Prihajam

množilo
Zlata Vas (1848): čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje množilo. Vas ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje

množiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100

vzmnoževati

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kajti enačbe; i. t. d. Kakó je vzmnoževati števila na kvadrat ali drugo potenco. § 178. Ako pomnožimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zato velja pravilo, kakó je sestavljene algebrajske izraze na kvadrat vzmnoževati, tudi za dekadna števila. Recimo, da nam je izračunati n.

▶ množnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

množica, količina; Pleteršnik

množnosti
- mnoshnoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim

▶ moč samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moč

moc

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rekoč: y f Slab Gospod! sim prehvalili Tvoje roke čudno moc ; Pa kar v sanji se mi je kazalo, To, obljubim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šuméča , Ni živa mladost? Moč tvoja cvetéča Iskrena krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi, Si lakot odverne , Star

moč

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja
Divica Orleanska (1848):	bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark.
Stric Tomaž (1853):	pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci
Valenštajn (1866):	Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat
Lohengrin (1898):	daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker
Lohengrin (1898):	jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi

moči
Zoologija (1875): fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da

mozh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj

muezh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne usah navarnoftah inu N. N. inu skues muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shues muezh te besiede fiat k' je skues boga ta v siga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh Kriſtvsa inv ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga sina † inu Boga Svetiga Duha † Amen inu skues ro muezh tah svetah Efangel. S. Johanesa na pervi poſtavi se dei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taba zerzerellus sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te nai svateishe S. S. troi-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi rezi. Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash

muzh

Biblia (1584):	sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi
Ta male katechismus (1768):	tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.
Ta male katechismus (1768):	je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4.
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje

mvezh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. Joannesa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel lasho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vto mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta drvga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saptapja † BANN SAPTHA tetra gramathon † AGLA † ELLIO I.M. I. TVIE mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvezh ta prava ediniga sinu boshja: kateri je une svatlobo: inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam

moči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji moči, v prid našiga cesarstva storiti, tedaj se tudi ponudim v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih
Fizika (1869):	ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje
Astronomija (1869):	zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo

močij

Na Žerinjah (1876):	potih do konca življenja, in čemur žrtvujemo velik del svojih močij. Ljudje pravijo: to je poklic; mi moderni filozofi brez filozofije
Pomladanski vetrovi (1881):	srce segala njih beda in siroščina, da bi nekoliko svojih močij posvetili narodu v občni blagor. " „Kdo bode pa tudi zahteval
Pomladanski vetrovi (1881):	naša pest, hud naš udarec, toda mi ne znamo svojih močij porabiti, kakor nas uči žalostna skušnja preteklih let. Vzemi gospod
Zvezdana (1883):	družbi mladega prijatelja vsa dela sam. In kjer je primanjkovalo močij, volje, veselja in denarjev, segel je v listnico in daroval
Vanda (1888):	bodisi žalosten spomin, ta zavest dala je duši njeni novih močíj in neko samostalnost, ki je dotlej ni poznala. Drdranje po
Od pluga do krone (1891):	reva v postelji! In pa tudi staramo se že. Mladih močij nam bode treba vpreči, naj one vlečejo, mi, staríne, jim
Senanus (1892):	cvetoči ljubezni ne bode pravih tal, ako ne posveti vseh močíj resnemu delu! Kakó li naj stopi nekega dné pred svojo
Abadon (1893):	jutro sme reči: »Ta dan je moj, gospodar sem svojih močij in vrlin ter smem slobodno javljati svoje misli in svoje
Roman starega samca (1895):	krepke volje pogrešam pri vas, milostljiva gospa, ne pa telesnih močij. « Grajščakinja je na to mojo opazko skrivaj pogledala svojo svakinjo

mozhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko
Genovefa (1841):	pa vunder je bila ſhe tako ſlaba in bres vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano

mozhy

Ta male katechismus (1768):	naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje

močjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v še véči nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Komej sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo
Občno vzgojeslovje (1887):	na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z

mozhjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti

močmi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv
Valenštajn (1866):	zvezde, v moč duhov. Z duhovi i skrivnostnimi ne polni Močmi prostora le ponos človekov. Pretesen tud ljubečemu je srcu Život
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ne držimo tudi zanaprej križem rok ter delujmo z združenimi močmi! E. Kramar. Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. „Novice” so

▶ moč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moč

Zlata Vas (1848):	hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to
Viljem Tell (1862):	Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je
Valenštajn (1866):	ne morem s tega mesta, Ne morem — te roké nej moč spustiti.
Stelja in gnoj (1875):	tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč.
Zlatorog (1886):	zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski
Občno vzgojeslovje (1887):	in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja.
Gozdovnik (1898):	Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le

moči

Občno vzgojeslovje (1887):	ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z
Občno vzgojeslovje (1887):	se zadosti ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva
Občno vzgojeslovje (1887):	zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen
Občno vzgojeslovje (1887):	da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo
Občno vzgojeslovje (1887):	ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in
Občno vzgojeslovje (1887):	ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra
Gozdovnik (1898):	izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad
Gozdovnik (1898):	megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin
Gozdovnik (1898):	tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki

mozh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s

moči
Aritmetika za učiteljišča (1885): števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N. pr. (90 + 7) – (20

▶ močan pridevnik, splošni, primernik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močnejših
- močnejih
  Mineralogija in geognozija (1871): do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni

▶ močen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močanpridevnik, splošni, nedoločeno

močan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se
Tiun - Lin (1891):	vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za
Gozdovnik (1898):	levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu.

mozhan

Biblia (1584):	bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne

močenpridevnik, splošni, nedoločeno

močen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla
Tiun - Lin (1891):	Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo

mozhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa

močnapridevnik, splošni, nedoločeno

močna

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži
Gozdovnik (1898):	zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje

močne

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci

mozhna

Biblia (1584):	On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej

močnepridevnik, splošni, nedoločeno

močne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan

mozhne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne

močnegapridevnik, splošni, nedoločeno

močnega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem

močniga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v

mozhniga

Biblia (1584):	inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri
Biblia (1584):	krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal.

močnejšapridevnik, splošni, primernik

močneja
Oče naš (1854): dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “
Oče naš (1885): dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “

močnejša

Zoologija (1875):	podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva, veča in močnejša od črne ter se je stopram v 18. stoletji priklatila
Zoologija (1875):	domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča in močnejša od nje je divja mačka (F. catus), pod 74. Prava
Ferdinand (1884):	mojo lekarno, pobral mi je vsa strupena zdravila; dà še močnejša zdravila mi je vzel; le čisto neškodljive zdravila mi je
Občno vzgojeslovje (1887):	ne občuti graje ali poučila. 4. Vsa vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto, ne imela bi

mozhneji
Genovefa (1841): dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v

mozhnejſhi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tó vpitje naſhih gręhov, katęri hózhio njega ſmèrt imęti, je mozhnęjſhi, kakor Pilatusova ſhtima. Naj bó krishan, pravio Judje, inu naſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enu zhudu, mu ſkusi enu zhudu tę lubęsni. Letá lubęsen mozhnęjſhi kakôr ſmèrt, bol nevſmilena, kakôr njega trynogi, pokashe na enkrat

močnejšepridevnik, splošni, primernik
- močneje
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): me ne bilo neko čutilo semkaj pripeljalo, ki je še močneje kot strah. ” „Povem vam, da bo precej v našem mestu
- močnejši
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie

močnejšipridevnik, splošni, primernik

močneji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno
Botanika (1875):	traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo

močnejši

Tiun - Lin (1891):	zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal
Tiun - Lin (1891):	Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo

mozhneishi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	maria je rodiva ana sina siemenam Jesvs Kriſtus alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash lvbi Gospved Jesus

mozhnejshi
Sacrum promptuarium (1695): mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter

mozhnejſhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	pelal k'tem vikſhim Farjam? Savlus pak je zhes dalej mozhnejſhi perhajov , inu je Jude dolidevov, katiri ſo v'Damashku ſtanuvali
Branja, inu evangeliumi (1777):	vrje, tok uſſe ſmirej oſtane , kar ima. Kader pak en mozhnejſhi zhes njega pride, inu njega premaga, tok bo njemu uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh
Branja, inu evangeliumi (1777):	goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh v'Damashku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſerzá ne sgubiſh, ampak vsdigni ſe prezej, inu klizhi ſhe mozhnęjſhi k' Bogu: Kakú dolgu, o moj Bóg, bóm jeſt ena

močnempridevnik, splošni, nedoločeno

močnem

Fizika (1869):	pri tem nek poseben duh, ki se opazuje najbolje pri močnem iztakanji elektrike iz osti (iz špic), in ki pride od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	prav nič pomagano. Tudi ni dobro, če peč stojí na močnem in visokem zidanem podnožji, ki tudi veliko gorkote požre in

močnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj

močnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- močnemu
  Mineralogija in geognozija (1871): valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od

močnipridevnik, splošni, nedoločeno

močni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi
Robinson mlajši (1849):	mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil

mozhni

Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	30. Kęr je pak vidil ta mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj

močnihpridevnik, splošni, nedoločeno

močnih

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tù stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo

mozhnih

Biblia (1584):	sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh

močnimpridevnik, splošni, nedoločeno

močnim
Ferdinand (1884): je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže

mozhnim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje

močnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- močnimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak

močnopridevnik, splošni, nedoločeno

močno

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na
Botanika (1875):	črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat
Zeleni listi (1896):	bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga

mozhno

Kuharske Bukve (1799):	notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej

mozhnu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau-

najmočnejšapridevnik, splošni, presežnik

naimozhneisha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zhaz al dnarje skues ta na svateisha noi obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi

najmočnejša

Astronomija (1869):	se zgodi, ko mesec gre skozi poldnevnik tega kraja. In najmočnejša mora biti sploh privlaka v krajih ob ravniku, ker nad
Astronomija (1869):	V vsakem kraji na zemeljskem površji pa mora mesečeva privlaka najmočnejša biti takrat, kedar je ta kraj najbliže meseca, kar se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	umreti kot otrok katoliške cerkve. « 34. — Skušnjava k obupanju je najmočnejša in najbolj nevarna. Bolnika plaši mnogokrat veliko število storjenih grehov

narmozhnejshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od

najmočnejšepridevnik, splošni, presežnik

naj močnejše(združena oblika)
Stelja in gnoj (1875): tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek
naj močnejši(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko

nar mozhneishi(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen. Jas vas sarotim noi isbodram

najmočnejšempridevnik, splošni, presežnik
- nar mozhnejſhim(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s
najmočnejšemupridevnik, splošni, presežnik
- naimozhneishomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per
najmočnejšipridevnik, splošni, presežnik
- nai mozhneishei(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu SAMUEL noi Sveta KORONA inu Sveta ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta † inu pertei nai
- najmočnejši
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga

▶ moči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moči

Mlinar in njegova hči (1867):	ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí vendar ne moči pomagati? Ne! Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na
Ferdinand (1884):	vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576
Aritmetika za učiteljišča (1885):	193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N.

mogel

mogal

Sacrum promptuarium (1695):	je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza
Sacrum promptuarium (1695):	kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel
Sacrum promptuarium (1695):	na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje
Sacrum promptuarium (1695):	ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu
Sacrum promptuarium (1695):	pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti
Sacrum promptuarium (1695):	nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu

mogel

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1.
Robinson mlajši (1849):	če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel, ino svetilnico
Blagomir puščavnik (1853):	je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga
Roza Jelodvorska (1855):	in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v
Sveta grofinja Genofefa (1857):	nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta
Ferdinand (1884):	da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je
Občno vzgojeslovje (1887):	Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno
Gozdovnik (1898):	in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel.

mogl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu

mogou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sata dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je shushano velko barti.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader boda mesha venka nesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi

mogov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odrieshou: da ti menei shitro skashi da bom klor videti mogov kaku je tota dian inu tu bras use smote inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti jemu da bo mogov sad perneſti shriebei ti to ſgvro na siemlo taku se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno

mogu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je on zhes tiſte to perſerzhno shaloſt v' ſebi obuditi mogu. Kyr pa ta shaloſt zhes grehe more po timu shteveinu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nature na ſebe vſeu, ſe je s' nar pravizhniſhim ſtraham mogu bati, ſe je ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhudesha delat dau, de je Chriſtus tudi od nega terpeti mogu, zhes tu ſe je ob tulkain vezh sazhuditi, ob kulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſhe ni bila pretekla, kader je on videu, de bode mogu Chriſtus vmreti, de je skus tu poſvetvaine, inu ſklepeine tih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni nihdar obeniga greha ſturiu, inu ni nihdar obeniga ſturiti mogu, inu na molimo mi, katiri ſmo v' grehu ſpozheti, v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni grehi maſhy, mogu preſtraſhit, debi nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhni spomin, inu hvalo perpraviu: Mi pa, v' katirih bi mogu Chriſtus s' ſvojim terpleinam skus enu shaloſtnu premiſliluvaine smalan, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar lubesniviſhi JESUS! le zhes eniga ſamiga zhloveka grehe shaluvati mogu, bi bli tiſti tebi sadoſti te nar vezhi, inu nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih volo ſi ti mogu terpeti, inu vmreti, ali mi vunder h'timu Angelu perſtopimo

moguv
Branja, inu evangeliumi (1777): Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe

mogla

Genovefa (1841):	hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti
Genovefa (1841):	in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo
Genovefa (1841):	ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe
Robinson mlajši (1849):	jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga
Stric Tomaž (1853):	celo kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori
Viljem Tell (1862):	Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bežala. Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor

mogle

Genovefa (1841):	ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako

mogle

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je
Gozdovnik (1898):	Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s
Gozdovnik (1898):	so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni

mogli

Sacrum promptuarium (1695):	de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora
Zlata Vas (1848):	so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz
Gozdovnik (1898):	Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo
Gozdovnik (1898):	pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite

moglo

Genovefa (1841):	terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vidili, če tje ne pridemo. Vse tó bi pa ne moglo takó biti, ko bi zemlja krogla ne bila. Vse zvezde
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne tako govoriti, kakor vam
Robinson mlajši (1849):	tude svojega znal, mu je pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje
Robinson mlajši (1849):	v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva

moglu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor
Valenštajn (1866):	je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela, da vas ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo
Zlatorog (1886):	zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in
Občno vzgojeslovje (1887):	mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je
Gozdovnik (1898):	resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se

morejo

mogo
Valenštajn (1866): je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet

morejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nemško: jez sim, ti si, on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor
Fizika (1869):	podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa mnogo stvari
Zoologija (1875):	oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše
Botanika (1875):	ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka
Zoologija (1875):	dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj
Ferdinand (1884):	Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj
Občno vzgojeslovje (1887):	verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo
Gozdovnik (1898):	Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo

morio
Sacrum promptuarium (1695): sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau

samorjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad vso shkodo varvati na dushi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je dnarje sakopov: noi bo tabe podou kadai se ti samorjo vsigneti. Natu sahvali tega Duha bosh saguishno dobiu nate

morem

moram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet
Genovefa (1841):	de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi

morem

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje
Valenštajn (1866):	Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko
Mlinar in njegova hči (1867):	kar mi mati že zdaj pravijo. Oh, vekomaj ti ne morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa
Deborah (1883):	drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne morem! Ana. Kam vendar zopet pojdeš? Jožef. I ti vprašuješ? Ana
Oče naš (1885):	božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da
Gozdovnik (1898):	imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil

samorem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vse doro pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi
Pozhétki gramatike (1811):	ravnoſt ſklada s' poménam glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un, nekoga lubiti, poſtavim. j'aime Dieu, lubim Boga
Genovefa (1841):	vſe bote ſhe bolj na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blago na ſuhim in na vodàh ) Zhaſtitljivih duhovnih goſpodov ne samorem* dovolj proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva v bratovſhnjo ſ.

moremo

Biblia (1584):	na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti, da veliko jih je tudi še, ki pri svojem
Viljem Tell (1862):	Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset
Fizika (1869):	117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je zrak tako popolnoma prozorno telo, da ni
Kemija (1869):	ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam
Mineralogija in geognozija (1871):	kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven
Botanika (1875):	strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj

moreš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto
Blagomir puščavnik (1853):	v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je pridelal stari oče, tudi tebi še danes zadosten, da moreš si rediti toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog
Oče naš (1885):	od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in
Oče naš (1885):	„V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar
Revček Andrejček (1891):	Franica. No, ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in

moreſh

Genovefa (1841):	ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze
Genovefa (1841):	ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli

moreta

Robinson mlajši (1849):	ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil

samoreta

Pozhétki gramatike (1811):	med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé, ako li oba perloga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdelovati samore, je vender reſ, de zhloveſhka umetnoſt in prid samoreta pomagati, de je vino shlahtnejſhi, boljſhi; de ſe dalje ohrani

morete

Biblia (1584):	Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga
Genovefa (1841):	samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te
Divica Orleanska (1848):	bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In
Gozdovnik (1898):	vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in
Gozdovnik (1898):	»Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga
Gozdovnik (1898):	moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso

moreva

morema

Robinson mlajši (1849):	ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama
Robinson mlajši (1849):	mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči

moreva

Mlinar in njegova hči (1867):	da le očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš da grešim na božjo zapoved
Pripovedke za mladino (1887):	nekaj ur, prideta do velike vode. „Tu črez pa ne moreva,” spregovori Janezek, „ne vidim niti mostu, niti brvi. ” „Tudi ni
Gozdovnik (1898):	čuješ, da gresta ona dva? Stopata že po piramidi. Ne moreva zopet gori. Če ga mrtvega pustiva, ne dobiva ju; če

▶ moči li glagol, glavni, nedovršni + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

moreš li
- moreš-li
  Zeleni listi (1896): mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi

▶ močir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

močvirje; Pleteršnik

močirju
- močirji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da

▶ močiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močijo

Blagomir puščavnik (1853):	Solza za solzo se mu vdere po obrazu, in mu močijo srebernobelo brado. Bogomila nagne svojo glavo na starčikove persi s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se čisto ostrižene mahovnice s sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov cinkovega vitriola, 6 lotov galuna, ju zdrobi

močila

Jela (1859):	lune je plavalo po nočnem nebu. Huda rosa je že močila trato, in zbrihtala počasi z večernim hladom vred Zagodina počasi
Človek toliko velja, kar plača (1861):	Dve ženske ste Rezo obvezovale, ena jo je z vodo močila. Dacar, ki je bil med pervimi pri ognji, je skušal
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	in iz grada ven, na polje megleno. Nobena solza nij močila belega lica visoke gospe. Se je imela upanje in pogum
Blagodejna zvezdica (1881):	da sem ga nekdaj nehoté razžalil. — Adina roka, ki je močila Oskarjevo čelo, začela se je vidno tresti. — Ali me boste
Zvezdana (1883):	bila sama, v tihih večerih in v očeh brez spanja močila je mlada Vida blazino svoje postelje z grenkimi solzami za
Luteranci (1883):	zdehati se mu je jelo in rosa mu je že močila život. Tudi je preračunil po meseci, ki je vzhajal ondi
Dóra (1885):	do zdaj toliko črtela. Ali hočeš? Namesto odgovora, poljubovala in močila je moje roke s svojimi solzami. Od istega dne postala
Žgánjar (1890):	že tudi luč ugasnila. Vse je spalo, le Vodopivka je močila blazino z obilnimi solzami. Kdo pač je kriv te njene
Slike in sličice iz življenja (1896):	perica je klečala na drugem takem kamena, da si ni močila kolen. Mlada je bila še, toda izdelana, izmučena, zagorelega lica

močilo
Divica Orleanska (1848): reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še ne
močite
- mozhite
  Genovefa (1841): vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte
močiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi

▶ močno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močnejeprislov, splošni, primernik

močneje

Oče naš (1854):	visoko ležečega Bezinskega grada. Nacetu je pri tem pogledu serce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko
Oče naš (1854):	je kmalo popolnama ozdravel in Mêljard ga je zdaj še močneje ljubil. Dal je Ménartu in Barbi majhno posestvo blizo svojega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo in vrat Mozetič-a; Jan. Lašić-u pa
Oče naš (1885):	visoko ležečega Bezinškega gradu. Nacetu je pri tem pogledu srce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko
Gozdovnik (1898):	Naš prijatelj Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz

močnejše
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno

močnoprislov, splošni, nedoločeno

močno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so
Robinson mlajši (1849):	konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu
Robinson mlajši (1849):	ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto
Botanika (1875):	imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja

mozhno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta
Genovefa (1841):	piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako

mozhnu

Sacrum promptuarium (1695):	inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu
Sacrum promptuarium (1695):	je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart-
Sacrum promptuarium (1695):	inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s'

premočnoprislov, splošni, nedoločeno
- premozhnu
  Branja, inu evangeliumi (1777): sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov

▶ močvir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močvirje; Pleteršnik

močvir

mozhvir

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe

močviri
- mozhveri
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli

močvirjev

močirjev

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in močirjih je nar večkrat megla, in ker se iz močirjev veliko škodljivih rečí izhlapi, ima taka megla dovolj tacega v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Tako se, postavim, iz vrelega vina, ola, iz gnjilin, iz močirjev, iz tlečega ogla itd. loči od gaz, ki v nos
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	obdelan bil. Koliko pustih bregov! koliko redkih, zanemarjenih host! koliko močirjev! kjer bi se dali z majhnim prizadenjem in z majhnimi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se je kaj tacega bati. — Topli jug, jutranja megla iz močirjev, blisk, ki neko kislobo naglo po zraku in cvetji razširi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kosih razgerne. Če je ta mesec lep, naj se iz močirjev grabni izpeljajo. — Kjer nemška detelja ali pa turska že dve
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	takrat se je začelo po te novi znajdbi čedalje več močirjev izmočirjevati. Ker se drenaža čedalje bolj po deželah razširja v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ki je veliko težji od samega vodenogaza. Ti hlapi iz močirjev poleti pri vročini, če kaj v močirji bodi rastlina ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	t. d. jih zatarejo in zrak čistisi naredé. — Dalje, iz močirjev pri poletni vročini in soparici ne hlapi le vodenogaz, ampak
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	povedano, velja tudi od močirnih njiv, in sploh od vsih močirjev. 2. Ne močirnl travniki imajo žlahno sladko klajo, in ležé

▶ močviren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močviren
- mozhirn
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi

močvirna

močirne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vlani pravil, in ktero posebno vsim tistim priporočim , ki imajo močirne in merzle stanovanja; prepričali se bodo, kako dobrotljiva je peč
močvirna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane

mozhirna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike

močvirne

močirne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mokrota po njih odtekati; ravnam pa po njivah, ki niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená

mozhirne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je

močvirnega
- mozhvirniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet

močvirni

močirni

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Verbe se primejo, ko se koli posadé; v vlažni ne močirni zemlji nar lepši rastejo. Če se sajenke sadé, to je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pridnega oskerbovanja, da nam veči dobiček dajo. Travniki so dvojni, močirni, kjer kisla merva raste, in ne močirni, ki sladko klajo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Travniki so dvojni, močirni, kjer kisla merva raste, in ne močirni, ki sladko klajo dajo. Močirni se dajo včasi v sladke
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	okrogel v kosmatih kapcah; skorjo bolj belo, ne raste v močirni zemlji; les služi za mnoge dela v vodi in v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	košnje ondi, kjer ima še otáva rasti, ni odlašati; le močirni enokošni travniki in planine naj se do s. Jakoba odložé
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kaj da je treba v unih in teh storiti. 1. Močirni travniki. V močirnih travnikih raste loček, cedilje, preslica, včasi terst
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	posebno če se od časa do časa gnojé. Kako se močirni travniki izmočirijo, bomo na koncu tega I. dela pri travnicih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zemljišu, čeravno zna biti, da so nekteri kraji poverh manj močirni viditi, — ali to je le na videz tako; na močirnem
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ki nobenega dima in zopernega duha ne morajo terpeti; 6. močirni kraji, kjer dela mokrota satje plesnjevo, sterd ali med voden

močvirni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in
Mineralogija in geognozija (1871):	30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31.

mozhirni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker
mozhvirni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj

močvirnih

močirnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	popolnama suho domú spra- viti, ali če je senó iz močirnih senožet, dobí zoperen duh in se spridi, da ga živina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	klaji, pijači ali po zraku. Kisla, zatuhla klaja, seno iz močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prevročo kermo pokladaš, ali kedar stradajo. Seno, ktero je na močirnih in blatnih travnikih rastlo, napravi garje pri mladi in stari

močvernih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se sploh po vremenu ravna. Vendar se mora kisla trava močvernih senožet dalje sušiti, in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sušiti, in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po

močvirnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju-
Botanika (1875):	mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in ki daje les, pod vodo jako trpežen; brezo

močvirno
Stelja in gnoj (1875): ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje

▶ močvirje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močvirij
Zlatorog (1886): morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac

močvirja

močirja
Stric Tomaž (1853): dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da

močvirja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novega polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi

mozhvirja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati

močvirje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gola resnica! Ljubljansko močvirje. ) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje*, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena

močvirjih

močirjih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se

močvirjih

Kemija (1869):	C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih vodah in močvirjih rastlinski ostanki raztvarjajo, za tega del se tudi močvirni plin
Botanika (1875):	zatorej za likanje lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv

močvirju
- močirju
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst
- močvirji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico

▶ model samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

model
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni

modla

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej ga v ne prehudi peči rumenkasto speci, potem iz modla na sito zverni in pohladi. Šartel s smeteno.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se čez puter potegne. Če pa za to nalaš perpravljeniga modla s tremi luknjami nimaš, je tudi vsak navadni lij dober

modle

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle deni.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih

modlom
- modlam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se

modlu

modli

Kuharske Bukve (1799):	inu tudi papir odlozhi. Sa torte snajo tudi druge shlaht modli biti, katiri ſo nalaſh narejeni al po podobi ene dínje
Kuharske Bukve (1799):	malo męſhaj, inu prezej pęzh deni v' obodi, ali v' modli, kakerſhnim ozheſh. 132. Torta is bele ſhterke. Od 8 jajz

▶ modelnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modelnicah
- modelničah
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa

▶ modenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

modenskega
- modeneškega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne
modenski
- modeneški
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge

▶ moder pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moderpridevnik, splošni, nedoločeno

moder

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti
Botanika (1875):	ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v
Ferdinand (1884):	Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru

modrapridevnik, splošni, nedoločeno

modra

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender
Divica Orleanska (1848):	bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju
Rudninoslovje (1867):	v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih
Rudninoslovje (1867):	zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek
Rudninoslovje (1867):	največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot
Rudninoslovje (1867):	barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri

modrepridevnik, splošni, nedoločeno

modre

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115
Valenštajn (1866):	kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše
Rudninoslovje (1867):	se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti.

modregapridevnik, splošni, nedoločeno

modrega
Deborah (1883): nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično

modriga

Sacrum promptuarium (1695):	morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu
Sacrum promptuarium (1695):	æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo

modrejšapridevnik, splošni, primernik
- modrejſhi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa

modrejšipridevnik, splošni, primernik

modrejši

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):

odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši učeniki bi vas morali podučevati, kakor sem jaz, pa toliko

modremupridevnik, splošni, nedoločeno
- modrimu
  Genovefa (1841): ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po

modripridevnik, splošni, nedoločeno

modre
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo

modrej

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vdati. On dá otroke in jih spet vzame po svojej modrej previdnosti. Z Jobom morata reči: »Bog je dal, Bog je
Fizika (1869):	izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri učinki, ki

modri

Sacrum promptuarium (1695):	vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu
Sacrum promptuarium (1695):	Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non
Sacrum promptuarium (1695):	ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména
Zlata Vas (1850):	revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili
Roza Jelodvorska (1855):	iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem
Kemija (1869):	demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti

modrihpridevnik, splošni, nedoločeno

modrih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſelila, ravno kakor de bi govorila: „Tukaj le je dete! “ Modrih veſelja ni bilo sdaj isrezhi. ˛Shli ſo v' hiſho, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je tako ſrezhno vodil. 9. Bèg na Egiptovſko. Herod je modrih she grosno teshko zhakal. Ko vidi, de jih saſtonj zhaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kruh, varvajmo se vraž in lenobe, poslušajmo uke pobožnih in modrih ljudi : takó bomo srečno živeli in v ubožtvu ne bomo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni podoben drugim mladenčem, ki zahajajo v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako resnoben in vendar kako prijazen
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bi bil Joni tukaj“, je rekel; „temu nikdar ne manjka modrih nasvetov. “ In komaj mu je šinila ta misel v glavo

modrimpridevnik, splošni, nedoločeno
- modrim
  Divica Orleanska (1848): preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord

modrimipridevnik, splošni, nedoločeno

modrimi

Biblia (1584):	Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja

modropridevnik, splošni, nedoločeno

modro

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti

najmodrejšapridevnik, splošni, presežnik

nar modrejši(združena oblika)

Naravoslovje alj fiziko (1849):	3. Naravoslovje nas tudi ponižnost uči, kadar vidimo pergodbe, kterih nar modrejši človek ne more razjasniti, kadar čutimo nemoč zložiti travico
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica

najmodrejšepridevnik, splošni, presežnik
- najmodrejše
  Sveti večer (1866): do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje
najmodrejšipridevnik, splošni, presežnik
- ner modreshi(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt

▶ moder zelen pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

modro zeleni
- modro-zeleni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker

▶ Mödling samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mödlingu
- Modlingu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj

▶ Modralisica samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Modralisica
Gozdovnik (1898): zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je
Modrilisici
- Modrejlisici
  Gozdovnik (1898): mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev

▶ modrasov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrasov
- madraſsou
  Biblia (1584): bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser

▶ modrc samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrca
- moderca
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš
modrce
- modere
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z

▶ modrikast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrikast
- modraſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi

▶ modriti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobraževati; [sskj]

modriti
- modrit'
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo

▶ modro prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modro

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sapiſal, ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba
Zlata Vas (1848):	Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni
Zlata Vas (1850):	pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da
Občno vzgojeslovje (1887):	dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora

modru

Ta male katechismus (1768):	muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	3. Bog vſe rezhy je stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti
Kratkozhasne uganke (1788):	nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy: useskuſi modru, erſnú, inu ojſtru obnâsha. Zhlovek more gledati, vezhkrat, skus kar
Abecedika ali Plateltof (1789):	Otrozi! pojidite k' zhebęli tje. Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Otrozi! pojde k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu

▶ modrost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrost

Robinson mlajši (1849):	imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se izjoka. Hotel je moliti
Lohengrin (1898):	zelo svečano) Začel se zdaj Bo strogi sód! Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas

modroſt

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino

modrust
Ta male katechismus (1768): Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.

modruſt

Biblia (1584):	ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li
Biblia (1584):	bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta
Biblia (1584):	en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je

modrveſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga ozheta inu modrveſt sina inv gnada S.Dvha: po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S.

modrosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile
Maria Stuart (1861):	zapusti me, Dokler mi nisi razodela volje. Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala
Izidor, pobožni kmet (1887):	tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo

modroſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi
Genovefa (1841):	zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó

modrueſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhneishei guavti Boga sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu per tei: guauti Boga sina † inu pertei resnizi noi modrueſti inu skues tu ma-

modruſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	shaſti tu ime enega zhloveshkega dijanja ſasluſhe, dokler je bres modruſte, inu reſumnoſte. V'uſſaki rezhi more premiselnoſt naprejjiti, inu po
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Joannesa Apoſtelna, inu Evangeliſta dan. Branje is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri ſe Boga bojy, ta bo dobru
Branja, inu evangeliumi (1777):	duhovnski Goſposki skashe. Sedem darov S. Duha. 1. Dar te modruſte. 2. Dar te saſtopnoſte. Dar dobriga ſvjetvanja. 4. Dar te
Branja, inu evangeliumi (1777):	na Rimlarje na 11. Poſtavi. O Viſſokuſt tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel namorejo njegove ſodbe sapopaſti

modruſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaſtopnoſt, inu svjet. Tu so pervi fazhetki pravednega ſhivlenja, inu modruſti, leti bodo tebi pomagalli, ter bodo sturili zeno te staroſte
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sapiſſanu Eccli I. Initium ſapientiæ timor Dvmini. Ta sazhetik te modruſti je ta ſtrah tiga Goſpuda, ali ta ſtrah Boshji. Tiſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu na poſledni dan ſe bo ſmejala. Svoje uſta je modruſti odperla , inu poſtava te miloſti je na njenimu jesiku. Ona
Branja, inu evangeliumi (1777):	Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda
Branja, inu evangeliumi (1777):	shivlenja , inu saſtopnoſti, inu bo njega napoyla is vodo sdrave modruſti. Inu ſe bo uſtanovila v'njemu, inu nekar ſegnila, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	beſſede ohranila v' ſvojimu ſerzu. Inu JEsus je gorijemau na modruſti, na ſtaroſti, inu gnadi per Bogu, inu per ludéh.
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Filippa, inu S Jakoba Apoſtelnov. Branje is bukuv te modruſti na 5. Poſt. Ti pravizhni bodo ſtali s' veliko ſtanovitnoſtio
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tu Dete pak je raſlu, inu je mozhnu perhajalu polnu modruſti; inu gnada Boshja je v' njemu bila.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Enimu ſe ſzer da ſkus tega Duha beſſeda te modruſti: enimu pak beſſeda te vędnoſti lih po temu Duhu: enimu

modrostjo

Robinson mlajši (1849):	To ti bodi za svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav
Zlatorog (1886):	kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri

modroſtjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili

▶ mogoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogoča

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	tega, da bi se ta reč pokazala, kakor ne bi mogoča bila. Rečeno je, naj bi se zapisniki prisegam narejali po
Trtna uš (1881):	dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno uš: 1. ali je
Občno vzgojeslovje (1887):	ste prvi dve vrsti kot nehôtna pazljivost. Samohôtna pazljivost je mogoča le pri zrelejšem duhu. Vzgojitelj in učitelj more torej računati

mogoče

Blagomir puščavnik (1853):	oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim
Blagomir puščavnik (1853):	Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je pa bila res velikanska glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki je bil tako
Oče naš (1885):	pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini
Gozdovnik (1898):	je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne

mogozhe

Sacrum promptuarium (1695):	vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar bi bilu mogozhe, bi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor

mogočih
Tine in Jerica (1852): de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna

▶ mogoče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogoče

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le mogoče, de je tudi on preslepljen bil. Zato se je z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lahko z roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že
Valenštajn (1866):	zdaj je v mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje
Astronomija (1869):	in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi
Botanika (1875):	sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje
Oče naš (1885):	hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	lahko tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v

mogozhe

Sacrum promptuarium (1695):	lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tej rézhi nar bolj, snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi

▶ mogočen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogočenpridevnik, splošni, nedoločeno

mogočen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost
Maria Stuart (1861):	veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati

mogozhen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kar ſe oberne, ino gre po ſredi med njimi tako mogozhen ino miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de

mogočnapridevnik, splošni, nedoločeno

mogočna

Divica Orleanska (1848):	Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra
Maria Stuart (1861):	ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da
Viljem Tell (1862):	se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi
Deborah (1883):	hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In

mogozhna

Ta male katechismus (1768):	ſakaj se ta grevenga ta popolnema rezhe? Ke je toku mogozhna, de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lazhnemu Lazarusu dash? Molituv tega uwogega je per Bogu veliku mogozhna, koker na njegovu jamranje na tega nausmilenega ena huda kletvina
Branja, inu evangeliumi (1777):	Diviza zhaſtitljva, Diviza pohvalena, Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje

mogočnepridevnik, splošni, nedoločeno
- mogočne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila

mogočnegapridevnik, splošni, nedoločeno

mogočnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor

mogočniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nje peljnice tkali. Zabuči tedaj zgodovinna trobenta in pokliči mi mogočniga Rimca in prebrisaniga Gerka iz kamnatiga grôba, tolmači še v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de cesarski rod, Ki naše ljudstvo brani, Uterdi, blagoslovi Bog, Mogočniga ohrani! Mé vošmo, de Slovenijo Nam Večni z svojga raja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kraje? Po besedah ruskiga zgodopisca Karamzina je dal Oktaj, sin mogočniga Džingiskana, svojimu žlahtniku Batukanu 300,000 vojakov. Ti so ruske nezlóžne

mogočnejšemupridevnik, splošni, primernik
- mogozhniſhimu
  Sacrum promptuarium (1695): ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S.

mogočnempridevnik, splošni, nedoločeno

mogočnem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se bojevali v dalnji, imenitni deželi, in v sv. mestu, mogočnem Rimu, za svojega Gospoda in Zveličarja, in sicer v strašni
Fizika (1869):	o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in mogočnem delovanji. Kakor nepričakovana sila pokaže se na enkrat mogočni zračni

mogočnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- mogočnemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal Rajko

mogočnipridevnik, splošni, nedoločeno

magozhni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja na pravei strani sapvſtov, glih takv

mogočni

Robinson mlajši (1849):	rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le za kralja in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem
Maria Stuart (1861):	To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de

mogozhni

Pozhétki gramatike (1811):	qu' ils sont hommes , naj ſi bodo krali kakor kol mogózhni, vunder haj ne posabio, de ſo zhlovéki. Zhe e med
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dekle niskóſt. Glej, odſihmal mi ſrezhna rodóvi vſi porekó; On mogozhni je ſtoril velike rezhi nad menoj! ˛Sveti je njemu imé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſprelép vélki oltar de je v njih zerkvi poſtavljen, in mogozhni goſpod jim odpíſhe, de na njegovo imé naj v lepi

mogočnihpridevnik, splošni, nedoločeno

mogočnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nekdanje velike grajščine, ki je bila v starodavnih časih silno mogočnih Celjskih grofov. Iz Noviga mesta sim se še tisti dan
Fizika (1869):	vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in se
Ferdinand (1884):	njegovi zavidljivci zvali le slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši in najnevarnejši med vsemi pa je še bil

mogozhnih
Sacrum promptuarium (1695): oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de

mogočnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- mogočnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po

mogočnopridevnik, splošni, nedoločeno

mogočno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bratje, in kér so bili in gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke
Občno vzgojeslovje (1887):	Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih

mogozhno
Genovefa (1841): odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf

mogozhnu

Ta male katechismus (1768):	Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pozhutkov perpraviti, temuzh gledej, de bosh uſſellej zhes nje enu mogozhnu gospodarstvu imel. Ti se bosh skus tu veliku imęnitnega fruhtuvanja

najmogočnejšepridevnik, splošni, presežnik
- najmogočnejše
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva
najmogočnejšegapridevnik, splošni, presežnik
- nai mogozhneisha(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): o Duh da ti menei te shaz skashash skues ta nai mogozhneisha inu nai svateisha Boga inu skues to muezh noi

▶ mogočno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogočno
- mogozhnu
  Ta male katechismus (1768): ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade.

▶ mogočnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogočnost

mogočnost
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in

mogozhnoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od Ozheta te luzhi. Ali ni vſa naſha samoshnoſt, inu mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s'vſim savupanjam, katęru saſlushi ta neſkonzhna modróſt, ta neismęrjena mogózhnoſt, inu ta neisrezhena lubęsen eniga taku velikiga Ozhęta. Dodęjli meni

mogočnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo je pahnil moj oče po svoji zanikernosti

mogozhnoſti
Branja, inu evangeliumi (1777): na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli

▶ mogočost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogočosti

Fizika (1869):	v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po
Fizika (1869):	205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra

mogozhoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med

▶ Mohamed samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mohamed

Ahomet
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh

Mohamed

Mahmud (1870):	da jim njihov prorok pomore k vstaji in zmagi; pa Mohamed je močneji, nego križani. Ne skrbi za-nje, ko dojdemo v
Mahmud (1870):	Konštantin in postavil v njem bogomolje na čast Križanemu, pa Mohamed II., siloviti naskakovalec Carigrada, je je spremenil v mohamedanske mošeje
Mahmud (1870):	ednega grla rečeta: »To vé sam »Allah«in njegov prorok Mohamed. « Vse se je smijalo dovtipnemu odgovoru. »Rad bi vendar zvedel
Mahmud (1870):	Mahmud, »da govorim resnico, glej! to je huriska, kakoršne tudi Mohamed sam ne premore v édenu. « »Ne govori tako,« ga zavrne
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	je umri sultan Murad II. Njemu je sledil njegov sin Mohamed III. , moder in pogumen vladar, ki je dne 29. majnika
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	ki so trajali celih 11 let. Še le ko je Mohamed svoje brate Sulejmana, Izo in Muzo bil premagal in so
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	imele v tem času trpeti od njih druge dežele. Sultan Mohamed I. je spomladi leta 1421. padel na lovu raz konja
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	ime: Istambul. Komaj je bil padel Carigrad, obrnil se je Mohamed proti Srbiji, ktero si je kmalu prisvojil. Pred Belim gradom
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	Glas vam moj svedoči, da najvišji Bog Allah je; in Mohamed mu je prorok. Blagoslovljeni bodite vsaki čas, Allah je najvišji

▶ mohamedov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mohamedovo
- machometavo
  Sacrum promptuarium (1695): Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu

▶ Mohor samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mohor
Ta male katechismus (1768): uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega

Mohorja

Mohora

Blagomir puščavnik (1853):	Lavantski škof 23. marca 1852 dovolili. CELOVEC. Založilo društvo sv. Mohora; na prodaj ima Janez Leon, knjigar. 1853
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral in pri tej seji sklenul, kakor sledi:
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ni čuda tedaj, da je tudi skerbna „družba sv. Mohora” vernim Slovencem v domači besedi podati hotela to delo. Skerbela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	že pred nekimi leti nekaj zastran tega za „društvo sv. Mohora” pod naslovom : „Kratek razgled sveta, in posebno naše zemlje”; a

Mohorja

Ta male katechismus (1768):	Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske duſhelle Pomozhnikov. Mohor en rojen nemz
Ta male katechismus (1768):	al Sebastus, ke se je teh ludy hrupa bal, je Mohorja s' rok teh trynogov potegnil, inu v' eno temno gerdo
Ta male katechismus (1768):	katire nas na danashne dan is mnogiternem spominam SS. Marternekov Mohorja, inu Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si je osnovala lastno tiskarnico? Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in je za vero

Mohorjem
- Moharjam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo
- Mohorjam
  Ta male katechismus (1768): na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu

Mohorju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Fortunatu pripovedka pravi, da je bil iz Ogleja in sv. Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	samoto. V Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu. O sv. Fortunatu pripovedka pravi, da je bil

▶ moj zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moj

mai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega
moi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek

moj

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin
Genovefa (1841):	shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa
Divica Orleanska (1848):	živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si

moy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy!
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): prou h' erzu nam govori. Nikdar de bi nam govoriu Moy-

moja

Biblia (1584):	h'timu, kateri je bil njemu tu povédal: Gdu je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo
Ta male katechismus (1768):	mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako
Maria Stuart (1861):	besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota
Viljem Tell (1862):	Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v
Ferdinand (1884):	svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo
Gozdovnik (1898):	tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali

moje

Branja, inu evangeliumi (1777):	kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per-
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá

moje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej! v
Valenštajn (1866):	se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe
Deborah (1883):	vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in
Deborah (1883):	najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste
Tiun - Lin (1891):	pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je
Zeleni listi (1896):	ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo

moje'
Genovefa (1841): shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih
mojo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj

moju

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	me ſcire aliquid inter vos, niſi JEsum Chriſtum, & hunc Cruciſixum. Moju napreivsetje je med vami nezh drusiga vedet, inu saſtopit, koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	non eſt de hoc mundo. Joan. 18. JESUS je odgovoriu: moju kraleſtvu ni od tiga ſveita. Chriſtus je biu obdoushen, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali nekar eniga poſvetniga, temuzh nebeſhkiga kraleſtva, satorei je reku: moju kraleſtvu ni od tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu pite Moju meſu, no kry, No Lubesen zhastite Mojo , kir tu stury
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Jeſs sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	poſvetu , Inu med Jogre resdeliu, Reku: tu je tu ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'

mojega

moiga

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isovkli noi so vseli vse moje obvazhivo oh velka sramoshlivoſt moiga serza.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kashash bras prueti govorjenja: noi bras vse shkode moiga talesa noi dushe inu Mena pokora bosh? Obarime ta nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oni so mene skves prabodli snekatieriem oroshiam te sadni krei moiga telesa.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oui so spledli an shterk inv soji sadersnili sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog potei semli.

mojega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje
Blagomir puščavnik (1853):	dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive
Blagomir puščavnik (1853):	več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo
Ferdinand (1884):	razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako
Gozdovnik (1898):	umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dni svojega življenja. “ „To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak

mojga

Biblia (1584):	k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan
Biblia (1584):	moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra
Biblia (1584):	tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe
Sacrum promptuarium (1695):	moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri

mojiga

Genovefa (1841):	mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z
Divica Orleanska (1848):	me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne
Divica Orleanska (1848):	alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice

mojem

mem

Robinson mlajši (1849):	je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-
Robinson mlajši (1849):	pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je

moimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata

mojem

Robinson mlajši (1849):	vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem
Mlinar in njegova hči (1867):	so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še
Zlatorog (1886):	Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi

mojim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak
Genovefa (1841):	ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta
Divica Orleanska (1848):	zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga
Zlata Vas (1848):	z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil, kako slabo so ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in prebivaj v mojim sercu! — Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro

mojimu
Divica Orleanska (1848): S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene dvignula?

mojmu

Sacrum promptuarium (1695):	in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe

mojemu

moimu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kruh, no vinu Shegnou , no Jogram dau , Tu vy h'moimu spominu Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham stury, Nem da on
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jeshushave krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa

mojemu

Robinson mlajši (1849):	bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali
Ferdinand (1884):	sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno
Zeleni listi (1896):	stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li

mojimu

Genovefa (1841):	v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše

moji

moj

Sacrum promptuarium (1695):	je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak
Sacrum promptuarium (1695):	mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah

mojei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gnado inu usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE

mojej

Ferdinand (1884):	hvala za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego
Ferdinand (1884):	preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je

moji

Genovefa (1841):	ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ljubi moji domorodci! vse svoje žive dni me še ni nobena tako
Divica Orleanska (1848):	mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima, vse
Robinson mlajši (1849):	da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko
Zlata Vas (1850):	vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti
Sveti večer (1866):	dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka

mojih

mojeh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja

mojih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de
Genovefa (1841):	na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj
Genovefa (1841):	te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe
Genovefa (1841):	Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je tude ona zlo zlo skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje
Divica Orleanska (1848):	praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	»Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me
Gozdovnik (1898):	zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne

mojim

moim

Biblia (1584):	mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr
Biblia (1584):	kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga

mojem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk

mojim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim
Genovefa (1841):	sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici
Divica Orleanska (1848):	vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu
Robinson mlajši (1849):	svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim
Blagomir puščavnik (1853):	pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški
Sveti večer (1866):	v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni

mojimi

moimi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah

mojeme

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler se je poln troshta s' tega svejta lozhil. Is mojeme rokamae sem jeſt njemu njegov smertne put is obraſa brisala
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod mojeme nogame, inu nobedn ni mene dans dergazhi videl, koker sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli, de koker sem

mojemi

Ta male katechismus (1768):	ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi pravejo, uſſake po
Kratkozhasne uganke (1788):	ob tlatedej dobim jeſt she vezhe mozh. Ena ſhôga. Is mojemi ojſtremi ſobmy zel lęs, inu kamen prejęm, zhe meni le
Abecedika ali Plateltof (1789):	shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	shtirnaiſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn
Abecedika ali Plateltof (1789):	shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu

mojimi

Tine in Jerica (1852):	Brat Nikolaj mi je vse pripovedoval, kako se je z mojimi starši, bratmi in sestrami godilo, ko mene doma ni bilo
Maria Stuart (1861):	želj odkriti. Okó le njeno skerbno poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem
Valenštajn (1866):	kupi Popolno maščevan'je v šestdesetem! — Gospoda, ne izpotikujta se Nad mojimi besedami. Enako Naj bode vama. kako me dobosta, I mislim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Taaffe ni še izpolnil cesarjevih besed: „naredite mi mir med mojimi narodi”. Skrajni čas je, da se to zgodí. Res je

mojo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo
Blagomir puščavnik (1853):	Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte
Maria Stuart (1861):	Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro
Viljem Tell (1862):	Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem
Valenštajn (1866):	bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor

moju
Abecedika ali Plateltof (1789): hvalo dati, Bres tadla, brumn, inu zhiſt. Ozhe! to je moju dolshnoſt Oh jeſt raſem drevju glih,

▶ mojster samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mojster

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je okoli sto prodal, kteri so prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo

mojſter

Biblia (1584):	ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu
Biblia (1584):	Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi. 39. On pak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi

mojstra

moiſtra

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo ſe od tiga Boshjiga Moiſtra, inu vuzhenika te molitve prau moliti: aku bomo snali prau
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau, inu isdau: kdu more to veliko hudobo sapopaſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ure nihdar ſhliſhet, de bi namrezh biu en Joger ſvoiga Moiſtra, ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou: Hymno dicto exierunt in montem olivarum
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou Apoſtel, zhudeshe delou, inu vunder Suſpenſus crepuit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vole prozh obernene, de niſmo gor vseli ta nauk naſhiga Moiſtra Chriſtuſa, de na smiſlimo na negove belede, katire je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je bilu, kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra-

mojstra

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se
Divica Orleanska (1848):	jez ne smem, ne morem iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati

mojſtra

Biblia (1584):	opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele

mojstre

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	hrano. Ko pak je pomočnik tudi na ta način vse mojstre obral in se mu vkljub temu ni odprla nobena služba
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vsprejeti med mojstre. Kako pa je mogel kdo priti v mojstre? Rokodelski pomočnik, ki je hotel biti mojster, oglasil se je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	obede, toda pozneje so zahtevali pomočniki dragocena daríla in obsojali mojstre v visoke kazni, ako niso hoteli tega storiti. Darilo se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	naj denejo takoj delo iz rok in si poiščejo druge mojstre. Pomočnike, ki se niso marali udati ti zahtevi, razglasili so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kakor njihovi umrši možjé. Zdaj šele, ko sta obtékala vse mojstre, dobil je najmlajši pravico do delo iskajočega pomočnika. Pomočnika, ki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Osnovali so redna sodíšča ter sodili v njih pomočnike in mojstre. Obsojali so n. pr. take, ki so popustili rokodelstvo in
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pravilo, da že oženjen pomočnik ni mogel biti vzet med mojstre, pri druzih pak se je moral nasprotno takšen človek prej
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Pred zaroto pomočnikov ni bil noben mojster varen; klicali so mojstre prédse in jim propisovali raznovrstne nespametne pogoje. Ako se niso
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ne čitaš tožbâ pomočnikov, da jih zádruga neče vsprejeti med mojstre. Kako pa je mogel kdo priti v mojstre? Rokodelski pomočnik

mojstri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride na mesto, kjer neki človek mnogoverstne reči
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na ogled razstavljeniga, kakšne so bile razstavljene rečí in kteri mojstri so svoje izdelke v razstavo dali. Mislimo, de se spodobi

mojſtri
Kmetijske in rokodelske novice (1844): piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno

mojstrom

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tri pomočnike, akoravno so pomočniki najrajši se zatekali k takim mojstrom, ki so dajali mnogim pomočnikom dela. Proti taki zahtevi so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	koga iz zádruge potisnili ali vsaj potisniti hoteli, zadostovali so mojstrom časih prav malenkostni uzroki. Leta 1608. so tožili čevljárji nekoga
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kadar je kdo umrl, napovedali so njegov pogreb vsem zadružnikom, mojstrom, pomočnikom, učencem in vdóvam. Za duše v vicah so dajali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	natanko do krajcarja prinašajo gospodarju. Nasprotno pak je bilo tudi mojstrom prepovédano zaslužek pomočnikov (plačilo) kratiti ali poviševati. Zlasti nepostavno je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	da je svojemu rokodelstvu popolnoma kos in da so ga mojstrom ne bo treba sramovati. Navzočna sta bila pri ocenitvi tega
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tudi ta ni mogel porabiti, šla sta šele k drugim mojstrom po delu vpraševat, in sicer oziraje se na njihovo starost
Najmlajši mojster (1896):	pa je pri pol odprtih vratih gledala za odhajajočim mladim mojstrom ter mrmrala: »Oh,kako je lep! Pet ulic bi šla
Slučaji usode (1897):	nje nekdanja kuharica, katera se je tam omožila s črevljarskim mojstrom. Do nje se hoče obrniti, da ima vsaj eno živo
Gojko Knafeljc (1899):	obrvi. V tem hipu je počil stol pod debelim pekovskim mojstrom, da je grozno zahreščalo in se je mož zavalil na

mojstrov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je

mojstru

moiſtru

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bile enu napelaveine v'ta greh, de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na

mojstru

Razne dela (1870):	prizanesbi svojiga vladarja še dolgo živel, bogate konturije gospodaril, vélikimu mojstru prijatel in sploh namestnik bil, ter po njegovi smerti clo
Luteranci (1883):	odločnostjo zopet na dan. Poročil sem ta svoj sklep vrhovnemu mojstru v prognanstvo in ga prosil posebno, naj zapové, da se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	mojstra, ali pa najstarejšega pomočnika; ta ga je peljal k mojstru, ki si ga je naročil. A pismo, s katerim je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ko je le-ta prišel v Ljubljano in hotel pri svojem mojstru vstopiti, zahtevala je zadruga, naj se ravno tako, kakor drugi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	jo in pobrali blagó. Pomočnik, ki je ostal pri takem mojstru, veljal je za nepoštenega in tudi njega je pozvala zádruga
Najmlajši mojster (1896):	dal svoji ustam, ko bi se ne bil bal zameriti mojstru Žlebniku. Vidno se je premagoval, ko je poudarjal mojstrovo mladost
Najmlajši mojster (1896):	mu je mestni svetovalec obljubil, priporočiti ga Gregoriju Klebnu, špitalskemu mojstru. Ni sicer ugajalo Košici življenje v mestni bolnici, toda sila
Najmlajši mojster (1896):	pravil Lichtenbergovi družini. Ko pa mati in sin odideta, začne mojstru skrivnostno pripovedovati, presukavajoč debele oči in otresajoč z rdečimi lasmi
Moja hoja na Triglav (1897):	ko je hodil "visôko pit' Savico". Neprevidni pesnik! Zakaj si "mojstru pevcev" zdravico pil s studeno Savico? Mar bi bil načel

mojſtru

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je tvojimu dédeku prav po volji, te bom ravno temu mojſtru vuzhit dal, ki je to omaro naredil. ” Martin je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kdor zhe rokodelez biti, ſe 3 — 5 let pri mojſtru uzhi s upanjem príhodnih dobizhkov ! 3. „Pre ſtar ſim sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. k. kmetijſka drushba je pri umetnimu mojſtru zheſke kolovrate napraviti dala, ki ſe sa 4 gold. in

▶ mojster skaza samostalnik, občno_ime, moški + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

mojstra skazo
- mojstra-skaza
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars

▶ mojstriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mojstri
- mojſtri
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj

▶ mojstrovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

mojstrovsko

mojſtrovſko

Pozhétki gramatike (1811):	med dvema beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim cheſ-d'oeuvre, mojſtrovſko délo, courts-pointe, pogrinalo. Od dreh pik nad ï in ë.
Pozhétki gramatike (1811):	no podobo k' ſebi: un chef d'œuvre, mojſtrovſko delo, des chefs-d'œuvre; un arc-en-ciel, mávriza, des arcs-en-ciel. Kadar ie

▶ mojstrski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mojstrsko

mojstersko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po
Spisi Krištofa Šmida (1883):	sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva

▶ mojstrstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mojstrstva
- mojsterstva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so

▶ mojz. okrajšava ↘ goo300k, IMP

mojz.

mojz.
Zoologija (1875): zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah

moyſ.

Ta male katechismus (1768):	to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh klizat
Ta male katechismus (1768):	karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov
Ta male katechismus (1768):	ne dekle, ne ſhivine, inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva

▶ Mojzes samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mojzes

Moseſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog poſhlje.

Mozes

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre na goro. Na njej Bog govori z njim, ino
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu

Mojzesa

Moseſa

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi

Mojzesu
- Moseſu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dobro je tukaj biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih
- Moyſesu
  Ta male katechismus (1768): Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu

▶ mojzesov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

mojzesova

moseſova

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo bili sdaj, per ſhtirdeſetih létih ali ſhe mlajſhi. 35. Moseſova ſmert. Moseſ je sdaj shé ſto ino dvajſet lét doshivel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſina is doma ſhla, je bila v' tempelj. Tako je Moseſova sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine

▶ moka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik

moke

Kuharske Bukve (1799):	daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je
Robinson mlajši (1849):	bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi

moki

Kuharske Bukve (1799):	zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na

moko

moke

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z

moko

Sacrum promptuarium (1695):	drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu
Sacrum promptuarium (1695):	je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je
Kuharske Bukve (1799):	droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste
Zlata Vas (1848):	k župi. Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to
Mlinar in njegova hči (1867):	ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko

▶ moker pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moker

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo.
Oče naš (1885):	je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali

mokra

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vezhkrat bol merslu, inu mokru, koker ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	do 21 dneva Shuſhza tega perhodniga leta. Je od konza mokra, veliki deshja, inu velke povodni. Pruti S. Lucie smersne s'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	od sazhętka oſhuſhna, potem slaſti od 12. Svizhana do sadniga mokra, s' velikim desham, inu nalivami, katęri ludem, hishami, inu shivini
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Letu. Je prezej deshevnu, al vender semla nebode nekoli prov mokra. Senu inu Shitu ſe lohku bode ſpravilu, vender ſe neſmę
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jeſen, inu Sima. Je od sazhetka mokra, inu ſrednu hladna, po tem mersla, inu mokra. V grudnu
Kuharske Bukve (1799):	Sol ima biti zhiſta. Zhe je bol neſnage polna, rajſhi mokra poſtane ob mehkim vremeni. Per ſoli je potrebna ſkôpa roka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe poſuſhi. Ne obrazhajte tudi semlje ne, dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla zima perpélje suho in merzlo spomlad; merzel
Kemija (1869):	spojine na razkrojitev. Ako pa na kožo, dokler je še mokra in dokler so vlakna v kožnej tkanini še vitka, delujejo

mokre

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile. Če pa to ravno ni tako, kakor mislim, je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo.

mokrega
Rudninoslovje (1867): za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v

mokrem

mokrem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko

mokrim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj

mokri

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov

mokrih

Genovefa (1841):	ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga

mokro

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo
Mineralogija in geognozija (1871):	ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v

mokru
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh

▶ mokronoški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mokronoški
- mokronožki
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl

▶ mokroten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mokroten
Kmetijske in rokodelske novice (1843): take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati

mokrotna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je
Stelja in gnoj (1875):	bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali

mokrotnega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki je sicer

mokrotnem

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	iz dobrega, samega medú polnega satja iztekel,. če je na mokrotnem kraji hranjen skisal, tudi ne veljá za čbelsko rejo; 4.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	lepši in močno plenja na dobri zemlji, posebno na malo mokrotnem, močnem svetu in na deteljšu. Seje se od zadnjega konca
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z bolj debelo sveršijo, ktere stoje bolj v nizkem in mokrotnem kraji, ki so zgodnje, in v pervi toploti kmalo začno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	na odsolnčnem kraji, proti severju, ali v zatišji, v hladnem, mokrotnem svetu, kjer bi dobro vino ne dozorilo, in pa če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jevša, in verba nar bolj storile. Če pa niso v mokrotnem, bo smreka, gaber, bukev, iavor ali kaj tacega boljši. Tako
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak druzega. Če so namreč take redke hoste bolj v mokrotnem, boste, postavim, za hrastjem jevša, in verba nar bolj storile
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z malo ilovce, ali pa lapor, ali pa ilovca na mokrotnem je za rèž v 3. versti. Za ječmen je tolsta
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	na solncu ali od solnca; nagorkem ali na merzlem: na mokrotnem ali na suhem. Solnce, gorkoto in suhotne kraje ljubijo: vinska
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zgubí, 1. če ni dosti posušeno ali če je v mokrotnem kraji hranjeno, da se na kupu zgreje in operhne, posebno

mokrotnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide

mokrotnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana

mokrotno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj na tanjko slišana; jug po leti ali v jeseni; mokrotno kamnje; govedje, ki gobez na kviško molí in vóha; večerno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ogerſhiza i. t. d. prav zhiſto omlatiti, tudi vlashno ali mokrotno ſnopje ſe da ravno takó zhiſto, kakor ſuho omlatiti; kar

▶ mokrotnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vlaga, mokrota; Pleteršnik

mokrotnost

mokrotnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego

mokrotnosti

Stelja in gnoj (1875):	ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu
Stelja in gnoj (1875):	nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je

▶ molčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molčanje

Divica Orleanska (1848):	Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane
Divica Orleanska (1848):	Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust
Ferdinand (1884):	sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof

molzhanje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je molzhal; voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje molzhanje, kaka poterpeshljivoſt! 43. Jesuſ krishan na kalvárii. Sdaj ſo vojaki
Genovefa (1841):	ſkerbí, in ſe po njêm joka, in kako ji njegovo molzhanje toliko nozbi bres ſpanja usrokuje. Sakaj kakor Golo nobêniga piſiria

movzhanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril

molčanjem
- molzhanjam
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga

molčanju

molčanji

Stric Tomaž (1853):	preterpeti. “ „Da, zares tako bi moglo biti! “ pravi po kratkem molčanji Juri. „Vendar ljubi moj! kaj bi storili, ako bi vas
Stric Tomaž (1853):	Tomaž! hočete še piti merzle vode? “ ga vpraša po kratkem molčanji Kasi. Ker pomigne da, mu spet natoči in da piti

molčanju
Divica Orleanska (1848): njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je

▶ molčati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molčal
- molčal
  Ferdinand (1884): On pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi
- molzhal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh
- movzhov
  Branja, inu evangeliumi (1777): Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe

molčala

Kranjska nevesta (1864):	I no, nekdo je došel v Polanitov grad. " Vidoslava je molčala; ali da ni zakrival mrak njenega obličja, bila bi vidila
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	vozita, da še gospod ne morejo ribe ujeti. Fanta sta molčala, pa svojo mislila; zdi se mi, da časih sta se
Deborah (1883):	slišala, v njegovem brala Pogledu sem britkosti in očitke. Zakaj molčala sem? Oholi jezik! Zakaj si molčal, a ne prašal ga
Milko Vogrin (1883):	razgovora z materjo bil je ta, da je hči odslej molčala ter kolikor mogoče zatajevala svoje notranje boje. Kedar je le
Prvi sneg (1886):	zopet drugo izbral. « Elza ni na to ničesar odgovorila, ampak molčala je in prav ljubo ji je bilo, da je bila
Pod streho (1897):	Roza je vedela, da ne bi opravila ničesar, zato je molčala. — Zavrgla je sedaj Zinka tradicijonalno delavsko veliko ruto, si umerjala
Stari dolg (1897):	da naj mnogo ne pričakuje od njihove hiše. Jerica je molčala, a Minica je poudarjala svojo pravico in očetovo obljubo. Vse
Kvišku (1899):	vselej se ga je ustrašila, a vselej sklenila, da bo molčala kot zid in ne črhnila besedice nikomur — celó Margiti ne
Gojko Knafeljc (1899):	vnovič dejala. »Jaz te ne razumem, Ivanka! « Ona pa je molčala ter nemo zrla skozi okno na ulico, koder se je

molzhala
Sacrum promptuarium (1695): drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt

molčali

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	treba”” — mi eden izmed njih odgovorí, vsi drugi so pa molčali in po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji

molzhali
Sacrum promptuarium (1695): S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor

molčati

Divica Orleanska (1848):	po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog
Divica Orleanska (1848):	gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši
Deborah (1883):	čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje
Oče naš (1885):	se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v

molzhat
Sacrum promptuarium (1695): Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s'
molzhati
Sacrum promptuarium (1695): de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu

molči

Divica Orleanska (1848):	v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu
Zlata Vas (1848):	tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu
Zlata Vas (1848):	kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v
Zlata Vas (1848):	osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo
Maria Stuart (1861):	Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih ne razumeš,”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več povedati. ” „O več več
Ferdinand (1884):	Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič
Izidor, pobožni kmet (1887):	veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči.

molzhi

Sacrum promptuarium (1695):	k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo
Sacrum promptuarium (1695):	mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry

molzhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie

mouzhy

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu nar nadoshneſhi jagne. inu vunder krotku oſtane, je tihu, mouzhy, inu ſe s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa ſhihraine naſhe zhaſty taku

movzhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj
movzhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja

molčim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega
Gozdovnik (1898):	ga tu? Dal mi ga je takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če
Gozdovnik (1898):	me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je

molčiš
Sveti večer (1866): pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero

molčite

Valenštajn (1866):	V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore!
Gozdovnik (1898):	in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. «

molzhite
Sacrum promptuarium (1695): katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v'

▶ molče prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molče

Divica Orleanska (1848):	razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem
Blagomir puščavnik (1853):	Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo
Viljem Tell (1862):	žena, Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé
Viljem Tell (1862):	molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb
Sveti večer (1866):	mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a
Občno vzgojeslovje (1887):	izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava
Zeleni listi (1896):	ni vedel, kaj se bo z bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že

molzhe
Genovefa (1841): ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in

▶ Moldavija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Moldaviji
- Moldavi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 396 mil. frankov ali vsako uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi
Moldavijo
- Moldavo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile

▶ moledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moledovati

moleduvati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te narbulshe lujtre te molitve. Ena naspodobnoſt je Boga Ozheta moleduvati,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se jèdernu darovitna skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira

▶ molekül neuvrščeno, tujejezično

molekül
- molekul
  Kemija (1869): 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum

▶ molestam neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

molestam
- moleſtam
  Sacrum promptuarium (1695): slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio

▶ molestia neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

molestia
- moleſtia
  Sacrum promptuarium (1695): fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ

▶ moleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molela

Divica Orleanska (1848):	grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa

molelo
Gozdovnik (1898): nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane
molijo
- mole
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhevlje od tál, tako oveshejo, de konzi ſlame proti semlji molé in ſlama kakor ſtreho okrog dreveſ ſtori. To ſtorí, de

▶ molitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molitev

Stric Tomaž (1853):	konca stanoviten biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti
Roza Jelodvorska (1855):	naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej
Roza Jelodvorska (1855):	tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo in čast kralja vseh
Oče naš (1885):	danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne

molitou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh moi Krishani isvelizhar Jesus Kriſtus ta moja nahvaleshna molitou bodi tabe kuelzhei huali noi h' zheſti srazhana inu gorei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da bojo tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi noi kna spi al

molitov

Branja, inu evangeliumi (1777):	lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh jite, inu ni desh shov na
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſhiga odreſhenja volo na S. Krishu umrov. 3. Ta Goſpodna Molitov. Katiro je ſam Chriſtus ſvoje Jogre uzhiv v' ſedmirih proshnah
Branja, inu evangeliumi (1777):	edn sa drugiga, de boſte ſvelizhani: sakaj tega pravizhniga ſtanovitna molitov veliku premore. Elias je bil en zhlovek lih koker mi
Abecedika ali Plateltof (1789):	Vezhęrnu Molitov. Moj Bog! sdej ſem jeſt ſpet sa en dan blisejſhi
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ena ſveta Molitov, kader ſe v' jutru goriuſtanete. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpod
Abecedika ali Plateltof (1789):	Molitov po Sholi. Hvalęshnu povsdignemo mi naſhe duſhe k'tebi, o
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhesh noi vero natu pa amert od matare boshje to molitov. Merkei da saky den 3 barti: inu nasakohart ozha inu

molitu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi

molituv

Ta male katechismus (1768):	od uſhitka teh SS. ſakramentov, inu uſſe perpomuzhe teh Zirkveneh molituv, inu boſhje sluſhbeskus oblast duhovne Gosposke po pravizi vonſverſheni, inu
Ta male katechismus (1768):	Kaj je Molituv? Je enu pouſdiguvanje te dushe k' Bogu, skus katiru mi
Ta male katechismus (1768):	nadluge prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja. Toku nas tedej ta gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker eno dobro molituv, inu se bosh s'tega veliku dobrega ſadohil. Hodi ſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	Molituv v' zajtu velikeh bolesen, kuge , inu morje tyh ludy, ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	Molituv sa lepu Vreme. O Vezhni nebeſhki Ozha! mi k' tebi
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog nebeſhki Ozha, katiri naſs
Branja, inu evangeliumi (1777):	v. Uſhliſhi naſs o Goſpud. ℟. Amen. Molituv sa vſe potrebe. Mi tebe, o Goſpud ! pohlevnu proſimo ſkus
Abecedika ali Plateltof (1789):	prejęti. 5) Ti nimaſh ob prepovedanih zhaſih, ohzetvanja dershati. Juterna Molituv. Moje perve miſli poſhlem jeſt k' tebi o Bog! vsemi

molitva

Ta male katechismus (1768):	njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva bres premishluvanja ni gorka, ne merſla, inu premishluvanje bres molitve
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku sem vonder ſmirej boſhje skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke sem toiſto v' ſhivlenju
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	resuesielov te 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shou sakai ta prava vera stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha serze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh

molitvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues katero je on svojega edini rojeniga sina nate
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	davi skues tu tou ti menei ushlishati: inu to mojo molitvo nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 barti: inu nasakohart ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa poprašaj kako Slovenko, da ti pové lepo počasno tisto molitvo, ki jo imenujejo, zlati Oče Naš, in čudil se bodeš

molitvah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu 87. tega leta

molitvami

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pokopano; opat Bertrand je imel černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se zmislili
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sprémljajo goloba s sto in sto dobrimi željami in perserčnimi molitvami. Nikoli nikjér ni nobena barka z zlatnino otovórjena med tóliko
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pridobitev tega zaklada, in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim te pri

molitve

Sacrum promptuarium (1695):	mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure
Ta male katechismus (1768):	se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on
Oče naš (1854):	čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve.

molitvi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov
Genovefa (1841):	proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ
Genovefa (1841):	de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga
Tine in Jerica (1852):	ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo
Blagomir puščavnik (1853):	časa imam še na tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic
Blagomir puščavnik (1853):	bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi
Viljem Tell (1862):	na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se

molitvijo

molitvijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor

molitvo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svoje perse is mozhjo, s'katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s' Bogam sazheti mogli, debi mogli lete beſede v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu. Saturei, aku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku ſturimo, koker molimo? ali je naſha vola s' naſho molitvo vglihana? ali naſhu ſerze tudi taku ozhe, koker naſh jesik
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto molitvo da je sovrashnik kna mora gorei diati. Oh moi presvadshi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu resvesieli mene kaker si resuesielov te 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena

▶ moliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mole

Blagomir puščavnik (1853):	sami vi tukaj bili. ” Ko skoz bližnjo vas potovata, mu molé skozi vse okna roke in mu vošujejo: „S Bogom! srečno
Viljem Tell (1862):	njim mavrica v mesečini. Razgled zapirajo visoke planine, čez ktere molé snežniki. Noč je, le jezero in snežniki svetijo se v
Botanika (1875):	izjemkov. Mnogokrat se dolnji cvetovi deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta razmera pestičeva ali njegovega bitnega dela

moli

mole

Ta male katechismus (1768):	svetem molituvzam. ſakaj se v' S. Roſhenkranzu 63. Ave Marji mole? Ke se prave, de Maria D. je tri, inu shestdeſſet
Ta male katechismus (1768):	Ke mi skus taistega spoſnamo, de le sam Buh se mole, inu je ureden molen hiti, ſatorej se tudi le samemu
Ta male katechismus (1768):	ta edine prave Buh s' to njemu samemu shlishejozho zhastjo mole, inu zhasty. Koku se skus ſapovde druge table lubeſn pruti
Ta male katechismus (1768):	resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole?
Ta male katechismus (1768):	Od velikenozhi noter da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla
Ta male katechismus (1768):	ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s' tabo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njegov narbulshe perjatl. Ni treba, de se uſſellej na glas mole, de se molituv iſreka, al tu je pozh pred uſſem
Branja, inu evangeliumi (1777):	od Tarfa: sakaj polej on mole. ( Inu on je videl v' perkasni eniga mosha Ananias po
Kratkozhasne uganke (1788):	tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi

moli

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je
Genovefa (1841):	In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in
Blagomir puščavnik (1853):	tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo
Roza Jelodvorska (1855):	za roko, »ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli.
Mlinar in njegova hči (1867):	teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide. )

molijo

mole
Kmetijske in rokodelske novice (1846): jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci

molijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti
Občno vzgojeslovje (1887):	Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne

molio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	molimo, ali niſmo enakiſhi tiſtim, katiri igrajo, koker tiſtim, katiri molio? ali ni ena takſhna molitu vezh ena nazhaſt, koker zhaſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku retku, inu teshku, de s' med ſtu tiſtih, katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je med ſtu shaſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lehku pruti Bogu v' molitvi vsdignejo, katire od ludy odlozheni molio; de ſe le tiſte duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo

molil

Biblia (1584):	on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal
Robinson mlajši (1849):	vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik
Oče naš (1854):	opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z njim Boga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal
Oče naš (1885):	perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo

moliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy!
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O kai sa ena velika ſramota tukei naſhu lize pokriti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ludy odlozhen bol per myru na ſamoti ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta moliu, inu zhaſtiu. Sa tiſti krei je tudi vedeu Judesh ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odtergou sa en luzhai delezh, je doli pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou, de je vſelei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je Chriſtus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' nar vezhim povsdigneinam ſvojih mi-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas nozhe v' podloshnoſti tiga pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi

moluv

Branja, inu evangeliumi (1777):	greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv. Bog, jeſt tebe sahvalim, de niſſim, koker drugi ludje : reswojniki
Branja, inu evangeliumi (1777):	je, kader je on toku s' ſmertjo rinal, je dalej moluv: Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	semlo try lejta, inu ſheſt meſzov. Inu on je ſpet moluv, inu nebu je desh dallu, inu semla je ſvoj ſad
Branja, inu evangeliumi (1777):	en zhlovek lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh jite, inu ni desh
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ſlabu. Supet je on v' drugezh ſhov kje , je moluv, inu rekuv: Ozha moj! aku ni mogozhe, de bi leta
Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh puſtuv, inu je supet ſhov kje, inu je tretezh moluv enake beſſede rekozh: Ozha! aku ozheſh, toku usemi leta kelh

molila

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	25. Ona pak je priſhla, inu ga je molila rekózh: Goſpód pomagaj meni. 26. On je odgovoril, inu je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog
Genovefa (1841):	ſôdbi pred Teboj obſtáti morem. Dolgo je sdaj ſhe tiho molíla, in potem verzh s vodó
Genovefa (1841):	tu veliko terpljênja iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene
Zlata Vas (1848):	roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji
Zlata Vas (1848):	šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar

molili

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš!

molilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ

molim

molem

Ta male katechismus (1768):	ſdej se perklonem jest Tebi moj Buh! * Te prosem 'nu molem nas reshi s' nadluh. O bodi itdr. XVIII. Dusho, telú
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	greshmkov klizhem. Ti menesh mordej ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham
Branja, inu evangeliumi (1777):	najdete, tok ſporozhite meni, de tudi jeſt pridem, inu njega molem. Kader ſo ony bli she tega Krayla saſliſhali, ſo prezhſhli

molim

Zlata Vas (1848):	natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne
Zlata Vas (1850):	sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi jim Bog pomagal. V druge posvetne reči se
Blagomir puščavnik (1853):	ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje

molimo

molemo

Ta male katechismus (1768):	molit? Rajmno toku koker Kristusa nashega Gospuda, inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi
Ta male katechismus (1768):	zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je taiste Ozha, h' katiremu molemo: Ozhe nash? Nash lube Gospud Buh. Se mordej pak skus

molimo

Blagomir puščavnik (1853):	večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil

molmo

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſerze imajo , De s'tistim Bogu zhast dajo. 2. Tebe molmo, no zhastimo O Bog, inu naſh Gospod ! Tvojo zhast mi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod , No Bog navideozhi! Pusti od

moliš

molesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh
moleſh
Branja, inu evangeliumi (1777): letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj

moliſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozhe, ki na ſkrivnim vidi, ti ga bo povernil. “ „Kedar moliſh; idi v' ſtanízo, sakleni duri sa ſeboj, ino ondi mòli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino kar imajo, ti bom dal, zhe poklekneſh, ino me moliſh. “ Ali terdo ino s' vſo ojſtroſtjo je Jesuſ rekel: „Pobèri

molit
Svetu pismu noviga testamenta (1784): bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj
molita
Blagomir puščavnik (1853): terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati

molite

Branja, inu evangeliumi (1777):	moguv eno uro s'mano zhuti? Uſtanite gori, zhujte, inu molite, de v'ſkushnavo napadete. Duh je reſs volan, ali meſſu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne podajte ſe nikoli radovolnu, inu bres potrębe v' ſkuſhnjavo: molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno goręzho
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na vaſho pamet
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſkrivèj prizhujozh, in on bo tvojo molitev uſliſhal. — Kedar molite; ne delajte veliko beſedi, kakor neverniki, kteri menijo, de bodo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati? O zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od njih. Prave
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri vaſ shalijo ino preganjajo. Potlej boſte pravi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, ki vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste otroci nebeškiga
Blagomir puščavnik (1853):	Potolažile, upokojite se, blaga mati! priporočite me božji previdnosti in molite za me! Potem poj dem serčno svojo pot naprej, zakaj
Sveti večer (1866):	pa ni še nobenega dobrega sadú obrodila, mnogo pa slabega. Molite z nami, kakor se spodobi pametnemu človeku, — ali pa ste

moliti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta
Genovefa (1841):	krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside in ne moja! Sej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se
Zlata Vas (1848):	ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj
Blagomir puščavnik (1853):	hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni
Oče naš (1854):	in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra
Oče naš (1854):	silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem

▶ molitven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molitvene

molitne

Tine in Jerica (1852):	skrivaj naslednjo pesim, ki jo je sam spisal, v njene molitne bukve vtaknil.
Najdenček (1860):	bilo in zvonovi so k sveti maši klicali. Vzél sim molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine
Najdenček (1860):	nine molitne bukvice sim v roko vzél in moliti začél. Lahko mi
Najdenček (1860):	Silno težko sva se ločila. V spominj mi je svoje molitne bukvice dala, jez pa sim nji dal mesingast perstan in

molitvene

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela bi iti

molitvenih
Kitica Andersenovih pravljic (1863): žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo
molitveno
Revček Andrejček (1891): se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame

▶ molitvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molitvic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó na vse strani obračati. — Otroci se uče rajši kratkih molitvic, da jih ložeji pomnijo in v glavi obderžijo. Tukaj je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	že takó stara navada pri Slovencah, zato tudi znajo mnogo molitvic, in enakih drugih povest več. Ako vprašaš: kakoršne so? ti

molitviz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo

molitvica

molituvza

Ta male katechismus (1768):	veſſelle prejmemo. Skus taistega G. n. J. X. Amen. Vezhèrna Molituvza. Iſvelizhej nas Gospud! zhujejozhe; varvej nas spejozhe, de s' Kristusam
Ta male katechismus (1768):	JUTERNA MOLITUVZA. Tebi k' zhasti moj Buh! inu moje dushe ſvelizhanju ustanem

molitvice
- molitvice
  Zlata Vas (1848): se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá
- molitvize
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra
molitvico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ko dete se izjoka. Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da

▶ molj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molj
- mol
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako

molje

mole

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meſhal in premetaval. To ſo gotovo nar bolji ſredſtva soper mole; savoljo tega je, ni davnej neki umeten kmetovavez na Franzoskim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	molovo salégo potare. Veliko in rasnih pripomozhkov ljudje ſvetujejo soper mole, tóde nar bolj jih boſh pregnal, zhe boſh shitnizo takó

molji

moli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer

▶ molzen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molzne

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imeti, in še polje raji s klajo pogostoma verstiti in molzne krave rediti, kakor pri stari navadi ostati. To je zdaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ji mora streči. Posebno skerb pa naj ima gospodinja za molzne krave, in naj gleda, da kravarica vsako kravo zvesto izmolzuje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	senó je boljši za konje in vole, otava pa za molzne krave. Nekteri po novem priporočajo mokrotno klajo, bodi detelja ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobro molzna, potlej pa junca, ki je sin še bolj molzne krave. Ali pa če hočemo živino za mesó imeti, je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zdrava in tečna piča bila za vso živino, posebno za molzne krave, ki bi po tem veliko mleka imele, in za
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z druzimi, kteri so popolnoma tacih lastnost, plemenijo. Hočemo, postavim, molzne krave imeti, je treba poiskati kravo, ktera je dobro molzna
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v reji in rasti zlo pomagala. Če so matere zlo molzne in mlado živalšče vsega povžiti ne more; ali pa če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dala, bodi kakoršina hoče, bomo gledali, da bomo le prav molzne krave dobili, naj bodo lepe ali ne; ker nar lepši
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mati junca mlečna ni bila. Zatorej ni umno telico dobre molzne krave za molžo zato kupiti, ker je njena mati veliko

molzni
- molzne
  Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): pa je, če ste obé materi, to je, tudi junčeva molzne bile. 4. Žival vsih lepih lastnost od obejih straní dá
molznih
Zlata Vas (1850): zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi
molznim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): rada je, in ji tudi prav dobro tekne, posebno pa molznim kravam. ” Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu

▶ monakov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

münchenski; splet

monakovemu
- monakovimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k.

▶ Monakovo samostalnik, lastno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

münchen; splet

Monakovem
- Monakovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že čez 400 udov, ki po

▶ mongolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mongolski
- mongoljski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat

▶ monopolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

monopolskih
- monopoljskih
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje

▶ monstratum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

monstratum
- monſtratum
  Sacrum promptuarium (1695): dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je

▶ Montgomery samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Montgomery

Montgomeri

Divica Orleanska (1848):	solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana.
Divica Orleanska (1848):	nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim
Divica Orleanska (1848):	nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil
Divica Orleanska (1848):	bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se
Divica Orleanska (1848):	mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi

▶ Monza samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Monze
- Monce
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15.
Monzo
- Monco
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost

▶ morati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mora

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi, pa de vender kaj več ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó. Po
Kemija (1869):	zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti
Stelja in gnoj (1875):	zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4
Gozdovnik (1898):	Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in

Ta male katechismus (1768):	sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti

morajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	domače in druge ptuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati
Fizika (1869):	tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti

morejo

Ta male katechismus (1768):	duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade
Ta male katechismus (1768):	vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so

morio
Sacrum promptuarium (1695): dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru

morjo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtianis præſentis ſæculi gaudia, & optanda pro peccatis mæſtitia. Bati ſe morjo Chriſtiani veſelia tiga ſveita, inu sheleti to shaloſt zhes ſvoje
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pomozh Nem grehe odpuſtiti. 9. Odlozhenu je vſem ludem, De morjo enkrat vmreti, Inu na sodni dan po tem Vſi supet
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa nagvenam? te molitve kathere se bojo sdei brale se morjo is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha nash zheshzhana si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto molitvo da je sovrashnik kna mora gorei diati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni biti Deuza alpa Shtanpok belpa Iunz tedei jedi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ja dershal, v' katerim je miſlil, de morjo Selenize biti. Zhres eno uro hoda saſliſhi od dalezh ſékati

moral

mogal

Sacrum promptuarium (1695):	Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti
Sacrum promptuarium (1695):	nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil
Sacrum promptuarium (1695):	on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize
Sacrum promptuarium (1695):	ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she
Sacrum promptuarium (1695):	Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam
Sacrum promptuarium (1695):	bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga

mogel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi
Genovefa (1841):	klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed
Genovefa (1841):	vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje slovo vzeti, sej
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj
Oče naš (1854):	Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse

mogl

Ta male katechismus (1768):	Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo
Ta male katechismus (1768):	se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena

moral

Blagomir puščavnik (1853):	na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	moža, ki je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v
Mlinar in njegova hči (1867):	fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako
Kemija (1869):	ali pa manji, pod. 69, potem se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom
Ferdinand (1884):	službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po
Revček Andrejček (1891):	dober tek, kdor njo za ženo dobi! Kriviti se bo moral pod njo, kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na
Gozdovnik (1898):	Poprej je moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel
Gozdovnik (1898):	lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi

morov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use dergazhi: noi vse doro pravi sveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 27. KAPITL. Ti morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji

morala

mogla

Sacrum promptuarium (1695):	de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino
Zlata Vas (1848):	sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla
Stric Tomaž (1853):	takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila
Roza Jelodvorska (1855):	vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak prišla.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji

morala

Robinson mlajši (1849):	reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi
Robinson mlajši (1849):	delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti
Robinson mlajši (1849):	rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati
Mlinar in njegova hči (1867):	ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj
Kemija (1869):	tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je
Deborah (1883):	pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se
Revček Andrejček (1891):	verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle
Revček Andrejček (1891):	Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko
Gozdovnik (1898):	zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih

morali
Mineralogija in geognozija (1871): skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v

morla

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nama je ſhe shvinſka kuga krave pobrala. Kér ſva ſe morla na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lépſhiga smiiiiti. „Venez bove lehko vgotovile, je Shofka djala: ſamo morla bom jes v' meſto, mnogoterne shide nakupit, kar nje bo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj premoshenja oſtalo. Onadva ſta imela doſti otrók, in' ſta morla ſama na tenkim shiveti. Dedek ſo miſlili, de ſe bo

morale
- mogle
  Zlata Vas (1848): pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de so mogle pomagati.

morali

mogli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi
Zlata Vas (1848):	Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za

morali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno
Astronomija (1869):	bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas
Deborah (1883):	Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali paziti, da se otroci ž njim ne spečajo, da se
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger
Izidor, pobožni kmet (1887):	preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na

morli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je

moralo

moglo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú
Zlata Vas (1848):	ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim
Stric Tomaž (1853):	bilo, da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj
Sveta grofinja Genofefa (1857):	toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni

moralo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati
Botanika (1875):	korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem. Ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kr. 2.) Blago, katero se je za 725 gl. kupilo, moralo se je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè

morlo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo

moram

Genovefa (1841):	vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči
Blagomir puščavnik (1853):	bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši
Viljem Tell (1862):	Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek
Valenštajn (1866):	slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno
Valenštajn (1866):	po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši prinesla, bi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na

morem

Sacrum promptuarium (1695):	mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni
Sacrum promptuarium (1695):	jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia
Sacrum promptuarium (1695):	ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na

moramo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne le za eno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leto, ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem
Fizika (1869):	Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ
Kemija (1869):	razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato
Astronomija (1869):	solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi
Mineralogija in geognozija (1871):	z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer
Botanika (1875):	Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno
Zeleni listi (1896):	Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd

moremo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu

mormo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nikar koker jes ozhem, temuzh koker ti ozheſh. Taku ſe mormo mi, aku ozhmo otrozi Boshji biti, v' to volo Boshjo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Bog vei, kai je nam dobru, inu nikar mi. Saturei mormo mi vſelei s' Chriſtuſam rezh: Non ſicut ego volo. Nikar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sapopadena v'tih Boshjih sapovedah, tiſti Chriſtuſa prou sposna. Saturei mormo h' Chriſtuſa klizat, koker je h nemu klizou ſveti Auguſtin
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'tim ſveitam? aku ozhmo Chriſtuſa sa naſhiga krala imeti, mormo tiſtu, kar je on lubiu, lubit. Mi mormo nega s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar koker jes ozhem, ampak koker ti ozheſh. Koku ſe mormo mi otrozi Boshji imenuvati, kyr naſho volo s' Boshjo na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſylo naſhih revusdanih pozhutku. Zhes enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K''dir ſe sizer greha varje, Dobru be
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Peiſem. Ena druga h'Sanctus. 1. Svet, ſvet, ſvet, tak mormo mi Vſelei Bogu na zhast peiti,
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bovi gore praſtaulali? Bueg je ta venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno

moraš

morash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rotenje: kaker shitro ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi:
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	flisam inu is andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta shebranje je 6 molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na 3 kraje h' pruomi bogu h' zheſti k'

moras h(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno

moraš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobra per ribah ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro
Oče naš (1854):	njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na
Maria Stuart (1861):	mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči
Revček Andrejček (1891):	ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj
Revček Andrejček (1891):	lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati
Revček Andrejček (1891):	tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa

moraſh

Genovefa (1841):	V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti

moresh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit

moreſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe
Kuharske Bukve (1799):	je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim

morata

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2
Revček Andrejček (1891):	bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže

morta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): do 12 ponozhi se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se

morate

Genovefa (1841):	pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa takrat ne, kadar je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod
Čas je zlato (1864):	vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti
Deborah (1883):	jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani
Gozdovnik (1898):	Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je

morite
Sacrum promptuarium (1695): v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga

morta

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo

morava

Blagomir puščavnik (1853):	ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela
Blagomir puščavnik (1853):	sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih
Gozdovnik (1898):	odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj

▶ moravski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

moravski

moravskej

Rudninoslovje (1867):	v Mijasku v Sibiriji , v Puratu v vzhodnjej Indiji i moravskej Rozni. Kristalizovani tinjec se dobiva na Slovenskem pri Prévalah na
Rudninoslovje (1867):	v norveškem Modumu, v bavarskem Hörlbergu, na otoku EIbi, v moravskej Rozni i pri Sterzingu v Tirolih. Na Slovenskem se lep

▶ morda členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morda

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje
Mlinar in njegova hči (1867):	Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj
Zlatorog (1886):	zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà
Zlatorog (1886):	prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes.
Izidor, pobožni kmet (1887):	ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj
Zeleni listi (1896):	To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se
Gozdovnik (1898):	Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna

morde

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih
Genovefa (1841):	ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in
Genovefa (1841):	in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ”
Zlata Vas (1848):	je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj

mordej
Branja, inu evangeliumi (1777): sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus

▶ mordrija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morjenje; nemško-slovenski slovar

mordrije

mordrie

Ta male katechismus (1768):

prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam

▶ morebiti členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morebiti

morbit'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa
morbiti
Genovefa (1841): v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med
morebit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in

morebiti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kar so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri svoji véri povém
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in to so imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne bo

more biti(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy, je more biti vezh duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki naſhe duſhe

▶ morfij samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morfij

morfijum

Kemija (1869):	ima v sebi 3 odstotke kinina. Morfin, C34H19NO6 + 2HO, tudi morfijum imenovan, dela se iz opijuma, ki dá do 12 odstotkov
Kemija (1869):	Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476.

▶ morilčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

morilčevo

morivčevo

Viljem Tell (1862):	Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivčevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler iz Schafhausna, mož, ki
Viljem Tell (1862):	seje grozne hudobije? Staufaher. Še grozniša je, če povém imé Morivčevo, umoril ga njegov Bratranec je, vojvoda Ivan Švábski. Melhtal. Kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je spuntal in vzdignil zoper najboljšega in najne pod morivčevo roko, ampak za zasluženo kazen; in kako bi vi imenovali

▶ morilec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

morilca

morilca
Gozdovnik (1898): slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu

morivca

Divica Orleanska (1848):	vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad

morilcem

morivcem

Viljem Tell (1862):	pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pri spominu na njega, ki je odpustil na križu svojim morivcem in molil zanje, hočem poskusiti, da ti z njegovo pomočjo

morilcev
- morivcev
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi je šla vsa četa, ktera sama je
morilci
- morilci
  Valenštajn (1866): Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu
- morivzi
  Genovefa (1841): hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó

morilcu

morivcu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dopernešen umor naj se kaznuje s smertjo ne samo na morivcu, ampak tudi na tistem, ki bi ga bil naročil, ali
Maria Stuart (1861):	mi pričanje! Zakaj Mi milost in pravico kratite? Ki ju morivcu ne odbijate? Povedal mi je Talbot, moj poprejšnji Čuvaj, da
Maria Stuart (1861):	Aubespine. Milord, premislite — Burleigh. Dobili potni list so pri morivcu, Ki ga je podpisala vaša roka. Kent. Je to mogoče
Ferdinand (1884):	postava! Kaj? Vi se predrznete misliti, da podam svojo roko morivcu v zakon! Ne, ne, na veke ne! Ako bi bili

morilec

morilec
Gozdovnik (1898): moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je
morivec
Viljem Tell (1862): Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel

morivez

Genovefa (1841):	kerví; sakáj nedolshna kri klizhe v nebó sa maſhevanje, in morivez ne najde nik\|er vezh miru. ” „Jes nizh ne ſtorim
Genovefa (1841):	kervjo vrudézhil in tvoj duh ſe grosí, kér ſe tvoj morívez tvôjimu mirnimu pokopaliſhu blisha! O verni, verni ſe, svelizhani duh

▶ morilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morilna
- morivna
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest

morilno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa ni vedela, ali je njegovo plameče oko, ali svitlo morilno jeklo. V tem trenutku je čutila, kakor bi bila velika
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je ni videl. Zgodilo se je, kakor se je bal: morilno bodalo je zadelo kost in ranilo njeno odejo; tako se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	naj pride potem, kar hoče, vreči na Peharčka, mu izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati

morivno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino

▶ morilka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

morilka

morivka

Maria Stuart (1861):	Talbot. Zakaj ne? Njena prošnja je pravična. Burleigh. Morivka vražja se ne sme ozreti Kraljici v neoskrunjeno obličje, Ker
Maria Stuart (1861):	Potegnite brane! Mortimer. Kaj se zgodilo je? Paulet. Kje je morivka? Verzite v ječo mi jo najtemnejo! Mortimer. Kaj je? Povejte

▶ morišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morišče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na
Maria Stuart (1861):	srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil

moriſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasbojnikama je is Pilatove hiſhe na ravnoſt ſkosi meſto na moríſhe peljan. Ker je is ſlaboſti pod tesho krisha peſhati sazhel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Okoli devete ure pred poldnem ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na goro kalvárijo ali mertvaſhkih glav. Ondi je ſtal on
Genovefa (1841):	de she ſaj pridete po-me. Le peljite me tje na moríſhe. Rad grém! ” je rekel in vſtal: „Nedolshno mater in nedolshno

▶ morje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morij
- morjev
  Botanika (1875): jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna

morja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	prozh. 5. Inu kadar ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča
Fizika (1869):	res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji
Botanika (1875):	pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano
Zlatorog (1886):	pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó
Tiun - Lin (1891):	sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem

murja
Branja, inu evangeliumi (1777): skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na

morje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob
Robinson mlajši (1849):	brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa
Astronomija (1869):	ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce

murje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſonze resvetlila? ali bode ena maihina kapla vode tu zelu murje mokru ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' greham obloshena veſt je. koker tu od vetru napihnenu murje, glih koker tiſtu ſvoje valove vsdiguje, inu je nozh, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi, s'katiro ſe vſſe ſorte ribe lovę. Katiro

morjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi
Fizika (1869):	nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri 90° C. Tam se tedaj v
Fizika (1869):	ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in
Fizika (1869):	manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré

morjih
Zoologija (1875): majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po

morju

morji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav
Zoologija (1875):	severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na

morju

Biblia (1584):	od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi ſejdel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in
Robinson mlajši (1849):	po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino
Robinson mlajši (1849):	so ga pak vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi
Fizika (1869):	pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti
Gozdovnik (1898):	Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega

murji

Biblia (1584):	ſhàl po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena
Biblia (1584):	pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo

murju
Branja, inu evangeliumi (1777): v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med

▶ morjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morjenju

morenju

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tistem, ki bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa so kako drugači, bolj izdalje k

▶ mornarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mornarska
- mornarske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je

mornarskega

mornarskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. mést damo, kakor smo ga v popisu nekiga austrijanskiga mornarskiga zdravnika brali, kteri je ni davnej, to je 25. Rožnicveta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajih ni bil, smo se nazaj vernili. ” Tako glasi list mornarskiga zdravnika, kteriga so gotovo naši bravci zvestó brali. Sledni si

▶ morski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morska

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino
Kemija (1869):	rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena
Mineralogija in geognozija (1871):	ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem
Mineralogija in geognozija (1871):	Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78.
Botanika (1875):	pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli

morſke
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v'

morske

Mineralogija in geognozija (1871):	je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh
Zoologija (1875):	druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec
Zoologija (1875):	debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214
Zoologija (1875):	plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na
Botanika (1875):	kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30
Zlatorog (1886):	Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in

morskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem
Tiun - Lin (1891):	drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje

morſkiga

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje

morskem
Astronomija (1869): reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da

morski

morskej
Kemija (1869): Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v

morski

Mineralogija in geognozija (1871):	67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti
Mineralogija in geognozija (1871):	skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za
Mineralogija in geognozija (1871):	H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega
Zoologija (1875):	Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami
Zoologija (1875):	so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so
Zoologija (1875):	Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so
Tiun - Lin (1891):	potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem
Tiun - Lin (1891):	bilo to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest

morskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan
Astronomija (1869):	v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler
Astronomija (1869):	kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši
Kemija (1869):	Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo
Astronomija (1869):	mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni
Mineralogija in geognozija (1871):	in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga
Zoologija (1875):	in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta
Tiun - Lin (1891):	ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho
Tiun - Lin (1891):	jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil

morskimi
Tiun - Lin (1891): Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije

morsko

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk
Tiun - Lin (1891):	je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je

namorsko
Fizika (1869): Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188.

▶ mort samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mort

Rudninoslovje (1867):	kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober
Zoologija (1875):	kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker

mortom
- motram
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí

▶ Moskva samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Moskva

Moſkava

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma

Moskvi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom

▶ most samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

most

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je
Divica Orleanska (1848):	pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12
Valenštajn (1866):	nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes

moſt

Genovefa (1841):	trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo

mosta

moſta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes-nj nizh niſo vosili. Poſlédnja povodinj je pa ſhe oſtanke moſta vsela. Savoljo téga ſo mogli te tri leta sazheti, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po 20

mostom

mostom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali

moſtam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is ljubljane. (Veliko obhajílo v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popiſhejo: „To „nedelo ſo v zerkvi ſ. Marie Divize pred moſtam s . „velikim veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto

mostov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni

mostove

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	bil, sovražnika prek perve struge Donave zaverniti in mu potem mostove podreti. Vredivši vojsko za na boj, prileti Karel, kakor sivi
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	hoče kervavi boj že drugi dan ponoviti. Toraj je ukazal mostove nenehoma popravljati in vso vojsko francozko na to stran odpraviti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	plačila odškodovanja zemljišč; potlej birnje, vkladanje za srenjske potrebe, za mostove, za cerkve, za šole, za mežnarje, za duhovne i. t.
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	mlinov na ladijah« po vodi spustili, ki so zdaj sovražniku mostove podirali. Pomogla je tudi velika voda po skopnelem snegu, prinašaje
Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	čevljev visok, peni, mesca junia menda po široci soteski teče, mostove pobere, in tako delj časa tukaj ne more dalje iti
Kupčija in obrtnija (1872):	poslopja, za ladje in čolne, pri željeznicah, v rudokopjih, za mostove, za studenčene cevi itd. Izmed obrtnikov izdelujejo leseno robo: mizarji
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	bodo delali, popravljali in vzdržavali mestne trdnjave, ozidje, stolpe in mostóve na svoje troške. Ker je bilo avstrijskim vladarjem mnogo do
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	na tihotapce, na nakupovanje lesa, potrebnega za razne zgradbe, zlasti mostove. Odstotkov za posojenih 20.000 gld. in za onih 9077 gld.
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	privilegije, da je mogel z njihovimi dohodki vzdrževati mestno ozidje, mostove, vodnjake, mogel plačevati magistratsko osebje, ravno tako mu je dala

mostovi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in se obilo stekajo od vsih strani v tolažbo povodnjencam, mostovi se popravljajo, poderte pohištva se zidajo, zavali se razmetujejo — ali
Roza Jelodvorska (1855):	da sim ven prišla, so bile vrata zapahnjene in viseči mostovi k zidu potegnjeni. Kaj mi je začeti? — Grad mojiga očeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	so mostovi! kako strgana je cesta in ozka, koliko težkih voz se

mostovih
- moſtovih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte

mostu

mosta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da

mostu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa nobenega ni na daleč. Jutri naj pride, komur se
Ferdinand (1884):	voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu.
Zlatorog (1886):	gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo
Zlatorog (1886):	kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška.
Zlatorog (1886):	Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I

moſtu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je komiſijſkimu ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in lepo je ſliſhati, de ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	viſokoſti, kakor de bi v lufti viſil. Tode sidanje tega moſtú je bilo ſlabo israjtano; sakaj s ſtraſhnim gromenjem je 12.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Savoljo téga ſo mogli te tri leta sazheti, ſe sopet moſtú poſlushiti, ki je v grabnu zhes Kokro narejen. Koliko pa

▶ mostnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mostnina

mostovina

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	že res zopet začeli se bati, da se jim bo mostovína vzela, in to pot se niso bali zastonj. Druga točka
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	turških trgovcev, ko bi prišli skozi Ljubljano, ne sme zahtevati mostovína, razven, če bi pripeljali orijentalsko blago in ga dali voziti
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vspela v prvi polovici 17. stoletja. Sicer pa je izraz mostovína le po nekoliko pravi, kajti te pristojbine se niso pobirale
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	delati, huda predla za denar. Sicer se je zvala ta mostovína: podvojna mostovina, vendar se v istini ni plačevalo od tovorov
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je videlo da Ljubljančanom samim ni do tega, da se mostovína vestno plačuje in ker so bili ravno oní tisti, ki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dolgo ni hotelo biti, in se je vkljub temu smela mostovina v Ljubljani terjati le po novi, ne pa po stari
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in severu že v srednjem veku zelo živahno, dajala je mostovína deželnim knezom velik dobiček. Ljubljančanje so se trudili že tisti
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Mostnina (Brückenpfennig). Jedna največjih dobrot za mestno blagajnico je bila mostovína. Mostovíno po mestih in trgih pobirali so že od nekdaj
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ljubljanske mostovine, ne da bi mu meščanje zato kàj plačali. Mostovína je bila precej visoka. Leta 1561. terjali so Ljubljančanje od

mostnine

mostovine

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vedno nove teže; troški, katere je moralo mesto plačevati iz mostovine, rasli so od leta do leta. Leta 1745. obesili so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in prigovarjal, naj višja oblast vendar premisli, da ne more mostovíne prevzeti nihče, ki ne bi imel z njenim pobiranjem več
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	njihovi podložniki. Sicer pa privoščim Ljubljančanom prav rad, da pobirajo mostovine od tujih trgovcev. Ker so dobili Ljubljančanje ta privilegij proti
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	temu, da jih je mesto oprostilo za vse večne čase mostovíne. Pa že kacih deset let zatem so se plemiči kesali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tudi to pot ni trajalo dolgo. Na dohodke iz te mostovíne je nakladala cesarska vlada vedno nove teže; troški, katere je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	da bi storil potrebne korake in nam pridobil oproščenje te mostovine. « — Človek bi mislil, da je to le hudobno natolcevanje, a
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leta 1732, do 25. dné novembra leta 1736. zaradi odpravljene mostovíne 9077 gld. 15 kr. izgube. Kako velike dohodke je nosila
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ne smeli pobirati več, kakor se je to godilo doslej, mostovíne od blaga, ampak le od konja, naj le-tá nosi že
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	transito"; zato naj se odpravijo vse kameralne in tudi druge mostovíne in cestnine, naj imajo potem že katero ime koli hočejo

mostnino

mostovino

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	najemnik vsak teden ali vsaj vsak mesec. Jednaka usoda, kakor mostovíno, zadela je tudi skladišče in vago. Ker so hoteli višji
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Skladíšče in mestna vaga. (Die Niederlage und Stadtwage). Razven z mostovíno, ki je bila pač najizdatnejši vir vseh mestnih dohodkov, vrnili
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kesali, da so to storili. Ljubljančanje so terjali od njih mostovíno, kakor od vsacega druzega. Plemiči so se sicer pritožili, ali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	oblast s tem, da je zahtevala od magistrata, naj dá mostovíno v najem, kajti s tem bi se utegnili dohodki povišati
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	imenitni cesarski svoboščini, spregledal je cesar leta 1682. tudi plemičem mostovino ter jih oprostil, kar bi se bilo moralo sicer že
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	svoje blago proti Trstu. Mestni biriči so zahtevali od njih mostovíno in ker je ti plačati niso hoteli, vzeli so jim
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Leta 1432. oddal je avstrijski vojvoda Ljubljančanom ne le ljubljansko mostovíno ampak tudi óno v Godoviči za 800 funtov vinarjev (800
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leta 1677 vicedom mestne očete, naj položé račun, kako porabljajo mostovíno, odgovorili so, da tega ne morejo, kajti denar se je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Brückenpfennig). Jedna največjih dobrot za mestno blagajnico je bila mostovína. Mostovíno po mestih in trgih pobirali so že od nekdaj dežélni

▶ mostovž samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

galerija; [sskj]

mostovž

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dijogen ni čutil nič nevarnega in je hotel ravno pokazati mostovž do cerkve, ko se sin oglasi: „Oče! jaz mislim, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bile visoke steklene duri, skoz ktere se je prišlo na mostovž zunaj ob zidu. Mesec je tako milo in prijazno svetil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sobo, da jo naša dva prijatelja kar naravnost ven na mostovž kreneta. Bila je krasna noč, kakoršne so le samo na

mostovža
Valenštajn (1866): Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča
mostovži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti

mostovžu

mostovži

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih
Tiun - Lin (1891):	naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik

mostovžu
Valenštajn (1866): Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli

▶ mošancelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k ↗ SSKJ

mošanclje

mošancgarje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mošancgarji v žolci. Mošancgarje olupi, z vinam, vodo, eno teršico sladke skorje, limonovimi olupki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jabelčno vkuhanje. Lepe mošancgarje olupi, na štiri kerhlje zreži, v vodi mehko skuhaj in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z jesiham in oljem poli. Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo

mošancljev
- mešancgarjev
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun
- mošancgarjev
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): steklenice deni in na hladnim spravi. Mošancgarjev sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na stergalu stergaj, sok pa

▶ mošancljev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

mošancljev
- mošancgarjev
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): prav merzel, ga v steklenice deni in na hladnim spravi. Mošancgarjev sok. Iz olupljenih mošancgarjev peškiše poberi, potem jih pa na

▶ moški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moška

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nekimi leti z namenom, da bi se v tem društvu moška mladina po telovadbi in primernih veselicah lepega vedenja in zdrave
Zoologija (1875):	1 kilogram v eni sekundi vzdigne 1 meter visoko. Delavna moška moč računa se na 9 mk, konjska pa na 75
Zoologija (1875):	to jako menja, in le povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3660 kubičnih centimetrov zraka, ženska pa 3/10 manj

moške

moshke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane

moške

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je kaj visok za ta leta, lepo zrasen in nekako moške postave. Čelo mu je visoko in razodeva bister um. Nosi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to vero v človeku, kterega je imela za vzor vsakoršne moške kreposti; zato se ni čudila, če je sedaj našla ravno

moškega

moshkega

Ta male katechismus (1768):	ſakon? Je en ſakrament, skus katirega dve neſakonske Kristianske Pershone, moshkega, inu ſhenskega spola (ke se, koker more biti, uſameta, inu
Kratkozhasne uganke (1788):	farovshko kuharzo, inu med enem vavpetam? Kuharza je ſhenskega, vavpet moshkega spola. Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se

moshkiga
Pozhétki gramatike (1811): raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le

moškega

Krivica za krivico (1859):	viharja ki je imel nad njega priti. V razjasnjenje Paratikinovega moškega sklepa, zakaj ni prodal za dnarje skrivnosti svojega hudodelstva, ktero
Ljubljanske slike (1879):	je gosposkega stanú in od mladih nog že navajena od moškega spola slišati le sladke besede, misli, da je uradna pisarnica
Obljubljena (1881):	gozd. Komaj jo zakrije zelenje njenim tovaršicam, zagleda pred seboj moškega sejmovalca. Bil je Valentin. Zatorej pospeši korake in ko doide
Milko Vogrin (1883):	namreč vedel, da se nedolžne deklice s prva zelo bojijo moškega spola. In ako se kdo nežnej gospici približuje, kaže se
Milko Vogrin (1883):	misel odobruje, a vendar pristavlja, da se ne spodobi brez moškega spremstva hoditi kam dalje in obiskavati bližnje kopeli. Zatorej ne
Postillion d'amour (1887):	proti Hakovu, dasitudi so ji odsvetovali, hoditi sámi, brez zanesljivega moškega varstva dalje. Brez slovesa je odšla za ranega jutra, na
Od pluga do krone (1891):	ujemala tak6 lepo? Cesarica ženska vzvišenih mislij, velikanskega duha in moškega mišljenja, njen ,Francelj' pa dobra duša brez primere, kateri ji
Moja hoja na Triglav (1897):	med samima ženskama. Gospodična je z odločnostjo, kakršna bi dičila moškega junaka, izrekla, da gre in pojde na Triglav, poudarjajoč celo
Moja hoja na Triglav (1897):	bogovi grški in rimski; kako so bistro gledali na lepoto moškega in ženskega spola in takisto na lepoto zemeljskih pokrajin, ki

možkega

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	merjasci zlepšali in požlahnili. Po dobri reji se majhno pleme možkega spola z večim enake natore ženskega spola polepša in veči
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	to je, nar čverstejsih za pleme, ter enako število kokonov možkega in ženskega spola. Možkega spola so krajši, na sredi prešipnjeni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je duša panja. b) Zakaj so troti? Troti so čbele možkega spola, kterih edino opravilo je: matico plemeniti. Matica izležena, pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prah dajo, in černice, ki imajo zarodno seme, une so možkega, te ženskega spola: in ko so černice seme naredile, se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	škodo gospodarju. Bolji so za vpitanje rezane živali od nerezanih možkega in ženskega spola, posebno svinje; ker rezane živali dajo ne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so dozdaj povedanim enake: 1. Če se polepšanega plemena žival možkega spola plemeni z živaljo ženskega spola perve nežlahne kerví, se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za pleme, ter enako število kokonov možkega in ženskega spola. Možkega spola so krajši, na sredi prešipnjeni; ženskega spola pa malo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	majhno drevó. Konoplje so dvojega spola, to je, ene so možkega, ene ženskega spola, vsak sebi razločene; so namreč belice, ki
Ljubljanske slike (1879):	cerkvi jo je, kakor sploh ženski spol, videti večkrat ko možkega. Če je res pobožna, stori to spodobno in v navadni

možkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj ženskiga plemena. Kader se cvetni popki razpihnejo, se vidi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se sad za-
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device

moſhkiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kakú ima ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami moſhkiga ſpola bęjshati; ali ti ſi neſpommſh, kaku s'veſselam ſi

moškem

moškim

Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	vidijo. Pa praviga Čerkeza sim že od dalječ spoznal na moškim zaderžanji. Černe oči so se vselej tamno in sovražno izpod
Napake slovenskega pisanja (1858):	prilogu zadnje dve čerki (pri ženskem in srednjem spolu, pri moškim samo ena); potem se pa dela sostava iz priloga in

moškemu

Ljubljanske slike (1879):	mlado, lepo, zapeljivo bitje, ki je zmožno mlademu in staremu moškemu svetu glavo zmešati. Ali ta misel je napačna, kakor ona
Ljubljanske slike (1879):	da „stara gospodična“ ne more biti prijazna ne ženskemu ne moškemu, ne mlademu ne staremu svetu; zato se njena ljubezen od
Milko Vogrin (1883):	Žensko srce potrebuje zaslombe, ako se ima boriti proti neljubemu moškemu bitju, ln ta zaslomba je ljubezen, ki jo goji srce
Milko Vogrin (1883):	smatral je ta spol celó ničevim in slabim, kot igračo moškemu svetu! A vse to ni dandanes več čudo onemu, ki
4000 (1891):	pri mesečnih naborih prav pridno asentirale zase, seveda na škodo moškemu spolu, v kolikor se je udeleževal naborov! « Po teh pojasnilih
Kotanjska elita (1898):	je bilo sploh vse njeno vedenje v kratkem podobno bolj moškemu, negoli ženskemu. Traven pa ni imel nikdar graje proti svoji
Kvišku (1899):	z menoj — torej, kaj sem hotela! Sovraštvo sem prisegla vsemu moškemu svetu in bila vesela, da smo šli z Dunaja, kraja

moški
- moshki
  Pozhétki gramatike (1811): roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo
- možki
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): majhno ceno zavzeli, ko so v razstavi imenovane čevlje ogledovali. — Možki kožuh iz žlahtnih kóž in labudji naročnik (šticelj) J. Nušaka

moškim

moshkim
Pozhétki gramatike (1811): la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v'

moškim

Ljubljanske slike (1879):	je razlita po vsem njenem bitji, oko se pred silnim moškim očesom deviško poobesi, rudečica oblije njeno čisto lice pred vsako
Ljubljanske slike (1879):	vsak večer poklada račun in oddaja podnevi nabrani denar. Z moškim svojim osobstvom je kratkih besedi, z ženskim pa včasih bolj
Ljubljanske slike (1879):	odgovornosti, čeravno včasih prav rad pokaže svojo c. k. veljavnost. Moškim uradnikom je pa ravno tako napoti, kakor nepovoljna občinstvu, oboje
Ljubljanske slike (1879):	njo spusti v pogovor. Še bolj ko v družbi med moškim svetom pokažejo gospodične svoje lepe lastnosti, kadar so same med
Milko Vogrin (1883):	v sebi ono žensko krepost, ki vlada in gospoduje nad moškim bitjem. Robert si je jel zdaj v Olgi domišljati ženski
Najgotovejša dota (1892):	zdrava, mlada ženska tudi izvrševati isto delo,« méni Jože z moškim glasom. »Na polju in v vinogradu vzamem itak pomagača, kedar
Gospa s pristave (1894):	tudi v večjo družbo in seveda tudi v dotiko z moškim svetom. Izprva je cenila vsakega moškega po zaslugah, kakoršne so
Roman starega samca (1895):	misli,« oglasi se sedaj v moji bližini debel glas z moškim poudarkom; »le kdor vedno misli na smrt, stori srečno, blaženo
Dušne borbe (1896):	dejala nevoljna, »če boš tako ponižno in plaho postopala z moškim svetom, se ne omožiš nikoli. V tvoj obraz se svoje

moškimi
- moshkimi
  Pozhétki gramatike (1811): edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere
- možkimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo

moško

moshko

Pozhétki gramatike (1811):	au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje
Pozhétki gramatike (1811):	ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J'
Pozhétki gramatike (1811):	ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de

možko
Gozdovnik (1898): konča. To vam govori vaš Pepo Spač. « »Ali nam zastavljate možko besedo, da ne bodete pobegnili, ako vas oprostimo vezi? « vpraša

▶ moški samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moškega

Svetinova Metka (1868):	z manoj. Pojdi, sirotišče ubogo, pojdi okrog od ženske do moškega in od moškega do ženske, ter pripoveduj, kaj ti je
Svetinova Metka (1868):	sirotišče ubogo, pojdi okrog od ženske do moškega in od moškega do ženske, ter pripoveduj, kaj ti je! Molčé te bodo
Vesela vožnja (1889):	je bil naselil dohtar Konec, kadar gre za obiranje kakega moškega, solidaren kakor malokje, bilo bi to kolikor tóliko v kvaro
Zádruga (1890):	cvetko, pripela slabo prišiti trak, ali pa začela kakšen pomenek. Moškega še ni bilo nobenega blizu. V tem pridejo zádrugarji vsi
Na krivih potih (1893):	slišala praviti, na črnogorsko mejo. Skratka, sedaj ni bilo drugega moškega domá, kakor stari čuvaj, ki je pazil nate in sploh
Gospa s pristave (1894):	tudi v dotiko z moškim svetom. Izprva je cenila vsakega moškega po zaslugah, kakoršne so ji popisovali; polagoma jih je jela
Prve hiše (1896):	žensko, če jo le hoče, ženska pa ne tako lahko moškega: toda jaz izkušam, da ženske ni tako lahko najti. Primerne
Materino srce (1896):	ženske? Tega ne pojmim! Jaz se gotovo ne bi radi moškega! Takega ni na svetu! « »Ali, poslušaj me! — Saj te ... jaz
Vzgoja (1899):	če bo hotela; toliko moči ima že ženska do zaljubljenega moškega. « Javorica pa ni odgovorila; gledala je v tla. Isti dan

možkega
Povodni mož (1855): je mislila se verniti, kar se po vertu doli koraci možkega zaslišijo, postoji še malo, in pred njo je stal ne
moſhkiga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): de naſs Bog obari; po vſi ſili ſo otli enga moſhkiga per gnadlivi Goſpę najti, vrata ſo otli gorivręzhi, ſtęno ras

moškemu

Arov in Zman (1850):	Ženski spol," pravi Arov, "je pri vas res vsmiljenja vreden. Moškemu in ženski ja um dan. Pa le moski ga sine
Lepi Tonček (1895):	ji pride hipoma na misel. Kakor bi trenil, iztrga roko moškemu, zasuče se in steče z neverjetno naglico po kolovozu nazaj
Dušne borbe (1896):	saj je vedela, da s svojimi mrtvimi nikoli ne presune moškemu srca, nikoli ne bo mogla govoriti sladke, skrivnostne govorice hrepenenja

moški

moshki
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): laſsmi, okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu

moški

Stric Tomaž (1853):	bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati.
Revček Andrejček (1891):	očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar

možki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	molzica ali molznik (v Švajci in v Tirolah molzejo večidel možki) z obéma rokama vime mane, de se vodeno in mastno
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kakor izdajavec zasledovati in umoriti. Ob času vojske mora vsaki možki svoje orožje uzeti in nad sovražnika svoje domovine in morivca
Mineralogija in geognozija (1871):	je 10.500 črevljev dolga. Rovi so večidel tako visoke, da možki lahko pokonci hodi v njih, dostikrat pa so nizke, da
Oče naš (1885):	„Kako zahvalim Boga, da ste tù“, je začel možki s prijetnim glasom: „Dolgo, prav dolgo vas ni bilo domu
Zlatorog (1886):	Ko pa vender vkrešem ogenj »In zapálim svečo svojo, »Tákrat možki že je zginil, »Vrt pa bil je prazen, tih. »Lehno
Zlatorog (1886):	Špela, Nocój pa mirno tàm na klópici Poslúša, kaj se možki menijo. Opravek njen prevzel je stari Jaka, Ki gori ovce
Gozdovnik (1898):	nismo bili v nevarnosti. « Ko so bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih

moſhki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	on. Baron. (hitru) Ne ti, ne on ? Tedej je en moſhki ? Goſpa. En otrok, Baron. Kdu? Goſpa. Nigdar ga ne ſmęjm
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe okoli oberne, inu męni Goſpó vidit. ) Moja shena! en moſhki per nję na kolęnih i — Ha! de bi jeſt sdej

moških

moshkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2

moških

Občno vzgojeslovje (1887):	3.175, na Štajerskem 2.286, na Kranjskem pa 437, namreč 225 moških in 212 ženskih. Lastni zavodi za gluhonemce so povsod v
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	le konečna posledica neizmernega vživanja alkohola. Največ odstotkov norcev, osobito moških — na Spod. Avstrijskem 40% — pripada žganjarjem. V zavod »Charite« v

možkih
Stric Tomaž (1853): zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v

moškim

moshkim
Kuharske Bukve (1799): ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh

moškim

Svetinova Metka (1868):	bi ne bil tega storil. Pa kaj to mari vam moškim! Kar vam pride na misel, pa mora biti; me ženske
Ali nam je potreba domačih pis... (1878):	ženskim bolj spodobi »kuhinjske knjige« spisovati ali celó prevajati nego moškim. In tako je še mnogo potreb tudi na našem bornem
Ljubljanske slike (1879):	ni nazaj dobil. Ako bi se bila kača spustila z moškim, z Adamom, v politično barantijo, bi bila najbrže ona opekla
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se je od nekdaj, čudno vendar, da se ni oddajala moškim, ampak štirim ženskim v najem. Valvasor je o. tem slabo
Testament (1887):	se, žéni in sedaj se hoče odkupiti,« je menil Klander moškim in jel točiti. »Res je, res -— toda tako poceni nam
Cigani (1890):	so gosti in črni ter visé v kodrastih kitah tudi moškim črez ramena. Vrat jim je vedno gol, roke so jim
Roman starega samca (1895):	veselim. « — Jaz sem osupnil. Takšna gorečnost in iskrenost z neznanim moškim! Ni se mi zdelo naravno. Skušam ji roke odtegniti, poklonim
Materino srce (1896):	obraza nekaj resnega, strogega, hladnega, nekaj, kar je zelo ugajalo moškim, ženskim pa silno mrzelo. Zares prekrasne so bile njene temnosive
Moja hoja na Triglav (1897):	to hojo, ako bi bila ženskam tako prilična, kakor je moškim. " "Prav zato hočem iti na Triglav! Ne pustim vam ne

▶ moško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moško

moshku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de, aku nabo od gnade Boſhje poterden, inu se moshku naſaderſhy, zel lohka pade. Jeſt moj Syn! nisem bla v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	neshl, koker poterpeſhlivoſt, aku se bosh ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe bo tebi sladku gratalu, aku ti tu is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nisem jejnala te sluſhbe mojemu Synu skaſati, inu sem uſſe moshku, inu poterpeſhlivu ſanezhuvalla de be le mogla njega koker tega

moško

Stric Tomaž (1853):	nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših“, odgovori Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj
Čas je zlato (1864):	nekoliko huduje, ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj

možko

Blagomir puščavnik (1853):	ti bom dal in svoje lastno orožje. Mladenič! nosi se možko, in glej, da mi boš veselje napravil! ” — „Res, da mi
Najdenček (1860):	moje veselje in hvalil me je, ker sim se tako možko nosil. Bernard, ki je imel zdaj lepe dni, ker sim
Oče naš (1885):	ubijalci in požigalci. “ Ménart se je zahvalil, kakor jak možak. Možko in prijazno je rekel častnik, da ne potrebuje nobene zahvale

▶ mošnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mošnja

moshna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka

mošnja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož

mošnje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim
Zlata Vas (1848):	hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jagnje že 6 tednov staro, se mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih, kajti
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo

moſhnje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali rinko okrog vratu denejo. — Indiani delajo is téh mehurjev moſhnje sa denarje. — ˛She ene pravlize od tega ptizha moramo opomniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tukaj imate eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda

mošnjo

mošno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se

mošnjo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže

moſhno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa
moſhnjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu

▶ mošt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mošt

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se mošt ali novo vino kisa, po dolgo zapertih dumplah, v štepihih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se

moſht

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shaibel, terdu vinu, shganu vinu, mediza, inu jabuzhnekov, al hrushov moſht. Gobe, nei bodo kar sa ene ozhe-
Kuharske Bukve (1799):	ſe goſt ſturì, kar je prav. 293. Drugazhi. V' pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi
Kuharske Bukve (1799):	nabrati, inu poſuſhíti, de jih boſh jeſen imel, inu v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike

mošta

mošta
Kmetijske in rokodelske novice (1845): U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga

moſhta

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v

moštom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	po navadi, ali bolje razvadi, okoli vehe ovijajo. Ravnanje z moštom za črno vino je od onega za belo vino nekoliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	tako tudi v kmetske sobe. (Dal. prih.) Kako ravnati z moštom in vinom, da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojemu gospodarstvu? — Kako ravnati z moštom in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske

moštu

moštu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak

moſhti

Kuharske Bukve (1799):	lot ſtolzheniga senofa, kir ſe je popręd 24 ur v' moſhti namakal, al pa v' vinu; permęſhaj nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu
Kuharske Bukve (1799):	sdę. Diſhavno vino ſe nareja od vertneh diſhav al v' moſhti, al na ſtarim vini. Vsami en ſodez vina, sęle povęshi

▶ moten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moten
Gozdovnik (1898): trohice ne znado in da nihče v pokoju ni bil moten ne z glasom no z nenavadnim šumom. Malega Fabija je
motenega
- zmoteniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost

▶ motenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

motenja

motjenja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih

motenje

Astronomija (1869):	je triumpf zvezdoslovja. — Le Verrier je že davno našel neko motenje v teku Urana, in je iz tega sklepal, da mora
Astronomija (1869):	v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz nerednosti v premikovanji, ktere

▶ motika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

motika
- matika
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa

motike

matike

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne

motike
Robinson mlajši (1849): Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo

motiko

matiko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav plitvo , komej po pavzi globoko s grabljami ali s matiko v semljo sagrebejo. Ali pa kar je ſhe boljſhi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vlazhenju ruſhovno, ali druge debélſhi koſze, ktere je ſizer s matiko raskopavati ali tolzhi treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima ta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jamice vsadé, ki so bile z drevesam ali pa z matíko skopane. — Mi oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo

▶ motiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moti

mote

Ta male katechismus (1768):	vednu mote; ni mogozhe ſhivet. Zhes dusho se meſſú pouſdiguje vednu, 'jo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Gorje tebi! aku ſuperna vola tvojega duha mote, inu pomankanje tega pernesenja tvoje dushe uſſega dobrega ſasluſhenja praſno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	furma podobo boſhjo. En ojstre, sivne, nadleſhne, inu vekavne zhlovek mote pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k'

moti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih
Divica Orleanska (1848):	gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša
Lohengrin (1898):	Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo

motijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne bo treba nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v

motil

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost povedal, de več
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo

motila

In vendar —! (1878):	videti ponižanega, da bi zdihoval kakor pastir v idilah? Pa motila se bode, prav gotovo motila! Sanje so bile in kakor
Ljubljanske slike (1879):	in če pozneje ni vse po njenem računu, se ni motila ona, ampak drugih slaba politika. Kedar se jej pa zgodi
Prvi sneg (1886):	še dolgo se bo rada spominjala, kako je ves večer motila izbirčno gospôdo. Take in podobne misli so se rodile Mirku
Na krivih potih (1893):	mraku nista mogla zapaziti ničesar, nista vedela, sta se li motila, ali pa morda res kdo prihaja. Nebo to noč ni
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	bila zeló vesela, da se je nadležnega Mušiča iznebila, toda motila se je, ako je mislila, da je Mušič nanjo pozabil
Strte peruti (1894):	da bode še vedno prejemala pisma v kratek čas, toda motila se je. Danica in samo Danica je mogla storiti to-le
Strte peruti (1894):	je, da gremo v čoln skoro po obedu. Nisem se motila. Bilo je lepše in bolje, nego sem si mislila in
Gospa s pristave (1894):	Vendar je neljuba stvar segla tudi v njeno samoto in motila njen mir. Več nego leto dnij je bilo že preteklo
Trojka (1897):	sklepal je, da se takoj ta večer pokori Radivojevemu naročilu; motila ga je le navzočnost baronova. »Gospod baron,« dejala je Irma

motili

Zlata Vas (1850):	Pa motili so se ljudjé. Zakaj v ti lepi vasi je bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če trdimo, da enkrat zakurjena peč ves zrak, kolikor ga
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nisem bal, niti se nisem nadejal, da bi me vi motili v tem poslu. Svet je tako nevéren, da še otrók

motilo

Najdenček (1860):	je bila razpokana, griči so overali jezdarjenje. Pa nič ni motilo Kastorja. Preskočil je vsako régo, varno je tekel čez griče
Gozdovnik (1898):	z delom obloženi. To pa teh dveh roparjev nikakor ni motilo, ali prav majhno. Korakala sta polagoma in polna uverjenja, kakor

motim

Blagomir puščavnik (1853):	mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno
Blagomir puščavnik (1853):	rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi
Zeleni listi (1896):	ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja
Gozdovnik (1898):	se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa

motimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek štajarsk odbornik prvi že pred nekimi leti priporočal Matici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	da se kjekod na Štajarskem govorí: možjani. Ne tujimo, ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje

motiš

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ker vender veš, da ti ne bo stvarice kože ranil. « »Motiš se Perčin! — mu reče mladeneč — res, da sim zamižal ali
Maria Stuart (1861):	tu ni duhovnika, Ni cerkve in ne rešnega telesa. — Lej, motiš se. Tu je duhovnik božji, Tu je v telesu rešnem
Viljem Tell (1862):	Sovražnik je cesarju, izdajavec! Tell (zgrabi ga). Jaz izdajavec! Reselman. Motiš se, prijatel! Ni izdajavec, to je vrli Tell, Pravičen človek
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je odmajala in jej odgovorila pa ne žalostna: „Ti se motiš, ljuba moja! Bog mi je dal ta presrečni dan doživeti

motite

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in

motiti

Robinson mlajši (1849):	potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino
Valenštajn (1866):	nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene

▶ motvoz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

motvoz

motoz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh

motvoz

Astronomija (1869):	solnca in zemlje v tej zvezdi ne drži kak telesen motvoz, marveč prirodne sile na posebni način sodelujoče. Sila, ktera veže
Gozdovnik (1898):	frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz. Oprava mu je bila visoko izpodvihana, da so se videli

motvozi

motozi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, se motozi iz kože izpulijo.
Zoologija (1875):	koče. ) Nekateri rabijo tudi natlačene uharice ter jih gibljejo z motozi*. Lepo pisana je pegasta sova (St. flammea), a žalostni glas

motvozom
- motozom
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta.
motvozov
- motozov
  Robinson mlajši (1849): Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker je
motvozu
- motozu
  Zoologija (1875): na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se

▶ mozaik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mozaiki
- mozaike
  Rudninoslovje (1867): platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec

▶ mozeg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mozeg

mozeg
Revček Andrejček (1891): zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj

mozek

Mineralogija in geognozija (1871):	premog, 31. Molasse, 130, 76. Mondstein gl. Adular. Moraene, 152. Mozek, kameni, Steinmark, 43. Mrož, Robbe. Muldenartig, kadunjasto. Muschelig, školjkast. N.
Zoologija (1875):	se v mrtvi živali strdi in daje tako imenovani kitov mozek. Razen tega dobiva se od glavača tudi ribje salo in

museg
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo
muzeg
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri

mozga

Zoologija (1875):	porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e
Zoologija (1875):	Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu

musga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha, kateri poln nezhiſtoſti noter do musga ſvojih koſty ſe hvali s' ſvojim oſtudnim, gèrdim djanjam, ne
Kuharske Bukve (1799):	potle smęſhaj s' sgoraj popiſanmi rezhmi; perdeni sraven nękaj govejiga musga na koſze sręsaniga; eno unzho preſejaniga zukra, inu drobno sresaniga
Kuharske Bukve (1799):	To is ohrovtovih glav isręsano preshmi; dalej vsmi en malo musga; vſe to drobno vkup rasręshi, oſoli, perdeni tri kuhalnize kiſle
Kuharske Bukve (1799):	Oſoli molprat ali ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka
Kuharske Bukve (1799):	5) Ras-ſekaj en malo mersle telęzhje pezhenke, kapar, inu govejiga musga; to deni v' koso, perversi en koſzhik maſla, eno pęſt

muzga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako

▶ mozolj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mozolje
- mozole
  Botanika (1875): kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo

▶ mož samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mož

mosh

Biblia (1584):	polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil ta
Sacrum promptuarium (1695):	ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde
Sacrum promptuarium (1695):	ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu
Sacrum promptuarium (1695):	exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam
Sacrum promptuarium (1695):	je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede
Sacrum promptuarium (1695):	habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj

mož

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved
Stric Tomaž (1853):	ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo najde
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva bila mož in žena. Potem mi je
Oče naš (1885):	če domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci
Gozdovnik (1898):	Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli
Gozdovnik (1898):	delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles

možev
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj
možov
Divica Orleanska (1848): bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa

moſh

Sacrum promptuarium (1695):	moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od

moža

mosha

Sacrum promptuarium (1695):	vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren
Sacrum promptuarium (1695):	katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa
Sacrum promptuarium (1695):	poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu pride, mu pravi vſe te lashi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní
Genovefa (1841):	Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala
Genovefa (1841):	ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala, ſta kmalo po

moža

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de
Tine in Jerica (1852):	ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in
Oče naš (1854):	čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v
Oče naš (1885):	krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj
Gozdovnik (1898):	Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled

moževa
Robinson mlajši (1849): tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v
moſha
Sacrum promptuarium (1695): najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga

može

moshe

Branja, inu evangeliumi (1777):	piſſma na Damashkovſke Synagoge proſſuv: de, aku bi on katire moshę , ali shenę na lete poti neſhuv , bi nyh svesane perpellov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hlapzov, inu berizhov po nedolshne, po pravizhne, dobrotlive inu ſvęte moshę poſhila, tęiſte kakor te nar vęzhi hudodęlnike pred kryvizhne ſodnike
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Inu vy shenę ſpoſhtujte vaſhe moshę, inu bodite njim podloshne, kakôr je Zęrku Chriſtuſu podloshna. Leta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal bogabojezhe ſvete moshé, kterim ſe je reklo preroki. Ti ſo vrédni de ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duhovnu, ino ga proſi, de mu ſpiſano pravízo da vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' Jesuſa vérujejo, svesane v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojiga ſhotora, pod dreveſam v' ſenzi. Kar sagleda tri ptuje moshe priti. Naproti jim gre, ſe jim nisko perklóne, ino rezhe

moshje
Sacrum promptuarium (1695): prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe
moshove
Kmetijske in rokodelske novice (1843): h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo

može

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je
Valenštajn (1866):	on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno
Gozdovnik (1898):	Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom
Gozdovnik (1898):	ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel

možove
Divica Orleanska (1848): matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in

možeh

Občno vzgojeslovje (1887):	mladini se n.pr. opazuje fanatizem in strast po svobodi, pri možeh slavoljubje in vladoljubje, pri starčkih lakomnost in skopost. Prava omika
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	o nekdanjih tužnih razmerah v Švediji in o onih 20 možeh, ki so leta 1865. pisali občinskemu predstojništvu: »Nravnost in blagostanje

možem

mosham

Sacrum promptuarium (1695):	enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe
Sacrum promptuarium (1695):	inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de
Sacrum promptuarium (1695):	takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia
Sacrum promptuarium (1695):	nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter
Branja, inu evangeliumi (1777):	treba, de , kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po

moshem
Genovefa (1841): zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v
moshom
Sacrum promptuarium (1695): de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe

možem

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	da ven in noter letati morem; tu imam s svojim možem gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se
Valenštajn (1866):	glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past
Zlatorog (1886):	je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih
Gozdovnik (1898):	Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz

možema

moshama

Genovefa (1841):	ne bila svéſta. In kdo vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'
Genovefa (1841):	pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne

možje

moshi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): da boda nashe shiulenje dougo natu bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi

moshje

Sacrum promptuarium (1695):	kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga
Sacrum promptuarium (1695):	Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr
Sacrum promptuarium (1695):	sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte
Sacrum promptuarium (1695):	Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu
Genovefa (1841):	dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro
Genovefa (1841):	vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi

moshovi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu

možije

Valenštajn (1866):	Glejte! Naroda nemškega nadloge hude V srce me režejo. Vi možije Ste nizki le, a nizke nejmate Menitve, vrednejši od drugih
Valenštajn (1866):	Kaj hoče vedno v družbi tej? Zanj nej. Naj bodo možije zaslužni, vredni, On je premlad, v tej družbi brez veljave

možje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se
Robinson mlajši (1849):	moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo
Viljem Tell (1862):	mi desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona
Gozdovnik (1898):	bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila
Gozdovnik (1898):	da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva
Lohengrin (1898):	Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj

moſhje
Branja, inu evangeliumi (1777): oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je

možmi

moshmi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako gerdo ſo she pred vami delali ſ' preroki, s' moshmí ſhe tako modrimi ino ſvetimi. “ Ljubi moji! povsemímo ſhe enkrat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is rok mojiga brata, kteri mi gré ſ' ſhtiri ſto moshmi napróti. Ne saſlushim ſizer tvoje pomozhi, ino vſe prenevreden ſim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nasaj, ino mu rekó, de mu Esav ſ' ſhtiri ſto moshmi naproti gré. Jakop ſe uſtraſhi, ino slo ſe bojí. Tedaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſvète iti, in ſe v kmetijſki rezhi s dovédenimi moshmi bliso in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora drushba

možmi
Gozdovnik (1898): je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja

možu

moshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): smóta sgodila. Bog pa vſigamogozhni vam daj miloſt sadobiti per moshi, de vam da nasaj sapertiga brata ino tudi mojiga ljubiga

moshu

Sacrum promptuarium (1695):	moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia
Sacrum promptuarium (1695):	dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti
Sacrum promptuarium (1695):	tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je
Sacrum promptuarium (1695):	na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil
Sacrum promptuarium (1695):	nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je bil
Sacrum promptuarium (1695):	duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga
Genovefa (1841):	Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji
Genovefa (1841):	Genovefa je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja

moži
Robinson mlajši (1849): mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko

možu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender
Divica Orleanska (1848):	Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska
Divica Orleanska (1848):	žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati
Blagomir puščavnik (1853):	v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem
Blagomir puščavnik (1853):	že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal

▶ možak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

možak

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer
Spisi Krištofa Šmida (1883):	stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati

možaka

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso
Gozdovnik (1898):	da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati

možaki

moshaki
Genovefa (1841): in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali

možaki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji
Divica Orleanska (1848):	Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov

možakov
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se
možaku
Kmetijske in rokodelske novice (1846): piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober

▶ mož beseda samostalnik, občno_ime, moški + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

mož beseda
- možbeseda
  Zlata Vas (1848): t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je

▶ možer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

možnar; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

možer

mosher

Sacrum promptuarium (1695):	glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni
Sacrum promptuarium (1695):	klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem

▶ možev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moževa

Maria Stuart (1861):	grešne poželjivosti. Skrivnosti zagrinjalo vergli ste Od sebe; derzna zloba moževa Je zmagala boječnost vašo, derzno Nosili ste nesramnost na ogled
Maria Stuart (1861):	vesten človek. Marija. Le tacega sem ga poznala — ali Pobožnost moževa preskusi se le V nevarnosti. Strašila ga je teza, Da
Maria Stuart (1861):	Kenedi. Unelo serd je v persih vam kervavo Razžaljenje in moževa prevzetnost; Ljubezen vaša dvignila ga je Iz temne nižnosti, ko

moževe

Sosedov sin (1868):	ti, kaj je pokorščina! " Mati Smrekarica se je zbala te moževe jeze, hitro prijela hčer, kakor v svojo zaslombo, pod pázuho
Pomladanski vetrovi (1881):	srčno mu stiska roko, ko jo sladko prešine osrečevalni spomin moževe rešitve ter pristavi: »Ali marsikaka videzno šibka rastlina je utrdila
Cmokavzar in Ušperna (1883):	raja. Breznos in Rokomavsar sta Preklezna stlačila na ploh, na moževe, hudiču zapisane kosti položila debelo hrastovo desko, na to desko
Arabela (1885):	svojej veri. Vaša mati, nesrečnica, pa je zblaznela potem vsled moževe in otroje izgube. Čisto naravno! Tudi jaz bi v enakem
Domačija nad vse! (1889):	znoj s čela. Za hip ga je bila obšla slabost. Moževe strupene besede so prodrle kakor meč v njegovo občutno srce
Zmota in povrat (1892):	mogel vsemu kaj. Mene je vest pekla, da sem kriva moževe smrti. »Zakaj mu nisi branila? « govorilo mi je nekaj v
Jarem pregrehe (1895):	je godilo. Toda njene misli so bile vse drugačne kakor moževe. Takoj drugi dan je pripovedovala nočne dogodke svoji sosedi, ki
Usoda ka-li (1895):	oh, to je grozen mož, in — njegova žena — hoteč prikrivati moževe napake, gre za njim in se sili občevati z ono
Slučaji usode (1897):	ljubezen jo je v tem trenotju bolj presunila nego možnost moževe smrti. Če se je tudi zgroževala že same misli, da

moževo
- moževe
  Slučaji usode (1897): zgodbo z moževim strijcem. — Vi imate bogatega strijca, ki nosi moževe imé in ki biva ne daleč od tod, pa umirate

▶ možgani samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

možgan

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko limonoviga soka in masla in potem zopet eno lego možgan. Tako dalje ravnaj, dokler kej imaš, potem na žerjavco postavi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke djalo, iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih

mushgan

Kuharske Bukve (1799):	Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe
Kuharske Bukve (1799):	pojde zhepína na dvoje, inu de na vſaki bode polovíza mushgàn leshala; sloshi v' ſklędo tę tri koſze, to je ſpodne

možgane

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše pameti, vzemite komu možgane, pa bo taki blodež ali pa top in slaboumen. Zdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmalo se je protín (Gicht) na pljuča, poslednjič pa na možgane vergel ter življenje moža končal, ki so bili visoke častí
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ko za na mizo napravljaš. Volovski možgani z ostrigami. Volovske možgane, dobro v vodi namočene, v ruto zaveži in v slani
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverti telečji možgani. Deni telečje možgane za več ur v merzlo vodo, zreži jih potem na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bili ti možje enemu svojih vertoglavcov glavo razparali, in njegove možgane ogledovali, se bi bili svoje zmote koj prepričali.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kolomaz, in strupena tako, da kamor se navali, ali v možgane pljuča, serce, umori živino večidel na nagloma, ko bi trenil
Valenštajn (1866):	Trčka. Skrbi, da možgane mu Razgreješ, da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	me vzame, če bi mu ne dal nekoliko svinca v možgane, da bi več pameti potem imel! " "Za božjo voljo, Peharček

možgani

možgani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj

možjani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Gehirn, moždani, das kleine Gehirn, moždanci) prej razumeli: možgani, nego možjani. Da večina res govori: možgani, svedoči to, da stari slovarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	da tudi Miklošičev stari slovar nič ne vé o obliki: možjani, nego navaja za novoslovensko poleg moždžani (kar utegne biti kje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bi se smelo sklepati, da se kjekod na Štajarskem govorí: možjani. Ne tujimo, ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Murko ima v slovenskem delu možgani in na drugem mestu: možjani, ali v nemškem delu vé tudi on samo o možganih
Občno vzgojeslovje (1887):	organi so vsi občutni živci vkupno, kateri so vezani z možjani. Občutne živce razdraživajo različna opravila v življenji; zategadelj prihajajo duši

možganih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	možjani, ali v nemškem delu vé tudi on samo o možganih. Iz tega bi se smelo sklepati, da se kjekod na

možganov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gerdo vjedati, in celó bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik
Zoologija (1875):	ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače
Zoologija (1875):	podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi

▶ Možina samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Možina

Mužina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	In vendar je iz neplodne pustote te gosp. fajmošter Matija Mužina, verli družbenik krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj pa je

▶ možiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

možila

moshila

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	grem v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti v' Lublano ? koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dvę ure ſim sa tabo lasil. Oh ! ti ſe boſh moshila , inu jeſt — jeſt grem v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	doli jiti. Al na tako visho ſe ſùpet ne boni moshila — Goſpa. Tiho! kaj bi pak bio , ke bi jeſt ſama

možila
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki

možiti
- možiti
  Zlata Vas (1850): imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin
- moſhiti
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe

▶ možnar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

možnar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v

možnarju

moshnarji

Kuharske Bukve (1799):	drobno sręsane rakove vrato/ ve v' moshnar; ſtolzi vſe v' moshnarji, oſoli, inu smęſhaj s' ſhęſt shlizami kiſle ſmętane. Pomashi eno
Kuharske Bukve (1799):	inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe vkup deni v' koso, sraven eno kepo ſroviga maſla
Kuharske Bukve (1799):	inu en rumenák, tari ali ribaj v' rozhni ſtopi ali moshnarji prav dobro; potle vlì na zvetno moko na dílo; ſturi
Kuharske Bukve (1799):	ſpinazhe, jo odzędi, s' merslo vodo polì, oshmi, inu v' moshnarji ſtolzi; dalaj jo deni v' eno koso poſębej, sraven drobno

moshnarju
Kuharske Bukve (1799): Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo

možnarji

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je

▶ mračen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mračen
- mračan
  Zlatorog (1886): čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan.
mračno
Kitica Andersenovih pravljic (1863): mogel, da bi Elizi ne vpadlo srce. Bilo je še mračno, še le čez eno uro je vzhajalo solnce, ednajst bratov

▶ mrak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mrak

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika
Genovefa (1841):	dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal. Urno je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi
Blagomir puščavnik (1853):	Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in

mraka

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	pridnega detela verno ogleduje, kako skerbno dela od zorje do mraka, kako svoje mlade ljubi, in je vedno vesel in dobre
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	plavajo po višini. Na zemlji pa se vse veseli prijaznega mraka in tihe noči. Glasno petje odmeva po polji, ker končano
Razne dela (1870):	šantal. Tak so gostili se ti cel dan do večerniga mraka, Manjkalo volje jim ni, ne hrane, ne pitja, ne časa
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	baroninja" do večera v veliki družbi, se pa to do mraka ne bo zgodilo. O mraku bo sin „baron", kakor je
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	vznemirja, valovi se premetavajo in neizmerne trope rac komaj čakajo mraka, da se povzdignejo in letijo proti severu v mirnejša močvirja
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Nepoznat kragulj mi kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne. Mislil sem, da bodo te bolečine nehale. Skušal
Beatin dnevnik (1887):	povsodi me je spremljevala ona. »Od zore do mraka, od mraka do dné,« pravi Preširen in jaz se drznem temu stihu
Testament (1887):	poroko mnogo posla. Tudi Metka je morala od zore do mraka pomagati pri izdelovanju in pripravljanju raznih stvari, katerih je bilo
Beatin dnevnik (1887):	vedno in povsodi me je spremljevala ona. »Od zore do mraka, od mraka do dné,« pravi Preširen in jaz se drznem

mrakom

Blagomir puščavnik (1853):	mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v
Gozdovnik (1898):	kako se bo že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici

mraku

mraki
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim

mraku

Genovefa (1841):	S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji

▶ mravljičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mravljična
- mravljinska
  Zoologija (1875): služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko

▶ mravljični pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

mravljične
- mravljinske
  Zoologija (1875): potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo

▶ mravljinčenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

mravljinčenju

mrovlinzhenu

Kratkozhasne uganke (1788):	pride, inu se laglej sęje. Al katir more enu veliku mrovlinzhenu gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi
Kratkozhasne uganke (1788):	gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki ene pol ure potęm, ke je

▶ mravljinec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mravljince

mravljinze

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h

mrovlinze

Kratkozhasne uganke (1788):	gnęſdu v' enemu ſhaklu dobiti, inu potem po svoji rępi mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati
Kratkozhasne uganke (1788):	rępi mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok

mravljincev
- mravljinzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ

mravljinci

mravljinzi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	˛Svezhánu. Mravljiſhe o mokrim vreménu s lopato dobro pretolzi, de mravljinzi v njemu poginejo, tudi kertine rastréſi, in jamze potravnikih in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	In ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti, ki ſo na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala

▶ mravljišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mravljišče

mravliſhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je

mravljišče

Zoologija (1875):	pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo
Zoologija (1875):	brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko so

▶ mraz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mraz

mras

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Murvne meje. Murvne meje ti ſilno ſvetujem, sato ker jih mras ne omorí takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti

mraz

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Istri 20. junija. K. ). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz* smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno
Zoologija (1875):	nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi.
Oče naš (1885):	Do smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo
Pripovedke za mladino (1887):	Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje

mraſs
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke

mres

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres,
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	te nive spraſhit, de jih mres prevsame, inu Spomlad ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku dolgu, dokler bodo odzvedlé, jim ne skodije ſlana, ne mres. Zheſhne ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4

mraza

mrasa

Genovefa (1841):	vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do

mraza

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito
Fizika (1869):	se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje

mrazom

mrasam

Branja, inu evangeliumi (1777):	Ona ſe nabo bala v' ſvoji hiſhi pred sneshnim mrasam: sakaj uſſi njeni domazhi ſo po dvojnu oblezhǝni. Sama ſebi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	en malu dima pride, dershati, poprej bode neſle. Zhebęlle pred mrasam obvarvat. Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred mrasam je shiher, inu prov dobru perraſse. Nogradi ſe, morejo sa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	velke povodni. Pruti S. Lucie smersne s' velikim snęgam, inu mrasam, katęri vezhkrat terpí noter do maliga Travna. Satorej ſe more
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſuha inu lepa, inu smersne sa zajta, vender s'srednem mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po vertih v dôbro pognojeno shivo perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga dokler je ſhe topló, de zhbele ſterd ſhe pred mrasam v ſvoje ſatje prenoſijo, ſizer bi ti poleg ſterdí od

mrazom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	devajo v hlevce dobro s slamo nastlane, da se pred mrazom, vetrom in mokroto obvarjejo, in vedno morajo imeti čiste vode
Botanika (1875):	da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3. Stebelni

mrazu

mrasu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſizer pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu perpravla, toku terte pokrivati ſe ni treba preſïlit, vender ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi supet raſsejo. Mrauliſhe per mokrim mrasu s' lopato, ali s'enim kijam prov potouzi, toku jih
Genovefa (1841):	koſhute ni vezh samôgla ſtraſhniga mrása preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi ſo volkovi ſtraſhno po puſhavi rjuli
Genovefa (1841):	mersli vetrovi smiraj veliko va-njo nanaſhali. Ako ravno ſe je mrásu v obilni mah ſvôje poſtelje ſkrivala, ſe je vunder veſ
Genovefa (1841):	lét ſlábih jedi in terdiga shivljênja vajen bil, tudi v mrasu nizh ni bilo. Pa Genovefa, mehka vojvodſka hzhi, ki je
Genovefa (1841):	mi bo dôbro godilo. Tam ſe ne bom vezh v mrasu tréſla in ne bom vezh bolna. Tam ne bom vékomej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko oni v goſtivhizi (oſhtariji) pijanzhjejo, zele ure odsunej na mrasu, in — per prasnih parnjah ſtati puſté, tako de od shaloſti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd

mrazi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se
mrazu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost

Bore mladost (1862):	poln skerbi sklical ljudi, ki so z baklami in vervmi Mirkota iskali do belega dne. Mirko stopi v hišo, v kteri
Bore mladost (1862):	se serca polastí. Malo dni je preteklo in domotožnost je Mirkota prignala v milo domovino k podnožju domačega Triglava. Cvetela je
Bore mladost (1862):	Rozalija pa je v lice zabledela, globoko je izdihnila in Mirkota pogledala z presunečim mokrim očesom. Na ta pogled je Mirkotu
Bore mladost (1862):	na cvetečo ravnino pod jezerom. Tam so drugo jutro našli Mirkota in Gregorja merliča in nekaj kosov zlomljene ladje. Tako je
Bore mladost (1862):	ko sem samo memo popotoval. Kake misli so pa navdajale Mirkota, ko je ugledal ozidje, v kterem biva njegova Rozalija, ne
Bore mladost (1862):	sodi me slabo, ne zaničuj me! Rozalija. " Skoraj omamilo je Mirkota to pismo. Zdelo se mu je razderto vse življenje, zdelo
Bore mladost (1862):	sebo! Ktero, od kod? nihče ni vedil izmed radovedne množice. Mirkota so pa te besede, kakor meč zbodle, ki je sedel
Bore mladost (1862):	in zaperle so se samostanske duri, in jo ločile od Mirkota za vse dolgo življenje. Strašen je bil Mirkotu ta pogled
Bore mladost (1862):	na misel prišlo, uprašal je fužinski gospod, in vabil je Mirkota na kosilice v sobo. Mirko pa odgovori: „Ne motim vas

Bore mladost (1862):	Mirkota pogledala z presunečim mokrim očesom. Na ta pogled je Mirkotu beseda vpadla, spustil je Rozalkino roko, ki jo je hotel
Bore mladost (1862):	plašno za njim gledala, kakor bi se bala; da se Mirkotu v glavi meša. Besede mu nista zinila v slovó. „Zdaj
Bore mladost (1862):	bistro oko podobo Triglava, ktero je gledalo perve otročje leta. Mirkotu se čelo omrači, neuderžljiva moč se serca polastí. Malo dni
Bore mladost (1862):	do druge pomladi. " Na to povzame fužinski gospod besedo, in Mirkotu resnobno v oči pogleda. „Malo pomniš", pravi starček, tiste ure
Bore mladost (1862):	kakor roža in mila, kakor njena ranjka mati, je pa Mirkotu namenjena nevesta, in imela bo lepo posest in terdno premoženje
Bore mladost (1862):	obriše solze s častitljivega obraza. „Govori", oberne se fužinar k Mirkotu, „kaj je to? Ti si ves obdivjan in Rozalija objokana
Bore mladost (1862):	pretehtuje vseh besedi. " „Ljubi oče, kaj govorite? Predobri ste, ako Mirkotu odpustite to razžalitev, in preostri, ako mene hočete izdati temu
Bore mladost (1862):	beseda mi nazaj pridobi naj bolje serce. " Te besede so Mirkotu vdihnile novo moč; ogenj mu je zopet šinil v oči
Bore mladost (1862):	ločile od Mirkota za vse dolgo življenje. Strašen je bil Mirkotu ta pogled, serce mu je bilo v persih, kot bi

Bore mladost (1862):	dvomov, in že se mi zdi, da nisi podoben tistemu Mirku, ki ga v sercu nosim. " „Postaral sem se za pet
Prvi sneg (1886):	spominu. A ko mu je zopet stisnila roko, prišla je Mirku nehoté na misel nežna vrtnaríca in čudno mu je bilo
Prvi sneg (1886):	tista čudna rudečica, ki jo navadno vidimo pri bolehnih ljudeh. Mirku se je v srce smilila; zdaj se mu je samemu
Prvi sneg (1886):	mizici, kjer sta naša znanca še zmerom kramljala, nakloni se Mirku, Čermaku pa poda roko ter ga pozdravi: »Servus, Vilko! kje
Prvi sneg (1886):	v živi svoji domišljiji še več videl, pa pristopi k Mirku in mu zadovoljno pošepta: »Ženitovanje pri petrolejskih lampah« bo naslov
Prvi sneg (1886):	V. Silno poželjenje po novih znancih in znankah se je Mirku precèj ohladilo. Mala dosedanja izkušnja ga je naučila, da človek
Prvi sneg (1886):	redutno dvorano. Pred odhodom se je iz vse duše zahvalila Mirku za njegovo skrb, kajti le on ji je napravil večer
Prvi sneg (1886):	je otožni mladenič do dobrega razkril svoje srce novemu znancu Mirku, ki je bil nekoliko let mlajši od njega. Čudna je
Prvi sneg (1886):	mešana družba, le Alme ni bilo nikjer. Že se je Mirku umirilo srce, v tem šine mimo njega mlad človek z

Slovenske večernice (1865):	in gré h knezu Lazarju, misleč, da bode tamkaj mogel mirneje živeti; toda zastonj, za njega ni bilo nič več dobrega
Žalost in veselje (1870):	ki mu je prinesel hrano, sedaj je bil Aleš že mirneje, ker mu ni velel seboj. Kmalo potem se odpré na
Arabela (1885):	ako nam ne pomaga Arabelin denar. Pa še nekaj,« pristavi mirneje in utakne pismo v listnico. »Ravno sem ti hotel povedati
Dóra (1885):	vpokoji valovito srce. V tem objemu se izjočem, ter začnem mirneje dihati. Počasi ozrém se na nesrečnico. Sočutnost se v meni
Postillion d'amour (1887):	in palačice tujih, t. j. Evropcev, je menj živahno in mirneje. Ves toli živahni promet se vrši vendar brez posebnega hrupa
Testament (1887):	kričal sodnik. Bil je malo jezen. »Pa stojte! « je nadaljeval mirneje, zakaj stvar ga je jela sedaj zanimati. »Bo že, bo
Luka Vrbec (1890):	tu mu pride druga misel. »»Gospod Luka! «« začne zopet — a mirneje — Šoba, »»ali ne veste, da nimajo drugi župniki zaupanja do
Ljudska osveta (1892):	pričakovati boljše osode v večnosti. Zdelo seje, daje odleglo ženi. Mirneje je dihala, ustna so se ji zibala, kakor v molitvi
Kotanjska elita (1898):	pomoglo; počasi mu je odleglo, in začel je vsaj nekoliko mirneje preudarjati. Po dolgem razmišljanju je res prišel zopet do zaključka

Ivan Slavelj (1876):	noč ... Ančika bo umrla, o Bog! « ihti se ostrašena mati. »Mirnost, le mirnost, ta je tolažba! « reče Deska. »Ali ste že
Ivan Slavelj (1876):	pa, čuteč, da ni potreba več njegovih vednosti, govori: »Mirnost, mirnost, mati, ta je tolažba! «— 14 — In odide in nočemo reči
Ivan Slavelj (1876):	Deska pa, čuteč, da ni potreba več njegovih vednosti, govori: »Mirnost, mirnost, mati, ta je tolažba! «— 14 — In odide in nočemo
Ivan Slavelj (1876):	bo umrla, o Bog! « ihti se ostrašena mati. »Mirnost, le mirnost, ta je tolažba! « reče Deska. »Ali ste že kaj poskušali
Arabela (1885):	mislečem življenju. Našo zamišljenost imenujejo ljudje vaše vrste dolgočasnost, našo mirnost – zatelebanost, našo resnost pa prismuknenost … Ba! škoda vsake besede, ki
Arabela (1885):	še le biti njeno mišljenje! Toda Arabela zadobi kmalu prejšnjo mirnost in brez zadrege upre svoje oči v njegov ostri pogled
Pegam in Lambergar (1891):	v svesti si, da je prevarjen. Ohranil je vso svojo mirnost, kajti je zaupal v Boga, vedel pa tudi, da mu
Roman starega samca (1895):	bi potreboval kake posebne pomoči, ali smem prositi vaše? Vaša mirnost in razumnost sta neprecenljivi lastnosti za resne slučaje. V hiši
Slučaji usode (1897):	hitro mu segši v besedo. — Vem, reče mirno, (a ta mirnost ni bila pristna, temveč umetna, kar je izdajala negotovost njenega

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 22 →

← ↑ →

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oberne, ino gre po ſredi med njimi tako mogozhen ino miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili od ſtraha
Valenštajn (1866):	potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli
Tiun - Lin (1891):	jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala

Genovefa (1841):	go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja
Tine in Jerica (1852):	iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče
Roza Jelodvorska (1855):	tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih
Divica Orleanska (1848):	kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar
Fizika (1869):	delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako
Deborah (1883):	krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali paziti

Viljem Tell (1862):	sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te
Tiun - Lin (1891):	je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj

Genovefa (1841):	vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel. „Bres bôshje vólje me
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat

Genovefa (1841):	Njéno shivljênje po prihódu is puſhave je bilo enako lépimu, mirnimu pomladajnimu vezhéru po hudim vreménu, ki je ſrézhno minulo, in
Genovefa (1841):	in tvoj duh ſe grosí, kér ſe tvoj morívez tvôjimu mirnimu pokopaliſhu blisha! O verni, verni ſe, svelizhani duh! Môja véſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tisto mesto, za ktero sem se jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje

Ta male katechismus (1768):	VII. ſvelizhani so ti myrni, ſakaj oni bodo otrozi boſhji imenuvani. VIII. ſvelizhani so, katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	bodo ſkus tvojo pomuzh od ſtrahu tih ſovrashnikov sagviſhani, inu myrni. O Bog! ushgi naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane
Divica Orleanska (1848):	tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	serkalo ali ſhpegel, ki ſe Bog is njega vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe
Blagomir puščavnik (1853):	svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez vse. Kaj pa vi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naj se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo
Viljem Tell (1862):	ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet minut so dospeli v

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše, med ktero jej je podal sv.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bilo že govorjenje v naši povesti, služila je že Miriamini materi za vnanjo povijalo sv. zaklada; in nad vse jo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel
Zeleni listi (1896):	4. Priljuden deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj
Valenštajn (1866):	požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V
Sveti večer (1866):	se bomo morali. Mislil sem sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla
Fizika (1869):	udari ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja
Spisi Krištofa Šmida (1883):	soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič brigal, kar se
Zeleni listi (1896):	kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat

Sacrum promptuarium (1695):	Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'tega veliku dobrega ſadohil. Hodi ſa mano. XII. POSTAVA. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. 1 Is nobenem zhlovekam se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Xi. Poſt. Dobra molituv je veliku dobrega doblenje. XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega

Oče naš (1854):	dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “
Oče naš (1885):	dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy!
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prou h' erzu nam govori. Nikdar de bi nam govoriu Moy-

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili
Divica Orleanska (1848):	stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes mi v roke pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 22 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	materie s ſeboj prineſe, is ktere ſe bliſk naredi. Shabe, merzheſe, ersh, pſhenizo, péſek, kamenje in druge rezhi deshuje, kadar vihar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ali bi ne bila grosna kriviza naſ takó, kakor une merzheſe imenovati, ktéri vam le ſhkodo délajo in zlo nizh dobizhka

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	apnom pobeliti, pomaga, da mah pogine in še kar je merčesa v skorji, se pokonča in drevó se pomladí, in je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kepni; poleti je v tacih krajih muh, brenceljnov in druzega merčesa, da je joj za ljudi in živíno; žabe regljajo, da
Živali popotnice (1860):	pa v više doline, kjer merzle sape razkajajo oblake silnega merčesa. Komaj pa se približuje jesen, se začne sedlonu tožiti po
Živali popotnice (1860):	na zapad proti reki Oktralsk, kamor pridejo srede avgusta. Tega merčesa je toliko, da je časih en trôp po dve uri
Živali popotnice (1860):	po sadnem in gozdnem drevju zalege kebrov in druzega škodljivega merčesa. Ob vodah se spreletuje lepo pisani vodomec, poseda černi kôs
Slovenske večernice (1865):	ali nizkega stanú, ki bi ne nosil v sebi tega merčesa. Iz Afrike so jo sužni zamorci zanesli v Javo in
Slovenske večernice (1865):	gosenice, pajki, polži, raki i. t. d. niso brez tega merčesa. Ni ga skor mesta v človeškem truplu, kamor bi ti
Razne dela (1870):	Požar zelen, rudeč in siv, Zakrije drevje, gojzd in log, Merčesa vsake sorte živ. Zdaj grom peklenske pse zaščuje, Na jezere
Razne dela (1870):	bil pred malo časa, Dal ni čuti merve glasa, Dom merčesa, grilov, kač, Glejte, zdaj je vse drugač. Krasno mesto tam

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pridejo od merčesev, ki žlezne kožice glodajo. Ako je mnogo merčesev, se kožice kmalo vnamejo in snetjave postanejo, zatorej živinče pogine
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kmalo pride smert, ki ga bolečin reši. Bolečine pridejo od merčesev, ki žlezne kožice glodajo. Ako je mnogo merčesev, se kožice

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pomozhke naſvetovati, s kterimi bote gotovo ſvoje drevje poshreſhnih merzheſov obvarovali. Le dobro poſluſhajte : Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkerbno sadélaj in samáshi, ſizer ſe moli, zhervi in drusih merzheſov vezh v njih saléshe, ktéri ſe nemorejo lahko odpraviti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pride kaka vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	malo giblje. Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zi ali pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne

Zoologija (1875):	Morchella esculenta 114. Morus 132. Mošusova zél 143. Motovilec 137. Mreža povodna 110. Muholovka 146. Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	z betom tlači. ) Na drugo majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	napaki bi se menda dalo pomagati tako, da bi prišla mreža precej na veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vina, črnina se napravlja drugače. Naj tukaj še pristavim, da mreža, na kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pomagati tako, da bi prišla mreža precej na veliko kad. Mreža pa bi morala biti vdelana v leseni okvir, na katerem

Sacrum promptuarium (1695):	pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun
Branja, inu evangeliumi (1777):	jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki
Maria Stuart (1861):	moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje

Biblia (1584):	inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé