aparat apaški apatit apercepcija apercepcijski apercipirati apnast apnen apnenast apnenčev apnenec apnenka apno apost. apostelj apostol apostol. apostolski apostolstvo apoteka apotekar apotekarija april aq ar ara arabec arabski aragonit aragonski arcat arcnija arcnovati ardenski ardrija arena argus arhangel arhitekt arhitektura aritmetičen armada armenski arnikov artezijski artičoka artikel artov arzen arzenal arzenalski arzenat arzenik arzenikov arzenokisel arzenov arzenovosokisel aržet as asekuracija asekurancija asekurancijski asekuriran asekurirati asimilirati asirski aspik astronomija astronomski astronomsko ata ate atej atlantski atlas atmosfera atom atomen atomov aug. avba avbe avg. avgit avgust avgustinov avstr. avstrijski avtonomija avtonomističen ax aziat azijatski azijski azurit ažija ažio
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | svetilnic. Za to preminjavo služijo aparati, ki so načeloma podobni Ruhmkorffovemu električnemu navodilu in se imenujejo |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | pretvorniki, ki rabijo pri napravah z jakonapetimi izmeničnimi tokovi, nevarni aparati in morajo biti zatorej vedno tako shranjeni, da so oni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen |
| Rudninoslovje (1867): | raze je sivkastočrne; krhek je, trd (tr. 5•5) med apatitom i živcem i 6.2krat teži od vode. Zložene zvrsti so |
| Rudninoslovje (1867): | Avgit je prozóren pa tudi neprozóren, krhak, trd je med apatitom i živcem (tr. = 5•0 .... 6•0) i 3•3krat |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavest, bodisi da pride kaka predstava ali vrsta predstav vsled apercepcije v zavest, ali naposled, da je zavest pod vplivom volje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije v pravo svojino. Z rastočim obrazovanjem duha se gojencu blaži |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Takšno bode vzbudil in obdržal, ako skrbí, da ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi pospešuje. 14. Postanek čustev. Pri našem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odloči šele tedaj, kadar uvidi, da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s predstavo o samem sebi, ako v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Naše mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in kar se dá po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji |
| Zoologija (1875): | je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice |
| Zoologija (1875): | lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort |
| Rudninoslovje (1867): | dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za |
| Kemija (1869): | olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od |
| Zoologija (1875): | vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo |
| Kemija (1869): | 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas |
| Zoologija (1875): | potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na |
| Botanika (1875): | domače kukovice, tudi cepteci ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla; one imajo gomoljaste in dlanaste korenine (glej pod. 52. |
| Botanika (1875): | kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje leto: Detelja (apnenata rastlina); četvrto leto: Pšenica in na pšenično strnišče pozna repa |
| Rudninoslovje (1867): | druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s |
| Rudninoslovje (1867): | Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na Obiru |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval, včasi so nekaki apneni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove |
| Stelja in gnoj (1875): | potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo |
| Kemija (1869): | kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zemlji najdemo apno, tudi v živalskih kosteh. Apno je pa apnenc zjedinjen z kiselcam. Apno zjedinjeno z žveplokislino da gips. lz |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | vodo po soparu odpravljajo, in čisto sol dobijo. §. 28. Apnenc. Goré, ktere z svojmi škerbinami v podnebje segajo, in Koroško |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zatorej se žge apneni kamen. Iz živiga apna izlušijo kemikarji apnenc, kadar apnu odvzamejo kiselc. Per gasenji živiga apna se sprime |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zlato (platina), srebro, živo srebro, kotlina, železo, svinc, kositer, cinak, apnenc, ilovc, kaljum, natrjum; nerude: kiselc, vodenc, vogelc, gnjilc, žveplo, fosfor |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Razjasnenje nekih znamenj in manj znanih besedi. --------- Apnenc, Kalk. Barve dostavne, complementäre Farben. Brizgla vgasivna, Feuerspritze. Burjava, Nordlicht |
| Rudninoslovje (1867): | mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in |
| Stelja in gnoj (1875): | 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji |
| Rudninoslovje (1867): | za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je |
| Rudninoslovje (1867): | za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. Kremena kislina, galunina in apno prevladajo, toda druzih zloženin je včasi toliko, druga drugo zastopajočih |
| Zoologija (1875): | in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri |
| Zoologija (1875): | iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa |
| Kemija (1869): | se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa streha in vse lesovje od znotraj z apnam pobeli; apnu se mora v ta namen nekoliko galuna primešati. Vsak vé |
| Kemija (1869): | kislecem spojeno v žvepleno kislino, kakor n. pr. v žvepleno-kislem apnu ali malcu (gipsu), CaO.SO3, ki časih cele pole v gorah |
| Kemija (1869): | slabo je alkalična in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja v kristalovane |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | In nas vodi Božja moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dolžnosti do mene, kakor tisto, ktero nam naklada naš véliki apostelj: ljubiti se med seboj. ” „O vem, vem, da je tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne more biti,” smehljaje odgovorí Sira, „ker nam veli naš apostelj: Bodite podložni gospodarjem z vsim strahom, ne le dobrim in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | to je tisti mož, kterega „Tagblattovci” tukaj imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. prosenca t. l. zvečer |
| Oče naš (1885): | vzajemno k dobremu spodbadala in se tako vzajemno po opominu aposteljna, k svetosti napeljevala. Zato sta vselej skupaj jutranjo in večerno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 1—3. Shé bliso terplenja, ktéro bo tudi njegove ljubesnive apoſtelne plaſhilo, jim hozhe preden ga bodo vmirati gledali, enokoliko ſvojiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sginilo is med ljudi. — Kako veliko veſelje je to sa apoſtelne bilo! Alj bres rasſvetlenja ſv. Duha bi ſe jim vſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vſim narodam osnanovati vkasal. V. 15 — 16. Kedar je Jesuſ apoſtelne ino druge uzhenze ſkos ſhtirideſet dni ozhitno preprizhal, da je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | odpérl ino nam ſhel v' Ozhetovo hiſho prebivaliſha pripravljat, ſvoje apoſtelne pa po zelim ſveti poſlal, naſ vſe sa ſebó vabit |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velizhaſtva pokasati ino obzhutiti dati. Vseme ſvoje nar perve tri apoſtelne, ino v' ſtran na viſoko goro jih s' ſebó peljá |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vam neprenehama nebéſhkiga veſelja obilnoſti; ſaj tudi sa Jesuſa ino apoſtelne je le ena veſela gora, veliko pa bridkih gór bilo |
| Življenja srečen pot (1837): | ˛Sv. Jakob. Isglèd Bogu sveſto ſlushiti. Kriſtuſ je med ſvoje apoſtelne dva Jakoba svolil: pervi je bil Zebedejov ſin, ſvetiga Janesa |
| Življenja srečen pot (1837): | sveſt ſlushavnik ſvojiga Goſpoda. ˛Sv. Duh je na binkoſhtno nedelo apoſtelne napolnil, ino sazheli ſo ſveto véro Jesuſovo osnanovat'. ˛Sv. Andrej |
| Ta male katechismus (1768): | Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je Kristus na eno nedello od smerte goriustal |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | oblast, Vſe o Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi sveti Apostelni, Preroki, no Marterniki, Zhast pojo na vezhne dny, Sh'nimi tudi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da; tudi to namrezh je bilo per Jesuſu ino njegovih apoſteljnih prasnik po vredno prasnovati. Juda pa, ko je gríshljej vsel |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica |
| Ta male katechismus (1768): | so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza tih Spoſnuvauzov, Krayliza tih Diviz , Krayliza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi vaſhe ſerze. Na dan S. Filippa, inu S Jakoba Apoſtelnov. Branje is bukuv te modruſti na 5. Poſt. Ti pravizhni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 3. eno svojo, inu dve nanjegoveh kluzhah. Latir is 12. Apoſtelnov ima narvezh ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 162 XLIX. Od Svetega Josheſa. 164 L. Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov. 170 LI. Od Chriſtianskega Nauka. 173 LII. Od Svete Nedelle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mele ſpremeni. — Mala je bla tudi drushna Jesuſova: le dvanajſt apoſtelnov, ino dva ino ſedemdeſet uzhenzov ſi je isbral. Kaj bo |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvetiga Andreja toljko ljubil, de ga je med 12 ſvojih apoſtelnov vsel, ki ſo ga po vſih krajih ſpremljali, koder je |
| Življenja srečen pot (1837): | Israelſki kralj! “ Jesuſ ga je po tém med ſvojih dvanajſt apoſtelnov vsel, ino mu ime Bartolomeus dal, ki ſe po naſhim |
| Življenja srečen pot (1837): | v' farno zérkev k' boshjimu opravilu. Gredózh premiſhljuje ſveto shivlenje apoſtelnov ino pervih kriſtjanov, kako ſo vſe sapuſtili, ino sa Jesuſam |
| Življenja srečen pot (1837): | manj rasshali in bolj zheſtí. Ki to ſtorijo, ſo pomagavzi apoſtelnov boshjih. Pravijo, de je ſv. Peter poſlal ſvetiga Marka v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra |
| Biblia (1584): | inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pušavo s. Janeza, in veliko drugih svetih krajev; Salomonov vert, Apostolska duplina, in deblo od kteriga je sveti križ usekan bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs greshnike, sdej, inu na naſho ſmertno uro, Amen. 5. Apoſtolska Vira. Katiro ſo Chriſtuſovi Jogri v' 12. Artikelnih skupisloshili. 1. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu |
| Življenja srečen pot (1837): | ki bi mu ſtregel, ter ſo djali, de bi sa apoſtolſkiga miſjonarja ne bilo lepo prati, alj jeſti kuhati. Alj on |
| Življenja srečen pot (1837): | je ſhe sdaj ſedesh velike ſhkofije. V' dvajſetih letah njegoviga apoſtolſkiga truda ſo vſi kraji njegove velike ſhkofije omladéli, nevére ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | obhodi te dežele v svojem poklicu. Al kodar ga je apostoljski duh vodil, tod ga je tudi domorodno serce njegovo spremljalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | duha dá ime: „Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koreji pod Sineškim cesarjam, kjer je bil v letu 1839 apostolski naméstnik ali škof z dvema drugima misijonarjama in z 70 |
| Genovefa (1841): | vglédala, kakor de bi bila pôſla bôshjiga is nebéſ vidila. Apoſtoljſki mosh je najpred Genovefo in Vojnomira, po tém pa vojvoda |
| Življenja srečen pot (1837): | njega ino njegovo ljudſtvo kerſhanſkiga nauka vuzhit. Prav rad ſe apoſtolſki mosh v' Bojarſko podá, podvuzhí vajvoda, veliko shlahnikov, ki ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | laſhke deshele je pridigváje obhodil, ino poſlednizh v' Rimi ſvoj apoſtolſki ſedesh poſtavil. Grosoviten kervolog (tirán), hajdovſki zeſar Nero, vkashe ſvetiga |
| Oče naš (1854): | resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane |
| Oče naš (1885): | resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane |
| Ta male katechismus (1768): | dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole? |
| Ta male katechismus (1768): | Vire, ali uſſeh shtukov, katiri se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam je tudi ſpiſano srozhil apoſteljſko djanje, to je, kaj ſo apoſteljni po prihodu ſvetiga Duha |
| Življenja srečen pot (1837): | ampak de ſrezhno pridem v' vezhno svelizhanje! Amen. Sdaj moli apoſtolſko Véro, Ozhe naſh ino Zheſhena ſi Marija, po tem ſtori |
| Življenja srečen pot (1837): | sa Jesujam hodi, bo poviſhan, kakor ſv. Matija na Judeshovo apoſtolſko meſto. Poſveten Judesh Iſhkarjot ſe je bil obéſil; versel je |
| Življenja srečen pot (1837): | Poſveten Judesh Iſhkarjot ſe je bil obéſil; versel je v' apoſtolſtvo naredil; dvanajſto meſto je prasno bilo. Vérni ſo ſe po |
| Življenja srečen pot (1837): | bil, kedar je njega ino brata Jesuſ od riblenja v' apoſtolſtvo saklizal. Mladenzha ljubesnivo deviſhko ſerze je zhres vſe Jesuſu dopadlo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi |
| Kuharske Bukve (1799): | bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred 15. kimovcam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ponislinoſtjo poſvezhen in na ſvetlóbo dan od Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha musêuma v Lubljani. — Deſiravno imamo od krajnſke deshele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi |
| Zoologija (1875): | slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad |
| Astronomija (1869): | se imenuje severni tečaj, drugi S pa južni, največi krog AQ, t. j. črta v zmirom enakej dalji od obeh tečajev |
| Astronomija (1869): | toraj navpik na aq, bi ekliptika ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici je os nagnjena proti ravni zemeljske drage |
| Astronomija (1869): | nagnjena proti ravni zemeljske drage, kakor NS, in tu je AQ polutnik, kterega ravnina reže, kakor vidimo, ravnino ekliptike pod tistim |
| Astronomija (1869): | kakor NS navpik na ravnino zemeljske drage, toraj navpik na aq, bi ekliptika ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici |
| Astronomija (1869): | predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90 stopinj |
| Astronomija (1869): | bližajo polutniku, in. 23. septembra pride solnce zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | k meni in me je snubil; dal mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu |
| Čas je zlato (1864): | Vender rad bi vidi, de bi se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi |
| Čas je zlato (1864): | in pravi »to je le korenjak, ki vé z divjim arabcem v caker iti, to! « »Bog me! « godernja glasno, – »en sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, de ta kraj ravno tako tudi nejevernike gane;naši arabski čuvari so bili ravno tako ponižni kakor mi, oni so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Aragoniji, od kodar je dobil svoje imé. Zraven kristalovanega aragonita imamo še zvezdastega in vlaknastega, iz kojega obstoji Karlovarski grahovec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30 črevljev debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ta je zhes veliku hudega narbel ſdana ſdravnia, ali arznia. Ti se mozhnu irrash, kader svoje telu toku ſlo, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe pa ta arznija |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak tudi gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu vaſho shaloſt potróſhtati. Ràs-ſuj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta edyna arznia, pak tudi gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni |
| Ta male katechismus (1768): | koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa med ſhpinazho smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje |
| Divica Orleanska (1848): | Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem |
| Ta male katechismus (1768): | nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in |
| Zoologija (1875): | na Ogerskem in Českem tudi popolnoma podivjan. Krasen ptič je argus (Argus) na Sumatri. Izdaten lov je v srednji in južni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | za Kollarja zdeluje na Dunaj i kamnosek Wasserburger po načertu arhitekta Bergmana po bizantinskej obliki. Napis bode: Jan Kollar, nar. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | krasen naris načrta za glavni spominek v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na in 24” visok model 5½ visoke podobe Slomšekove iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji pri naſ she vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi prav in dobro , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov |
| Valenštajn (1866): | tebi tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v podporo slovaške armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil bi verjel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske armade je že iz Varne v Krim na barkah odjadralo, 18.000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že konji |
| Divica Orleanska (1848): | zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi greste – Varite se dobro! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | l. se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji se natisuje druga knjiga noviga izdanja Srpskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni močic namreč zredkuje vnete soke, da iz njih ne pride |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni repo vso skupej v sredo sklede, okoli pa korenje. Artičoke z zelenin graham. |
| Kuharske Bukve (1799): | hraniti v' zukri. 236. Kútine sa polęti hraniti. 237. Suhe artizhôke. 238. Spargelne hraniti. 239. Kúmare v' jeſihi hraniti. 240. Grah |
| Kuharske Bukve (1799): | s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham |
| Kuharske Bukve (1799): | to ſtolzhenje ſkusi ſitze, inu sadnizh na grah v' kosi. Artizhoke obario poſębej na kropi, na pol mehke dęnejo v' grah |
| Kuharske Bukve (1799): | zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove ojſtríne artizhokam poręshi; ſkuhaj jeh, poſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | 4 rumenáke, vſe ſkupej rastepi, ſkuhaj, inu kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ſkup kuhajo v' kosi. V ſklędo ſe narpred rasloshę artizhoke, inu zhes nje ſe vlie grah s' zęlo polivko vred |
| Kuharske Bukve (1799): | zhes nje ſe vlie grah s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti |
| Ta male katechismus (1768): | od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust |
| Ta male katechismus (1768): | se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe. V' zhim je ſapopadenu, kar imash viruvati? V' 12. artikelneh te vire, Kedu je taiste skupisloſhil? Kristusovi Jogri. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | gospe tudi vsaka krivica prestrežena, ktero bi bila sicer vkorinjena Artova slabost naredila. Podložniki so imeli tedaj odslej zopet očetovsko vladanje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ravno to obnašanje se je Artu čudno zdelo; Gerardu pa Artova sumnjivost dopadla. Eniga dné je znal Gerard z nekim svojih |
| Kemija (1869): | diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako arzén na zraku razvročimo. Naredé se bele pare zgostivše se na |
| Kemija (1869): | ga v §. 43. brez pomisleka vtaknili med kovinske žveplece. Arzén se v prirodi nahaja nekaj samočist, nekaj pa v zvezi |
| Kemija (1869): | 10. Arzén. As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da |
| Kemija (1869): | 10. Arzén. As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do |
| Kemija (1869): | sublimovanjem (Sublimation, fizika §. 139) od kovin lahko odločiti. Kovinski arzén se malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove |
| Kemija (1869): | bel prah, kteremu navadno mišjica (Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina. Ta kislina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Mnogo Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dajejo žvepleno sokislino, koja se spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lasasti kiz, ker dela lasem ali iglam podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poklina. Kobalt, žveplenati ali kobaltov kiz, Schwefelkobalt oder Kobaltkies, 54. ,, arsenati, Arsenikkobalt oder Speiskobalt, 55. ,, svitli, Glanzkobalt, 55. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja |
| Rudninoslovje (1867): | i Annabergu, v erdelskej Zalatni itd. Iz njega se dobiva arsenik, a iz neke srebrovnate zvrstí se odločuje srebro. 5. Pirit |
| Kemija (1869): | lahko usedejo in obtičé. Za dokaz, da li je to arsenik ali ne, nam zadosti najmanjši prašek. Denemo ga namreč v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 5. Glavni njegovi sestavni deli so: baker, antimon, žveplo in arsenik; nekoliko železa, cinka in srebra je tudi navadno zraven, zato |
| Kemija (1869): | Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina. Ta kislina je brez duha in brez |
| Kemija (1869): | zraku v bel prah, kteremu navadno mišjica (Giftmehl) ali beli arzenik pravimo. Arzen nam je tedaj prvina, arzenik pa arzenova sokislina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajo. Med vſimi ſtrupi je pa nar bolj gotovo miſhiza, (arſenik) *). |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu |
| Kemija (1869): | kadar človeka gorečica ali zgaga dere. Rabi se tudi proti arzenikovemu strupu. Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in |
| Kemija (1869): | 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zvezdavci, Strahlthiere, 88. Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen, 51. ,, čisto, Gediegen Eisen, 51. Železovec |
| Kemija (1869): | MgO, posebno pa hidrat železnega okisa, Fe2O3.HO, ki se z arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah |
| Kemija (1869): | malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako arzén na zraku razvročimo |
| Kemija (1869): | Navadno to sol imenujejo zelenico ali zelenega volka (Grünspan). Arzenovosokisli bakrov okis, CuO.AsO3, je krasna, živo zelena barva, ki je |
| Kemija (1869): | Amyloxyd 475. Okis antimonov, 432. Okis bakreni, 433. Okis bakreni arzenovosokisli, arsenigsaures Kupferoxyd, 434. Okis bakreni ocetnokisli, essigsaures Kupferoxyd, 434. Okis |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly, temuzh is dobrega serza. Ti imash temu uwogemu neli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej imate ſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſaluzhy: tu gospud v' ruto hrane, inu per sebi v' arſhatu obderſhy? Ali drugazhi: Kaj na ſtęni bres kluke visy? Sm |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tretemu malu; dalej nagrg. XLVII. Uganili kolku ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa tiſte pridélke, ki jih ni mogozhe pod ſtreho vseti, aſekuranzija ſhe oſem dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel vſe ſvoje premoshénje pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo , kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti drushbi priſtopi, manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih je ta ali uni ſluſhal, je priſtopil k ti aſekuranzii, bodo vidili, de Jim bo, zhe ga je neſrezha tózhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zheterta „ „ vinograde, hmel in druge kupzhijſke seliſha, sa ktére ſe aſekuranzii po ti rasméri plazhuje, kakor ſe v danaſhnimu „perlognimu liſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le po 12 krajzerjev od ſto goldinarjev verſtne vrednoili jsavarjenju (aſekuranziji) pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim tovarſham sopet priporozhil in jih proſil, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je vſe pogorelo, bo zelo to ſhumo dobil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſliſhati, de ni bil nobeden od vſih devét pogorélzov savarvan (aſekuriran) ! Ta neſrezha bi ſe pazh lahko boshja kasen ali ſhtrafinga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu is oſhtarije in lahko ſi boſh ſvoje pohiſhtvo aſekuriral! — Zhe bi mi bili to dobroto pred létam 1811 iméli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora vſaki kmetovavez petnajſt krajzerjev od ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 17973. Zena savarovanih pohiſhtev, ktére ſo pretezheno léto na novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V tém létu ſo na novo 4825 pohiſhtev savarvali ali aſekurirali: na Şhtajerſkim 2239, na Koróſhkim 1392, na Krajnſkim pa 1194. |
| Zoologija (1875): | privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov. Vsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej prizhi gre v' Ninive. Ninive ſo bile véliko meſto Aſirſkiga kraljeſtva. Bile ſo véliko ſlovézhe meſto, tri dni hodá je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel! 46. Tobija v' Aſirſki ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu smiram nepokorniſhi. Sadnjizh jih je boshja ſhiba sadela. ˛Salmanaſar, Aſirſki kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti. Ta kralj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni |
| Astronomija (1869): | Arktur, 271. Asteroid, zvezdica, 301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija, 232 Astronomija, 229. — fizična, 315. — praktična, 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair |
| Fizika (1869): | ekvator. Araeometer, areometer, gostomér, 83. Archimedes, njegov zakon, 82. Astronomie, astronomija , zvezdarstvo, zvezdoslovje. Aether, êter. Atherman, za toploto neprehoden. Athmosphäre, atmosfera |
| Fizika (1869): | velikanski teleskop, ki ima 5 čevljev v proméru (glej konec astronomije). V sedanjem času se že malo rabijo, ker jih je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v tem redu, kakor smo jih našteli na str. 260 astronomije. Pri vseh planetarnih masah pa se do konca ni enako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nebu da se pa prišedši v zemljino atmosfero užgó. Pr. astronomije §. 86. 2. Magnetovec Fe + Fe, se najde kot oktaëder |
| Astronomija (1869): | in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95 |
| Fizika (1869): | za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske |
| Astronomija (1869): | svojej delalnici, sredi neprenehljivih nebeških prikazni. Akoravno je pa mnogo astronomijskih resnic vsacemu lahko vidnih, vendar je še mnogo več takih |
| Astronomija (1869): | njim še viden. Toraj smo prejeli celo vrsto zeló imenitnih astronomijskih opazovanj od onih najdavnejših narodov, ki so stali le na |
| Astronomija (1869): | sedaj že okoli 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji |
| Stric Tomaž (1853): | tudi vpraša, kako ji je ime? „Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako je pa vam |
| Zeleni listi (1896): | očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata! Bogdan tudi tepen! « »Zakaj, Bogdan? « »Bogdan tudi streljat! « |
| Ultra! (1867): | Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči |
| Zeleni listi (1896): | mu, mu tu? « »Ne, Francek, kravice ni tu«. »Mama tu? Ate tu? Ana tu? Micika tu? Todi (Metod) tu? « »Dà, dà |
| Zeleni listi (1896): | »Lako noč, ate! Flansek pat gle! «, pravi potem zlati sinko, prime z obema |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ivanek ozhetu sa piſmonoſza ponudi, rekozh: „Pa mene poſhlite, ljubi atej! Gre ſe reſ po ſamih goſhah, vender me ni ſtrah |
| Astronomija (1869): | mislimo prvi poldnevnik potegnjen črez otok Ferro, ki je v atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika |
| Zoologija (1875): | Živé samo v vodi, zlasti v mrzlih morjih in v atlantskem oceanu. V ta razred spadajo velikani živalstva, katerih tudi predpotopne |
| Botanika (1875): | od suhe zemlje več tisoč kvadratnih milj na široko; v atlantskem morji nareja ona tako imenovano Sargassovo morje na zapadu od |
| Zoologija (1875): | časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč |
| Botanika (1875): | tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline |
| Botanika (1875): | kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| Botanika (1875): | hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega razloži to, da ima ona |
| Botanika (1875): | rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi |
| Kemija (1869): | se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se |
| Kemija (1869): | odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom druge prvine, pod. 67, ni nobenega razloga, da bi se |
| Kemija (1869): | neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom druge prvine |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | v atom rumenice; odrivna moč, ktero gorkota množi, pahne iz atoma rumenice atom živiga srebra od atoma žvepla. Atomi živiga srebra |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | gorkota množi, pahne iz atoma rumenice atom živiga srebra od atoma žvepla. Atomi živiga srebra se gostijo na hladnim steklu in |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | zemlji in po celim svetu. Lete deržite na pravi daljnosti atome kamna, rude, stekla, rastlin, mesa in kosti; lete branite, ako |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | raztopi: Z rjavno repnico mažejo usnje, kteriga zagoltnic spodrine železne atome iz rjavne repnice. Železni atomi eden per drugim na usnje |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | rude, stekla, rastlin, mesa in kosti; lete branite, ako hočeš atome raztegniti, alj stlačiti. Zavolj vlečivne moči čutiš bolečino, kadar si |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | brani persiliti vodo na manjši prostor; leta moč žene vdušne atome brez konca saksebi, ako jih nobena posoda vkup ne sili |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | vemo, moč imenujemo. Takó najdemo v lesu vlečivno moč, ktera atome skupej derži, in odrivno moč, ktera sklano poleno sceliti ne |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | deliti ne morejo, molekelne; kteri se dalje deliti ne pustijo, atome imenujejo. Moči tel. §. 10. Kar se na svetu godi |
| Kemija (1869): | li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s |
| Kemija (1869): | kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto |
| Kemija (1869): | razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri |
| Fizika (1869): | postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride |
| Kemija (1869): | moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne |
| Kemija (1869): | in da ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani |
| Kemija (1869): | skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako |
| Kemija (1869): | ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Andervald, verigar v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | I. v to razstavo , ki se takó glasí: Ferdinando I. Aug. Pio. Felice. Favente Industrije Promovendæ. To le nej bo vvod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 3. Katir’mu ti tolkaje virjamesh, Na tvojo dusho poſabesh, Avbe! kok’ t’bo enkrat tu ſhov; Al tu bosh prepoſnu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | she vallash v’ pregrehi? Po greshnem’ ſhivlenju pride Terplenje Peklensku. Avbe! 2. Poshlushej en’ malu o zhlovek! Bosh shlishal, kaj prave |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſemla, nebu, Vpile b’do toſhbe, Vse bode zhes nje. Avbe! kaj bo? ked gorje inu vę! 6. Bug? tedej njeh |
| Štiri poslednje reči (1831): | okuſil, ktero je Bog perpravil tem, ki njega Ijubijo. « ¸S. Avg. solil. 22. Pa v' nebeſih ne bomo le ſamo proſti |
| Štiri poslednje reči (1831): | boſh ti o Goſpod! s' njimi bres uſmiljenja ravnal. « ¸S. Avg. Gotovo je ſtraſhno v' roke shiviga Boga paſti. »Ako bo |
| Štiri poslednje reči (1831): | njimi delaſh, zhutil jih boſh na sadnje, pa preposno. « ¸S. Avg. od Pſl. 52. O greſhnik! zhe ſe v' shivljenji ne |
| Štiri poslednje reči (1831): | isglede pravizhniga shivljenja kasali, v' prizho vſih boſh oſramoten. « ¸S. Avg. Kriſtjan! sdaj ſe ſramujeſh ſvoje grehe ſpovedniku odkriti, in ſe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na take dobrote ogledovali, katerih ſladnoſt naſ ne ogoljfǎ! “ (˛Sv. Avg.) Boljshe je, s' nedolshnim Janesam v' shelesji ſlonéti, kakor s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne odrezhe, ampak jo le o pravim zhaſi da. " (˛Sv. Avg.) — In zhe nam ravno neſkonzhno moder Ozhe vſe, kar ga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nobene gorezhe ljubésni. „Molitev je perva podpornja ſvetih zhednoſt. " (˛Sv. Avg.) Molitev je mozhno oroshje, salesvanje duſhnih ſovrashnikov premagati. O koliko |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bog le tajiſtim daja, ki ga sa njo proſijo. (˛Sv. Avg.) Kar je júterna roſa vélim (svénjenim) rosham, to je prava |
| Gozdovnik (1898): | zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Navadni augit najdeš kot augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | izjemki železo zadržeči in zraven še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za njih črna skorjica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta |
| Rudninoslovje (1867): | ta rudnina zato, ker se iz nje dobiva cinek. 2. Avgit¹) kristalizuje hemiortotipno (sl. 69), vštrit prizminih ploskev se dosti popolnoma |
| Rudninoslovje (1867): | Ala i v cilskej dolini na Tirolskem. Posebno lepo zelen avgit — zarad tega smarágdovec imenovan — nahaja se v štajerskem Pohorji. 3. |
| Rudninoslovje (1867): | v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na Tirolskem v dolini Fassa |
| Rudninoslovje (1867): | stebelc. sl. 69. Te avgitove zvrsti imajo svoja imena: pravi avgit v temnozelenih, neprozornih vraslih kristalih; diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali |
| Rudninoslovje (1867): | kot steklo, zelen ali rjav je, ter ima belo razo. Avgit je prozóren pa tudi neprozóren, krhak, trd je med apatitom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na račun 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za mednino in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj sem prodal 2 mizi iz mahagonovine po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija, za 1260 gl. na M. Pavliča v dan 10. avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 519 gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. in 1 predalno omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 20. avgusta. Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 |
| Gozdovnik (1898): | čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja |
| Kemija (1869): | gramov. Iz 550 gramov kovnega srebra se toraj kuje: 45 avstr. srebrnjakov po 1 goldinarji; 52 1/2 j. nem. srebrnjaka po |
| Kemija (1869): | severnonemške pa 14 tolarjev. Toraj je bila v 20 gold. avstr. vrednosti, v 24 1/2 gold. j. nem. vrednosti in v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imel gosp. baron Czörnig več bati za dobro imé svoje „avstr. Nizze” zarad pomanjkanja varnosti, nego zarad — snega, gledé katerega smo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se mu je kapital povrnil? 31. Kaj je ugodnejše, kupiti avstr. papirne rente (obrestij po 4 1/5 %) ali zlate rente (obrestij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od dne 1. nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po 117.5 (5% obresti od dne 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi |
| Astronomija (1869): | je: 1 nova francoska milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi |
| Astronomija (1869): | 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985 pruske milje = 1,333 morske milje (ali ure) = 4,611 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | obstojé, ter to naznaniti najbližnjemu kralj. Italijanskemu konzulatu. — To so Avstrijske deželne vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno bilo to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi; al izreklo se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike, a tudi v obče vnanji položaj monarhije naše ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mir v notranjstvu Avstrije. V zadovoljstvu narodov leží glavni nálog avstrijske vlade, al o tem obziru dosihmal vlada ni še nič |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Naloge. l.* Nove avstrijske dvajsetice imajo po 500, desetice po 400, petice po 350 |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v Gorici. Z 4 barvanimi podobami. Zal. društvo za varstvo avstrijske vinoreje. 1891. Tisk. Paternolli v Gorici. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Prevod je preskrbelo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | c. k. gozdarski pristav v Lincu. Odbor društva za varstvo avstrijske vinoreje je sklenil v svojej seji dne 3. decembra 1890 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in koliko dobriga ſe ſme slaſti naſha deshela od notrajno — avſtrijanſke drushbe sa obertnoſt nadjati? Nihzhe nemore tajíti, de ſte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | en star 6 gold. veljá; tudi v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih s. mést damo, kakor smo ga v popisu nekiga austrijanskiga mornarskiga zdravnika brali, kteri je ni davnej, to je 25. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | drugo življenje. Zato se zdihljeji vsacega poštenega domoljuba in patriota Avstrijskega strinjajo v jednem klicu: „libera nos Domine! ” Al pustimo te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je, pot, katera pelje k notranjemu miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in veljave na vzunaj. Blizo dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (priteče;) Ste čuli? Vajmarju nazdravljajo! Tretiji čuvaj. Avstrijskemu sovragu! Prvi strežaj. Luterancu! Drugi strežaj. Poprej napil je Bogodan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da se samostojno voli državni zastop. Moja vlada bode takemu avstrijskemu državnemu vzoru gladila pot, da se vresnici o pravem času |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se pripravljajo za ravnopravnost (enake pravíce, kakor jih vživajo drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo predložiti, in se zbirajo in posvetujejo zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pisma v roke, ktera jih je poslala potem rimski in avstrijanski vladi na znanje. — Bolehni pruski kralj se bode s kraljico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bolnišnico v Carigradu na Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli vere sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | je pisal zaporedoma več takih rečí. Pravijo, da se je avstrijanski poslanec zoper to pritožil, al minister mu je odgovoril, da |
| Kemija (1869): | in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1 j.-nemški srebrni goldinar 10,5 grama |
| Fizika (1869): | 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog je dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jezika. Nadajam se, de bo naša gospoda, kakor v Austrijanskim cesarstvu, tako tudi v Serbji in Černi gori, ne le |
| Viljem Tell (1862): | Al dragi mir mu pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V sužnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ta priprava še le tadaj, ako bi res nevarnost pretila Avstrijskim interesom”. — Kedaj pa nastane ta nevarnost, o tem Dunaj ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Rusiji pokončal velikansko armado Napoleona I. potem v zvezi z Avstrijskim cesarjem drugo Napoleonovo armado pri Lipsiji ter vzevši Pariz Evropi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ministerstvu Taaffeovemu brezobzirnega postopanja zato, da, če bi bilo Slovanom avstrijskim preprijazno, bi razdražilo Magjare, ki se zdaj držé bolj pasivno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ko so v fundamentalnih členih pokazali Avstriji pravo pot do avtonomije dežel in sprave narodov, nasproti pa Vam je dunajski rajhsrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | političnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam pod naslovom „samouprave” ali „avtonomije”, akoravno občine niso bile zato niti pripravljene, niti izurjene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | sejal nemir in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični stranki neumorno zapreke delal, in državo čedalje bolj tiral v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ta zavest vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne zabi, da je veliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo |
| Rudninoslovje (1867): | kapnike, ali pa je gručav, — stebelčástega, redko zrnastega zloga. Najlepši azurit se dobiva v Chessi blizu Lyona na Francoskem, pri Nerčinsku |
| Rudninoslovje (1867): | se brusi, ter iz njega se delajo razne lepoče. 2. Azurit²) ali modri bakrénec (Kupferlazur) kristalizuje navadno le v malih plošnjatih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 Louisdori (nemški) . . „ 11.78 Srebro (ažijo) . . . „ 44.— Žitna cena v Ljubljani 1. januarja 1861. Vagan (Metzen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 5 % metaliki 72 fl. — kr. Narodno posojilo 80 fl. — kr. Ažijo srebra 14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 |
| Rudninoslovje (1867): | na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i |
| Fizika (1869): | kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15, 36, b) 2, 5, 8, 11, 15, 21, 72. 28. Koliko obrestij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelna, potem je razdelna z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k, b : m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sedaj vredna, ako se računa 5 % diskonta? 6. A mora B-ju 1245 gl., čez 5 let plačati; koliko bi mu moral |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takój 931 gl.; koliko % diskonta se računa? 8. A posodi B-ju 1850 gl. po 6 % ter mu obresti za 1 leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi nar manjši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže |
| Mineralogija in geognozija (1871): | B. Oblikoslovje. Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal sem 880 |
| Rudninoslovje (1867): | f) iz sl. 63, kterej so ostali robovi bb i b'b' celi, robovi cc so pa otopljeni z navpičnima ploskvama P |
| Rudninoslovje (1867): | kterej sta oba para robov otopljena, namreč robova bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi, robova cc pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med seboj zamenjamo, da je tedaj izraz abrazličen od ba. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | męrkali na vſe vaſhe miſli, katęre vam v' glavo pridejo, ba vſe gibanje, ali nagnenje, katęru katęra je zhiſta, inu bres |
| Kemija (1869): | 17. Barijum. Ba = 68. Ta kovina je mnogo redkejša od prejšnje. S kislecem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se posebno na |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker ne ſturé glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba. be, bi, bo, bu, da, de, di, do, du. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte sdaj dva junza. Balovi preroki naj ſi eniga isberejo, raskoſijo, ino denejo na germado |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudſtvo je savpilo: „To je prav, to! “ Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od |
| Divica Orleanska (1848): | dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je že na obrazu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma |
| Gozdovnik (1898): | Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. listu priobčile, je tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo kril, torej tudi ne morejo letati, temozh od tla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak je rodiv Zerobabela |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Joſia. Joſias pak je rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pač dobrotljiv! Kdo bi ga ne ljubil? 49. Daniel v Babilonski sužnosti. Kakoršna se je Izraelskimu kraljestvu zavoljo njegovih grehov zgodila |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | grehov zgodila, ravno taka se je tudi Judovskimu kraljestvu. Nabuhodonozor, Babilonski kralj, je prišel s svojo vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi Judovſkimu kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' Judovſko kraljeſtvo, premaga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | trenil, so jih levi pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trenil, ſo jih levi pohruſtali. Po tem zhudeshi je vſe Babilonſko kraljeſtro priſhlo k' ſposnanju praviga Boga. Bog je Danielu, ſvojimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne derží dolgo”. Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od |
| Maria Stuart (1861): | ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender |
| Kuharske Bukve (1799): | pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Poskušnje, ktere je delal pisatelj od leta 1885 v badenskem okraji z uzgajanjem, raščo in cepljenjem trt, so, seveda, le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi |
| Kemija (1869): | Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe |
| Gozdovnik (1898): | prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z |
| Kemija (1869): | Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij |
| Kemija (1869): | ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. |
| Kemija (1869): | klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v jedi, pijači, v obleki in poboljških. Varvaj se bahanja! Bahač ima prazne skednje in stergano streho. Ali varvaj se tudi |
| Zlata Vas (1848): | se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sem ter tjè vidijo: vsi drugi pa nosijo bavélaste dežobrane, bahači pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de tudi te |
| Revček Andrejček (1891): | ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odtergati v jedi, pijači, v obleki in poboljških. Varvaj se bahanja! Bahač ima prazne skednje in stergano streho. Ali varvaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj več od tega govoril in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tam na vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt korenák, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naprej šel. Ko bi on, kot marsikteri drugi rokodelci, se bahati znal, gotovo bi ljudje od njega veliko več govorili! — Med |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po |
| Ultra! (1867): | same šale — Vilko je to prinesel iz Ljubljane. To je — bajè — tam — najnovejša noša — toda meni ni po godi. Jaz si |
| Ultra! (1867): | mi to težko védel razbistriti — toda neki imeniten Kranjec je bajè rekel, da so vsi mladi Slovenci — ultra. Zalka. To nam |
| Zoologija (1875): | jim otimajo življenje. Od svojih bližnjih sorodnikov razloči se pes baje po repu, ki je pri njem na Pod. 68. Volk |
| Zlatorog (1886): | jíh je vzgojil v svoji sobi »In vrt čarôbni, kjer bajè so vzrastle, »Ni druzega, kot nekaj cvétnikov. « A Jérica nató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj |
| Divica Orleanska (1848): | Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete |
| Divica Orleanska (1848): | priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kóscu kruha, nar prijetniši slad dodelí. — Primeril te bom slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v kraljevo poslopje spremeniš. — Primeril |
| Divica Orleanska (1848): | kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih zaslužkov, ki se jih pri nas ne manjka, perhranil. Bajtar naj se rokodéla uči, drugim naj večsortne orodja perpravlja, ali |
| Roza Jelodvorska (1855): | so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bili ſtariſhi odmerli, ino mu niſo drúgiga sapuſtili, kakor ſtaro bajtizo (kozho), pa majhen ſadovnik (pungart) sravno. Poſhténimu moshu ſe je |
| Fizika (1869): | prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski |
| Fizika (1869): | platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj |
| Kemija (1869): | vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz |
| Fizika (1869): | mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè |
| Kemija (1869): | podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti |
| Fizika (1869): | spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz |
| Genovefa (1841): | rokah na tleh klezhé molila. Moshá ſta jo pri ſvitu bakle klezhati vidila. „Vſtani Genovefa — je rékel tiſti, ki je mezh |
| Genovefa (1841): | goſpódam po ſtopnjizab, in njegova trepézha roka je komaj gorézho bakljo dèrshala. Grôf v zélim gradu ni drusiga vidil, kakor potrato |
| Genovefa (1841): | pod semljó in ſkoraj je ni kônza bilo. Mósh s baklo je ſhel naprej, drugi s mêzhem pa sa-njó in velik |
| Genovefa (1841): | dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal in drugi je velik, gol mezh pod |
| Genovefa (1841): | mósh, ki je ſhel napréj, kljuzh v kljuzhavnizo vtaknil, in baklo vgáſnil. Vrata ſo ſe odperle, in pod milim nébam, bliso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Včeraj so tukajšni mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na/ pravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | gospodu dr. Smolku, nekdanjemu predsedniku deržavnega zbora na Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj Sardinci bombe v Gaeto, ki je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v |
| Fizika (1869): | in na to okrogla cinkova plošča. Navadno se privari (prilota) bakrena plošča k cinkovej plošči, kar skladanje stebra mnogo olajša. Na |
| Fizika (1869): | Naj spodej se položi okrogla steklena plošča, na to okrogla bakrena plošča, in na to okrogla cinkova plošča. Navadno se privari |
| Rudninoslovje (1867): | palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo |
| Fizika (1869): | obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj |
| Fizika (1869): | debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka |
| Rudninoslovje (1867): | Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na |
| Fizika (1869): | 199. 216 Ako se železni ali jekleni valjar obvije z bakrenim dratom, in ako se skoz drat vodi električni tok, zadobi |
| Fizika (1869): | bakren drat navije na vreteno, in potem obvije z debelejim bakrenim dratom, skoz kteri teče močan električni tok, kažeta konca prvega |
| Rudninoslovje (1867): | Saški. Kjer se obilno nahaja, topé iz njega z drugimi bakrénimi rudami vred baker. V prah semlét daje lepo modro barvo |
| Kemija (1869): | dobimo, ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na pr. z bakrenimi opilki. Duščev okis ima znamenito lastnost, da se na zraku |
| Fizika (1869): | prirodoslovec Bolonjski, v anatomske namene odrta žabja stegna obesil z bakrenimi kljukicami na železne držaje. Ker je veter va-nje pihal, so |
| Gozdovnik (1898): | počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na |
| Kemija (1869): | topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki |
| Kemija (1869): | 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak |
| Rudninoslovje (1867): | bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej |
| Kemija (1869): | zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim |
| Kemija (1869): | razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki, v njegovej raztopini se pa |
| Kemija (1869): | dati kakovo bljuvalo, potem mora pa mnogo cukrene vode piti. Bakrove spojine so večidel zelene ali plave barve. Ako čisto in |
| Kemija (1869): | z bakrom, no o tej stvari bodemo še pozneje govorili. Bakrove spojine so vse zopernega in gnjusnega okusa, kterega že čutimo |
| Kemija (1869): | kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni |
| Kemija (1869): | natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano |
| Rudninoslovje (1867): | zvrst se imenuje opékovec (Ziegelerz). Mesta, kjer se dobiva najlepši bakrovec, ta so: Francoski Chessy, banatska Moldava, angleški Cornwall, sibirski Katharinenburg |
| Rudninoslovje (1867): | leseno orodje i dr. st. 2. Kuprit 1) ali rdeči bakrovec (Rothkupfererz) kristalizuje skoro v vseh tesularnih likih (sl. 16); ploskve |
| Kemija (1869): | s kislecem spojen v bakrov okisec, ki se tudi rdeči bakrovec imenuje; največ ga je pa spojenega z žveplom v bakreném |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kremena zraščenina, 34. Kieselkupfer oder Kupfergrün, kremenati baker ali zeleni bakrovec, 59. Kieselsandstein, kremenati peščenec, 76. Kieselschiefer, kremeni škriljnik, 33. Kieselsinther |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Maroje Daržica in Nalježkovica izgled dramatike, v Vetranovicovih, Čubranovicovih izgled balad, v Demetricovih, Bobalicóvih in Ranjinovih izgled vestnih (moralnih) in druzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so |
| Biblia (1584): | je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka, kaj zhuda ſe s' mojimi roshzhami godi! Ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit: „Balite, balite, mamka, kaj zhuda ſe s' mojimi roshzhami godi! Ne bote |
| Gozdovnik (1898): | Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in |
| Gozdovnik (1898): | z velikimi, urnimi koraki v grad. Vedejo ga v ono balkonsko sobo, v kteri je bila grofica napadena. Grof je slonel |
| Gozdovnik (1898): | glasom no z nenavadnim šumom. Malega Fabija je manjkalo. Razbito balkonsko okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse |
| Botanika (1875): | se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline |
| Kemija (1869): | vodi. Za tega delj so nekdaj z njim polnili zračne balone, no dandanes služi za to cenejši sveteči plin. Vodenec se |
| Kemija (1869): | zraka, zato v novejšem času samo z njim polnijo zračne balone, dočim se je popreje rabil vodenec, ki je sicer mnogo |
| Fizika (1869): | v zrak, naj že bo to, da se odpeljemo v balónu, ali pa, da gremo na visoko goro, opazujemo, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | posel; odpeljal se je dne 7. oktobra kot „diktator” po balonu iz Pariza in je dospel dne 9. oktobra v Tours |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi ſpravi vſe Israelze, pa tudi unih ſhtiriſto ino petdeſet Balovih prerokov. “ Ahab je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte |
| Botanika (1875): | kterih naj omenim le kopalovo smolo (od ,,Hymenaea”) in peruanski balsam od ,,Toluifera”). Zadnjič niso, da bi so pozabile tako imenovane |
| Zoologija (1875): | B. Babja vera 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina 160. Balsam peruanski 160. Banana 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea |
| Botanika (1875): | plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Botanika (1875): | in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga |
| Zoologija (1875): | 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina 160. Balsam peruanski 160. Banana 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea 123. Baobab 148. |
| Botanika (1875): | listi. To je pisang ali rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je za prebivalce vročih krajev iste važnosti, kakor |
| Botanika (1875): | zavolj česar le redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo |
| Rudninoslovje (1867): | Chessi blizu Lyona na Francoskem, pri Nerčinsku v Sibiriji, v banatskej Moldavi i Saški. Kjer se obilno nahaja, topé iz njega |
| Rudninoslovje (1867): | imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge. Nahaja se posebno v banatskej Moldavi, v Sibiriji, v tirolskem Sehwazu i. dr. Na Slovenskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik Krežma, violonist Frontalli iz Treta, g. E. Windspach (umetnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | kosov. Neugebauer-ica je pela nekaj nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | da je mestno starešinstvo v poslednji seji — ker ni hotelo bande za koncert dati — sklenilo podariti 50 gold, za podporni zalog |
| Kuharske Bukve (1799): | deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni |
| Kuharske Bukve (1799): | inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do verha, po zhaſi |
| Kuharske Bukve (1799): | putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta ſturi eno podlogo v' bandelze; sręshi na drobno preſhute ali ſuhiga ſvinſkiga meſa, narędi is |
| Kuharske Bukve (1799): | ure; po tim versi notri sręsauiga lupka od lemón. Pomashi bandelze, polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama |
| Kuharske Bukve (1799): | bandelze, polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi. Dinſtaj eno unzho rajsha v' enim polízhi mlęka, potle naj |
| Kuharske Bukve (1799): | pęt zhetert ure, to je dokler je lępo rumena. VII. Bandelzi. 66. Mandelnovi loki, ali mandelpegni. Olupi eno unzho saurętih mandelnov |
| Kuharske Bukve (1799): | 75. Sirni bandelzi. En dober maſelz mlęka, oſem jajz notri vbitih, ene kaple |
| Kuharske Bukve (1799): | ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v' en lonez eno unzho preſjaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | lęd, puſti ga poſuſhiti inu daj na miso. 71. Preſhutani bandelzi. Narędi maſleno teſto ali putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni bandelzi. Rastopi eno unzho ſroviga maſla, notri vbì ſhęſt jajz, ſhtir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni |
| Oče naš (1885): | je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli |
| Divica Orleanska (1848): | gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. |
| Divica Orleanska (1848): | jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil |
| Divica Orleanska (1848): | na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Divica Orleanska (1848): | In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in |
| Divica Orleanska (1848): | tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo |
| Divica Orleanska (1848): | zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate |
| Divica Orleanska (1848): | s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste |
| Gozdovnik (1898): | Morete li povse zanesti se na ta dva? « »Baraha je bandit, čigar bodalo je okusilo že marsiktero rdečo kapljico. Oročej sicer |
| Gozdovnik (1898): | k nizkemu oknu. »Naprej Kučilo, zdaj je čas! « šepne Arečiza. Bandit potegne nož, ter se v dveh skokih vrže proti mladeniču |
| Gozdovnik (1898): | ko ustopi, se uveri na prvi pogled, da se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali bogati možje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | drobno kakošnega blaga za tega voljo prodati ne more , ker bankovca ni v stanu menjati. Šestice — pravi „Triest. Ztg.u — grejo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dnarja mora doplačati 5 novih krajcarjev, da ima vrednost starega bankovca, se mora na to gledati in pri vsaki kupčii tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | novem dnarji polagama za 100 milijonov goldinarjev izdati, vse stare bankovce po 5, 2 in 1 gold. pa med tem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poštenji — sem za-njo ravno tako malo vedel, kakor za tiste bankovce, ki sera jih za kože izdal. ” „To je zopet težko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Narodska banka je 27. t. m. za 13 milionov starih bankovcov očitno sožgala. — Sred mesca septembra bo veliko taborišče (Lager) poleg |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kraljestva, in ki dunajski banki dovoljuje, da sme goldinar skih bankovcov v novem dnarji polagama za 100 milijonov goldinarjev izdati, vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bankovci, da ne bo pomote in prepira. — izdajanje teh novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta |
| Najdenček (1860): | kako sim se zavzél, ko sim za 80 tavžent goldinarjev bankovcov in drugih papirjev v njem našel. Malo minut pred nisim |
| Najdenček (1860): | imaš, 20 taužent goldinarjev je. ” To izgovorivši je porinil šop bankovcov k meni. Kako mi je bilo takrat pri sercu, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | kar sem govoril, se v hipu zgodí. Se vsulo je bankovcov kakor komarjev, Le škoda, da tolsti preveč so že b'li |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | določno izgovoriti: ali se bo plačalo s starimi ali novimi bankovci, da ne bo pomote in prepira. — izdajanje teh novih bankovcov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imajo vso tisto veljavo kakor že pred njimi izdani novi bankovci po 1000, 100 in 10 gold. in so začasno za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tega leta (31. dec. 1859) nazaj vzeti. Ti novi goldinarski bankovci imajo vso tisto veljavo kakor že pred njimi izdani novi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pride dovelj srebernega dnarja med ljudi. Zagotovljeni so pa ti bankovci z doneski in izkupilom tistih cesarskih posestev, ktere je deržava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskim bankovcom popolnoma podobni, le v sredi so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kasir. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | res! Toda kar pravite, je neverjetno, Kako bi se bili bankovci, kateri so bili vsi pravi, ko ste jih od krčmarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | njegovo hišo, ker se mi je mogoče zdelo, da so bankovci, katere je Linarju dal, vendar-le bili ponarejeni. Pa preiskava je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jeli papir is zunj delati, „ 596 „ ſo priſhli pervi bankovzi v Majlandi na dan. „ 571„ je Rudolſ I. Habſburgovi grof |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je za dun. cent (56.006 kg) cukra 32 gl. v bankovcih, pozneje, ko je bilo le 2 % ažije, za kg 56 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednih dne 18. avgusta 2500 gl. jednotnega državnega dolga v bankovcih s kuponi od dne 1. maja po 81.5? (Obresti po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo 158 vsacih tacih zlatníkov? 14. Ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | od starih že od deleč. Ker pa se na goldinarsk bankovec novega dnarja mora doplačati 5 novih krajcarjev, da ima vrednost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | z močnikom vred požrè. Zaklali so ga sicer berž, pa bankovec je bil že za nič. Iz Francozkega. Iz Pariza. Cesar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | 500 fr. in ga nese naravnost v skledo; pes zmočeni bankovec z močnikom vred požrè. Zaklali so ga sicer berž, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | veter v odperti sobi njegovega gospoda in popiše z mize bankovec za 500 fr. in ga nese naravnost v skledo; pes |
| Robinson mlajši (1849): | Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako je |
| Robinson mlajši (1849): | je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na |
| Rudninoslovje (1867): | bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu |
| Zoologija (1875): | 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea 123. Baobab 148. Bar 121. Batata 140. Bažol 157. Beka 130. Bellis perrennis 136. |
| Robinson mlajši (1849): | nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi |
| Robinson mlajši (1849): | delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino |
| Robinson mlajši (1849): | ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima! Od sih dob mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bilo letas malo češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja |
| Življenja srečen pot (1837): | veſtí, ktera jih ſvarí pred tim grosovitnim greham. Ako me baraſh, kako ſe imenuje, ti po ſlovenſko povedat' ne vém, sakaj |
| Življenja srečen pot (1837): | 3. Varji ſe pleſa, ki je malokdaj bres greha. — Ako baraſh, sakaj pléſhejo? bojo ti rekli: „Sa dobro voljo. “ Alj ſlaba |
| Življenja srečen pot (1837): | dobra volja je, po kateri zhloveka veſ shivot bolí. — Ako baraſh, kdaj ſe pleſhe? boſh svedel, de nar vezh po nozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako se ji je v tem času kaj godilo? Kako |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kedar hlapze ino dekle proſiſh, ſamo, kako oni delajo, ampak baraj tudi, kako ſe kaj sadershijo. Ne rezi, kaj je meni |
| Življenja srečen pot (1837): | oblazhilo kupujeſh, praſhaj ſvojo premoshenje, ino po njem zeno naredi; baraj drugizh ſvoj ſtan, ino po pametni ſhegi ſvojiga ſtanu ſi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſts kraja zhier je shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bo te duh h' tabei pramarnuov: noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi jas pe- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Altabe bo te Duh barov kai je tvoja pegeringa takit rezi? Jas ozham boshjo gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno |
| Stric Tomaž (1853): | zelo slabotna in žalostna, nihče me ni bil kej preveč barek, dokler da enega dne nek gospod z imenom Stuart pride |
| Stric Tomaž (1853): | dolarov več ne morem“, odgovori kupec. „Če ste ga res barek, dajte mi 40 dolarov in ne bo vaša ne moja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako važni za rabo. Minerali so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu |
| Oče naš (1885): | so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | božjo šlo, kar se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Turkov donavske armade je že iz Varne v Krim na barkah odjadralo, 18.000 jih ima še za njimi iti in pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na daljno pot previditi, brez da bi bil kdo iz barke stopil, ki je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Zdaj pride do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo |
| Najdenček (1860): | v meni vnélo. Vesél in s klobukom mahaje sim na barki morje pozdravil. Vsi smo bili židane volje. Bonaparte, nepremagljivi vodja |
| Najdenček (1860): | kupca dobiti. Ta mi je našel priložnosti, se na angležki barki v Evropo nazaj peljati. Pol leta sim mogel na morju |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in gromenje. ” O hudi uri po morji peláje se, zapové barkar popótnikam svoje barke, de naj vsak svoje nar težji breme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago. — Stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar pervizh po poſhti vositi. „ 200 „ je priſhel pervi srakomer (Barometer) med ljudi. „ 161 „ ſo na Dunej kofé dobili. |
| Fizika (1869): | se zračni tlak še po razpenjavosti vodne pare, zavolj česar barometer v takih časih posebno visoko stoji. Ako se pa zrak |
| Fizika (1869): | žariti, izžarivati. Axe, os. B. Bahn, pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe |
| Fizika (1869): | priprava za to, da se meri zračni tlak, je tlakomér (barometer), (Pod. 104. in 105.). Pod. 104. Pod. 105. Tlakomér ni |
| Fizika (1869): | tlaku in o vetrovih. V §. 103 spoznali smo tlakomér (barometer) kakor tisto orodje, s kterim se meri zračni tlak. Vzdigovanje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim |
| Divica Orleanska (1848): | in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pretezheniga meſza kraſno nadgrobje dobilo, ki ga je goſpa vdova, baronovka Zoisova s ſvojimi otrozi vred rajnkima goſpodu baronu Karolu Zoisu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen tu so ludi svo velko barte ferihtuali inu tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furm je svo velko barti skushanobu. SAHVALENJE. Jas tabei sahvalim o ti dobri Duh skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase: Kshtertei barti prosim jas tabe o Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi. Tam stoji Ana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an Kral tah judov? inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S. S. besiede Apramel † Armadiel † Alevia † Anorektus † Sapiel † Jothan |
| Ta male katechismus (1768): | ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake bart |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (pride is ſhtibelza; en zhaſs mozhy. ) Ni obeniga ; ta bart ſim jeſt ſalil — — Shéna —-- ti dobru igraſh tvojo komędijo. Nęshka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrei 3 Ozha nashe noi tu shebranje morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shprachi vrtkei dan: poram pa nanemshko sedei pa ta prvvo bart nasovenjo nonovo kvhan inu frishno pazhan. D.K. 10. R |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TAPRAVI INV TAZIELI Colemone — Shegen. Kateri je biv vkeleranje taprvevo bart vdrvkan vram lete: 1321 noi vlatinshzhei shprachi vrtkei dan: poram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko odtergaj, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselca jesiha, in kadar ta vre, solato; oberni jo kake barte na ognji, deni jo v skledo in daj jo precej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| Valenštajn (1866): | stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ravno skozi okno gledal in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri starej |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje |
| Kemija (1869): | lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v |
| Zoologija (1875): | za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku |
| Rudninoslovje (1867): | rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant |
| Genovefa (1841): | Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj |
| Genovefa (1841): | dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim |
| Rudninoslovje (1867): | toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra |
| Kemija (1869): | vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa |
| Kemija (1869): | od leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom |
| Kemija (1869): | samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati |
| Kemija (1869): | mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in |
| Zoologija (1875): | imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica |
| Zeleni listi (1896): | dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo |
| Roza Jelodvorska (1855): | mi vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede. |
| Kemija (1869): | je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi |
| Kemija (1869): | kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo |
| Kemija (1869): | težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Gozdovnik (1898): | njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1 |
| Rudninoslovje (1867): | a 4krat je teži od vode. Čiste, prozorne i lepo barvane zvrsti se štejejo med najprve drage kamene; rdeči so naj |
| Rudninoslovje (1867): | XVIII. Svetlíce. (Blenden. ) Svetlíce nimajo kovinskega lica, največ so barvane i to v vseh barvah, malokedaj so bele ali brezbarvne |
| Trtna uš (1881): | raste in živi. V pojasnilo nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid izlezejo v kratkem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo |
| Zoologija (1875): | dolgo po smrti živali. Dostikrat nahajamo celice, ki so polne barvanih zrnic, tako imenovanega barvila ali pigmenta. Take celice delajo potem |
| Trtna uš (1881): | štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama barvanih podob. Pravica ponatisa in prelaganja v druge jezike pridržana. Gradec |
| Trtna uš (1881): | društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je preskrbelo c. kr. kmet. društvo v Gorici. Z 4 barvanimi podobami. Zal. društvo za varstvo avstrijske vinoreje. 1891. Tisk. Paternolli |
| Kemija (1869): | ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so |
| Rudninoslovje (1867): | v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide |
| Divica Orleanska (1848): | sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo |
| Kemija (1869): | množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo |
| Kemija (1869): | so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem |
| Kemija (1869): | se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Kemija (1869): | osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj |
| Kemija (1869): | strojena (gebeizt). Ako pa sedaj to strojeno tkanino denemo v barvilo, se glinica spoji z barvilom in tkanina je stanovitno barvana |
| Botanika (1875): | Kardamoni” znane semenske glavice več vrsti iz rodu Aniomum. Rumeno barvilo se dobiva iz korenike žoltnjaka (Curcuma longa). Naposled imajo nektere |
| Kemija (1869): | to strojeno tkanino denemo v barvilo, se glinica spoji z barvilom in tkanina je stanovitno barvana. Za tega del je glinica |
| Botanika (1875): | mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok pobarvan z nekakim barvilom, v njem razpuščenim. Zadnjič so stanice mńogokrat tudi sè zrakom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ž njimi brati tiste nevarne rimske pa gerške knjige, polne basni in praznih reči. Z besedami nisem mogel nič opraviti, morda |
| Deborah (1883): | Z obečane jeruzalemske zemlje. Ruben. O molži o prelepej verskej basni! Grob mrtev nam je staroslavni Sion, In nikdar se od |
| Gozdovnik (1898): | gospodstvo pač ne poreče, da sem« »A kaj! pravite svoje basni, komur hočete, le ne meni. Prepričan sem, da imate še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se |
| Zlatorog (1886): | In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni |
| Zlatorog (1886): | Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je tak, A jutri bo |
| Zlatorog (1886): | greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno |
| Zlatorog (1886): | »Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè |
| Zlatorog (1886): | nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž |
| Zlatorog (1886): | žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno |
| Zlatorog (1886): | njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih |
| Tiun - Lin (1891): | in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom |
| Gozdovnik (1898): | sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor |