Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 3

▶ bata samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vata; [sskj]

bata

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Če se je zmerzlína predèrla , naj se vsaki dan nova bata na rano položí. — Ni nevarniši rečí pozimi, kakor s žerjavico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	gréje, kakor pol maslica žganja. — Za zmerznjene ude se je bata (Watte) po mnogih skušnjah poterdila. S kosmato platjó bate naj

bate

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	je bata (Watte) po mnogih skušnjah poterdila. S kosmato platjó bate naj se zmerzljina ovíje, in na to še en kos
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	naj se zmerzljina ovíje, in na to še en kos bate položí. Če se je zmerzlína predèrla , naj se vsaki dan

▶ bataljon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bataljon

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je

bataljonom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni

bataljonu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni

▶ baterija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

baterija

Fizika (1869):	Bát, Kolben, 122. Baterija električna, elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie
Fizika (1869):	Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati. Berührungselektricität, elektrika
Fizika (1869):	Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati. Berührungselektricität, elektrika vzbujena z
Fizika (1869):	Baterija električna, elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija v kozarcih, Becherapparat, 173. Batterie, elektrische, električna baterija. Becherapparat, baterija
Fizika (1869):	Bát, Kolben, 122. Baterija električna, elektrische Batterie, 166. Baterija v koritu, Trogapparat, 173. Baterija

baterije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mestih, ki smo jih zmagali 7. dan t. m., napravljamo baterije, s kterimi žugamo naravnost veliki luki”. Pervi naskok je res
Kemija (1869):	okis. S cinkovimi pločami pokrivajo strehe, iz njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge

▶ bati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bal

Biblia (1584):	on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je
Sacrum promptuarium (1695):	ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno
Sacrum promptuarium (1695):	je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr sa Preróka dèrshali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela
Zlata Vas (1850):	umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de se s svojo kervjo podpišem, se mu
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je, da bi ga njemu ne dali v preiskovanje
Ferdinand (1884):	mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaradi

bau
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je shushano velko barti.
bojal
Robinson mlajši (1849): Vsej pak bi lehko resno bilo, česar se je Robinson bojal, ino tako je treba bilo, da bi si pred njim

bala

Tine in Jerica (1852):	s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne bil otrok po te poti v napuh
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus

balla

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	oiſtru kosila; * tud spoba bo oiſtra, * ’nu raitenga: dusha se balla, * ’nu trepetalla. Maria (itdr.) 11. Maria pomagej! * Maria pomagej! de
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Vso dobruto bosh vſhivalla, Hud’ga se na bosh vezh balla. 26. Ena srezha zhes vse srezhe Je ſaſhihranje te srezhe

bali

Genovefa (1841):	bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po
Zlata Vas (1848):	so bili Ožbè in njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne
Zlata Vas (1850):	bilo celo tako strah, de bi bili radi zbežali. Pa bali so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne
Tine in Jerica (1852):	narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bila pri nas tako velika, da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro

balo
Blagomir puščavnik (1853): bo nič daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred

bati

Sacrum promptuarium (1695):	ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena
Genovefa (1841):	bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in
Genovefa (1841):	terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène
Tine in Jerica (1852):	Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam
Maria Stuart (1861):	Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati. Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba

boj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena
Valenštajn (1866):	mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že
Oče naš (1885):	le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej

boji
Genovefa (1841): v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter

boji

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je
Gozdovnik (1898):	bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta

bojy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vondal. Nezh ni imęnitnejshega koker en perjatl, katire se Boga bojy nezh shkodlivshega koker en tovarsh, katire je ene ſhleht poredne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njemu skus eno shprajno se voda noternasolſy, ſakaj on se bojy potopiti, toku gledej tudi ti, de ſamirkash, koku ali kam
Branja, inu evangeliumi (1777):	is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri ſe Boga bojy, ta bo dobru ſturuv, ina katiri ſe pravize dershy, ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	je lubesnivoſt, inu nezhemerna je lepota; Shena, katira ſe Goſpuda bojy, taiſta bo hvalena. Dajte nje od ſadú njenih rok: inu

boy
Sacrum promptuarium (1695): ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona

bojijo

boijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	le: tih dinarju, katire ſo sa ta greh shteli, ſe boijo. tiga greha pa ſe vunder na boijo. Kai je ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greh shteli, ſe boijo. tiga greha pa ſe vunder na boijo. Kai je ta sa ena najavera? ni ſte le vy

boje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte
Mlinar in njegova hči (1867):	pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš

bojijo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	terpiſh. „Poglej, ozhi Goſpodove gledajo na tajiſte, kateri ſe njega bojijo; ino na te, kateri na njegovo vſmilenje upajo, de njih
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sanikarno nozhejo, drugi poſvetneſhi ſe ſramujejo, tretji ſlabeshi ſe zelo bojijo, pred ſvetam svojo véro v' djanji ozhitno ſposnati. — ˛Sveti trije
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' njih ſerze saſadl, kedar ſe nar manj saneleto ali bojijo. Kedar ſo she vſi v' greh sakopani, ſhe le ſvojo
Življenja srečen pot (1837):	vezh velja kakor ſrebro in slato: Le kteri ſe Boga bojijo, ga najdejo. “ ˛Sir. 6, 4 — 16. „Ne pezhaj ſe s'
Življenja srečen pot (1837):	je gerdiga, jim dopade, poſhtenja pa jih je ſram; ne bojijo ſe greha kakor ſv. Alojsi. Ozhe vseme mladiga Alojsija na
Življenja srečen pot (1837):	sa ſvojo ljubo shivinzo. — ˛Srezhni ſo paſtirzi, ki ſe Boga bojijo, ino shivino ſhkode varjejo. Abraham, Jakob, Egiptovſki Josheſ, Moseſ in

bojim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki
Stric Tomaž (1853):	da naju bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe
Viljem Tell (1862):	Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko upanje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu.

bojm

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	I 2 * teshku se podſtopim ſazhet’ tu petje: * k’ se bojm, * de na ſt’rim, kar m’i je ſtr’rit
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	szer tud’: k’nebu ſgubim: Shov, k’se mozhnu pekla bojm: Vender (męnem) je ſhalloſt vsa Savl’ tebe zhes vse lublen

bojimo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v

boymo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo, koker debi nihdar na vmerli, inu je vunder
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu ſe mi boymo, kader smiſlimo, kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je

bojiš

bojiš
Mlinar in njegova hči (1867): bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja?

bojiſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tiga dobriga. Ansh. Ozhem s' tabo jiti, zhe ſe ſama bojiſh — Miz. Nizh ſe nebojim — le tukej oſtani, Anshe; jeſt bom
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	golfat , raji bom jeſt njega. Nęshka. Al ſe nizh ne bojiſh! Matizh. Koga ſe bom bal? Kdur ne vaga , je bres
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtèrgati. Kakor hitru pak bi imel, kaj dobiti, ali le bojiſh kaj sgubiti, takrat ny vezh ne prasnjka, ne Nedęle sa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſvaril ino rekel: „Kaj ſe tudi tí Boga ne bojíſh? Nama ſe praviza godí, plazhilo ſva prejéla, ktero
Fabule ino pesmi (1836):	dol gledíſh, Kak veter drevje goni. Nevihte ſe ti ne bojiſh, Gda drugo drevje ſtêre: Zhi ti le s’ liſtjom saſhumiſh
Življenja srečen pot (1837):	ſtorili, kalj? 4. ˛Smerti ſe ne boj; ako ſe Boga bojiſh, ino ſerzhen bodi; tudi kugle, ki na boji ſhvégajo, boshja
Življenja srečen pot (1837):	bi naj bilo. “ ˛Sv. Jefrem ji rezhe: „Ti ſe ljudi bojiſh, Boga pa ne, ki je povſodi prizhejózh, ino bo enbart
Življenja srečen pot (1837):	pekel. “ Tako ſv. Jeronim govorí. Mladénzh, ki ſe globoke jame bojíſh, ktero tebi nezhiſtoſt naſtavlja, ne poſluſhaj sapelivih tovarſhov, kteri pravijo
Genovefa (1841):	ſe ne bojiſh ſtrahot téga kraja? Lé ſmehljaj ſr, lé! Tvôje ſmehljanje mi

bojita
Genovefa (1841): plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih plazhilo je vézhno. Bojita ſe ſaj Bogá bolj, kakor ljudi. Ali hózheta morde réſ

bojite

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak.
Ferdinand (1884):	je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite
Tiun - Lin (1891):	da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo

bojmo

Slate jabelka (1844):	kteri ſkoraj zel dan molijo in boshjo hvalo pojó. »Ne bojmo ſe, de bi naſ opravila, ki jih is pokorſhine opravljamo
Slate jabelka (1844):	popolnama podloshni njegovi previdnoſti, in po tem ſe nizh ne bojmo, naj ljudje soper naſ govoré ali ſtoré, karkoli hozhejo; vſe

bojte

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	la rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč
Valenštajn (1866):	v Ratisboni je. Grofinja. Takó Ne bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je

bujte
Biblia (1584): pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho

▶ batina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

batine

Čas je zlato (1864):	neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje, med kterim se pogoste batine žvižgajoče brezovke slišijo. Silovito rojenje, preklinovanje, žalostni in mili glasovi
Čas je zlato (1864):	že boli, to de ne deseti del od tega, kakor batine mojega strica, ki so vsak dan moja navadna večerja« odgovorí

▶ batov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

batov

Fizika (1869):	pride voda dalje v dvoramno posodo od koder jo žene batov drog L pumpe tiskaljke skoz cev M' v parni kotel
Fizika (1869):	spremeni v vrtenje vodoravnega vratila. To se doseže tako le: Batov drog je pritrjen na en konec enakoramnega vóda, ki se

▶ batukanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

batukanova
Kmetijske in rokodelske novice (1846): strašno pomahal in potolkel. To je bilo leta 1241. Druga Batukanova truma je imela svoje okó na Laško deželo. Mahne na

▶ batvelov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

batvelova
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ali je proſtor prenozhiti na domu tvojiga ozheta? “ Mu odgovori: „Batvelova hzhi ſim, ſinú Nahorjeviga, ki je bil Abrahamov brat. ˛Slame

▶ bavarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

bavarske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gimnazija v Ljubljani, praviga člena c, k. kranjske kmetijske in bavarske botanske družbe, i. t. d. Tak je delo tvoje dokončano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Laškem, pa tudi drugod. — Tri nemške srednje vlade pod načelstvom bavarske delajo zvezo med seboj, da bi se zoperstavile pruski in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom bavarske krone. Tudi v Augsburgu je o prostih urah rad pisal

bavarskem

Rudninoslovje (1867):	se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji i pri bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so našli čist kaolin pri sv. Martinu
Rudninoslovje (1867):	se nahajajo sosebno v sibirskem Katharinenbergu, na otoku Elba, v bavarskem Bodenmaisu i dr. 6. Korund¹) kristalizuje romboederski (sl. 42), a
Rudninoslovje (1867):	Meseriči na Moravskem, Karosuliku na Grönlandskem, v norveškem Modumu, v bavarskem Hörlbergu, na otoku EIbi, v moravskej Rozni i pri Sterzingu

bavarski

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	svetinjo in srebern lavorov venec. Leta 1850 mu je podelil bavarski kralj Maks križec, red sv. Mihela, Pražko vseučilišče pa ga
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	lepih spisov za mladino dal na svetlo. Leta 1826 je bavarski kralj Ljudevit, spoznavši Šmidove zasluge, podelil mu mesto stolnega korarja

bavarsko
Šola v boju proti pijančevanju (1898): takozvano »Guttemplersko pivo«, ki ima le 1½%, alkohola. Pravo bavarsko pivo ima 4, 5 do 6%, alkohola.

▶ bavela samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

svilni odpadki; italijansko-slovenski slovar

bavela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shidni jajzhki oberó, ter varno de ſe shida ne rasterga. Bavela ſe obere in poſebej hrani, in tudi poſebej ali proda
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj po volji. Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa

bavelo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in gladka; 3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od kokonov bavelo obrati, in to she takrat, ko jp pervizh obiraſh, preden
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	okoli, kakor kako mrésho pajzhevni podobno, ki jo na Laſhkim bavelo imenujejo, potlej pa drugo, ki ji na Laſhkim galeta, na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki se k tem marelam potrebuje , iz ptujih dežel pride. Bavélo, palice, pušice, konce (špice) in podpornje (rorčike), dobivajo naši kupci

▶ bavelast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iz svilnih odpadkov; italijansko-slovenski slovar

bavelaste

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de tedaj na leto nar manj 50 tavžent goldinarjev za bavélaste dežobrane samo iz Krajnskiga v ptuje dežele gre, ktere večidel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	stari ženici sem ter tjè vidijo: vsi drugi pa nosijo bavélaste dežobrane, bahači pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de

▶ baviti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bavil

Robinson mlajši (1849):	delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival
Ferdinand (1884):	zelišča in kamenja, delal razne kemične poskuse ter se tudi bavil z zemljepisjem in opazoval zvezde. Po dnevi je delal tudi
Lohengrin (1898):	Ozirati se ni dolžnost! Kdo z dvomom zlobnih bi se bavil, Pred njim nič ne zgubi krepost. Miroslav. Če meni odgovoriti

baviti
Robinson mlajši (1849): nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi

▶ bavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

bavši
Stric Tomaž (1853): kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi, ko se

▶ baza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

baze

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	odbor; sliši se govorov vsake baze, vendar skor vsi se poganjajo za zdravo ustavno življenje in
Mineralogija in geognozija (1871):	oksidula; na drugi strani kremeno kislino z 1 ekvivalentom zasede (baze) glinice, železnega oksida ali hromovega oksida. Tudi splošne formule rabimo

▶ bazalt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bazalt

basalt

Mineralogija in geognozija (1871):	najde se v olivasto-zelenih, kratkih rombiških stebričkih, največkrat vtrošen v basalt. T. = 6 do 7; g. = 3.4.
Mineralogija in geognozija (1871):	samo kvartarni so se naseli pozneje ko se je prikazal basalt.

bazaltu
- basaltu
  Mineralogija in geognozija (1871): stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena

▶ bazaltov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bazaltov

basaltov

Mineralogija in geognozija (1871):	d., ki večidel celi leže v glinatih in peščenih tleh. Basaltov konglomerat navadno daja prav rodovitno ilovato in glinato zemljo. 39.
Mineralogija in geognozija (1871):	Navadni augit najdeš kot augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ

bazaltovih
- basaltovih
  Mineralogija in geognozija (1871): jih skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli

▶ bazant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

fazan; splet

bazanta
- basanta
  Kuharske Bukve (1799): per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino

▶ bazilika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bazilike

basilike

Kuharske Bukve (1799):	moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla pomo
Kuharske Bukve (1799):	Drugiga govejiga meſa perſtavi po navadi kuhat, sraven en malo basilike inu peteriſhila; ga ſpęni, inu oſoli. — Kader je uno meſo

baziliki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je uže naprej sprevidelo , da vkljub obilnemu številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti na vrsto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	g. Peterlin je s pričetka nameraval ta dan maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se je prevelikega drenja, toraj se

▶ baža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

baž
Kmetijske in rokodelske novice (1846): so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati

baže

bashe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati

baže

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	serca za ljudstvo je bilo malo, in ravno gospodje tiste baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni to čudno? ” „Res je; ali povejte

▶ bažan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

fazan; kontekst

bažan

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim špeham natakni ali pa persi s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev

▶ bb samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Rudninoslovje (1867):	se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi
Fizika (1869):	iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko
Mineralogija in geognozija (1871):	iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo
Zoologija (1875):	pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za

b b(združena oblika)
Mineralogija in geognozija (1871): ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj

▶ bc samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Fizika (1869):	zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež
Aritmetika za učiteljišča (1885):	praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab + ac.

▶ bd samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Rudninoslovje (1867):	delajo štiri med sabo enake robove ac, ad, bc i bd, ki gredó ob liku gori i doli. Skozi razpolovišča dveh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ad = bc. Razdelivši to jednačbo z b d, dobimo ad: bd = bc : bd, ali a : b = c : d. Pravo številno sorazmerje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Razdelivši to jednačbo z b d, dobimo ad: bd = bc : bd, ali a : b = c : d. Pravo številno sorazmerje je torej

▶ be samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

be
Rudninoslovje (1867): ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko

▶ bebast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bebasta
Gozdovnik (1898): boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za

▶ bebec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bebca
Ferdinand (1884): bilo, da se je šalil z drugimi ter jih za bebca imel. Umel pa je to jako dobro.

▶ bebica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bebice
- bebize
  Genovefa (1841): ne ſhe is gnjésdizha ſkozhiti. ” — „Oh, ljube mále, ubóge nage bébize! ” je rékel fantek. „Ali pa ne bodo lakote poginili in

▶ beda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog

bede

Robinson mlajši (1849):	k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v
Pripovedke za mladino (1887):	pretakajo solze! ” Zvečer prideta v velik gojzd ter sta tako bede, lakote in dolgega pota trudna, da se v votlo drevo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	vso ljubezen in blage čute človeštva. Koliko tuge, žalosti in bede vidimo v družinah, katerih glava je udana nesrečni strasti alkoholizma
Lohengrin (1898):	Pravični Bog! Ortruda. O ti si srečna! Bilò ni mnogo bede vžiti, Življenje le se ti smehljá; Ti srečna smeš se
Lohengrin (1898):	se me ogniti, Naj me objame smrti tma — Da moje bede motni žar Ne pride k tebi v dom nikdár! Elza
Lohengrin (1898):	bilà! Sem videla jo v bedi tu pred vrati, Iz bede vzela sem jo k sebi v dom! — Zdaj glej, kak

bedi
Lohengrin (1898): ženó! Kazni, če nepokorna sem bilà! Sem videla jo v bedi tu pred vrati, Iz bede vzela sem jo k sebi

▶ bedak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bedak
Gozdovnik (1898): sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino
bedaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844): žvenk zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga slrahujte, Kaj knežko je, od mene čujte. « »»Ha! pravo
bedakom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in celó bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí

▶ bedakost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bedaštvo; kontekst

bedakost
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér

▶ bedarija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bedarija

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posodilo prosijo; kteri imajo pa posojene, kader jih nazaj tirjajo. Bedarija noše (Mode) je nevarna bedarija. Revni, kteri bogatinca posnemati hoče
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posojene, kader jih nazaj tirjajo. Bedarija noše (Mode) je nevarna bedarija. Revni, kteri bogatinca posnemati hoče, je žabi enak, ktera se

bedarijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): i. t. d. — Kaj pa mislite; kdo mu je to bedarijo v glavo vtepel? Neki divji narodi v južni Ameriki ilovco

▶ bedast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bedast

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	urami so me semkaj pripeljali. ” „Ali je mar Fulvij tako bedast ali tako poreden, de te toži reči, ktera se v
Gozdovnik (1898):	živce pretresajoče tulenje. »Santa Laureta, kako je bil ta človek bedast! Zdaj smo zabadava podali se v nevarnost. « »Ne, Pepo! Tudi

bedaſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in

bedasta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki
bedasti
- bedasti
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej
- bedaſti
  Genovefa (1841): Sdaj ſe mi she dovolj sdi” — je djál — „zhe hozhete bedaſti oſtáti, in zhe ſe nêzhéte ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj

▶ bedaštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bedaštvom
- bedastvam
  Divica Orleanska (1848): zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti

▶ beden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bedna

Valenštajn (1866):	oproščêne vržejo dežele! Kvestenberg. Da reve z revoj ne zameni bedna Dežela, treba, da sovražnikove I prijatéljeve znebi se šibe. Ilo
Lohengrin (1898):	sam me dá. Ortruda. Kak vredno bi te zahvalila, Ker bedna sem in brez moči? Če v milosti s teboj bom
Lohengrin (1898):	potem polna žalosti in usmiljenja zopet k njej). Ne moreš, bedna, pač umeti, Mi dvoma ljúbav ne pozna! Nikdár pač sreče

▶ bedenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bedenjem
- bdenjam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe

▶ bedeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bedi

bdi
Genovefa (1841): treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil
bedi
Gozdovnik (1898): si ti? Kako pa je! « »Vse povoljno, kapitan, donna še bedi, dete pa v zibeli spi. « »Zdaj pa vzemi to motozno

bedy

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu naſha sanikernoſt, Chriſtus v' timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katirih volo ta Boshia miſſu, katira vſelei nam h' dobrimo bedy,

bedijo

bdijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in

bedijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo koku bi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bedijo, nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi nega reſshalili. Bedijo po nozhi resboiniki, debi te ludy obrupali, inu vmorili. Bedijo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' mano bedeti. Veliku yh je, katiri doſtikret po nozhi bedijo, pa le taku, koker te ſove, katire po nozhi okuli
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup spravit. Bedijo po
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Bedijo po nozhi resboiniki, debi te ludy obrupali, inu vmorili. Bedijo po nozhi tatje, debi te ludy okradli. Bedijo ponozhi ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſa, debi namrezh nega vlovili, inu perjeli. Taku tudi nehteri bedijo, nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi nega reſshalili. Bedijo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu vmorili. Bedijo po nozhi tatje, debi te ludy okradli. Bedijo ponozhi ti nazhiſti, inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mogli na ſvoimu ſuraſhniku maſhiti, inu tiſtiga v' ſhkodo ſpraviti. Bedijo pp nozhi ti goIufi, inu ſkerbijo, koku bi mogli per

▶ bedro samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beder
Kmetijske in rokodelske novice (1845): herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih in terdnih béder, majhnih lákotniz, polniga bòka, in ne preglobòko pohéſheniga trebuha, to

bedro

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in zopet s polivko zalijejo; to potem skozi cedilo precedi, bedro vanjo položi in dobro z njo zavri. V polivko deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro pokriti kozi s putram do mehkiga, potem ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih v srovim maslu do mehkiga, deni polivko nanje, položi bedro vanje in pusti ga dobro z njimi zavreti. Dušeno (dinstano
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi koreninami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zajcu popisana, poli z njo lepo s špeham prevlečeno koštrunovo bedro, ktero se je popred z mozgam in nekoliko česnam navleklo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njo zavri. V polivko deni na zadnje olupljene krompirčike. Koštrunovo bedro v polivki.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Koštrunovo bedro kakor sernovo bedro. Perpravi dobro kislo župo, kakor je per zajcu popisana, poli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in stolčeni. Kako bedro ali košček roke bi vam še lehko dal, cel obraz
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	puška in čutil sem, da me je krogla zadela v bedro. " Žena ga nejeverno pogleda. "In je to resnica, kar si

▶ beduin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

beduini
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v tistim kraji je ravno tako nepripravna, kakor tudi nevarna ; Beduini (poljanci) namreč so se vladanju zoperpostavili in se skupama brez

▶ beg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beg

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de meni slovo dala”?
Divica Orleanska (1848):	jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba
Valenštajn (1866):	vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska
Oče naš (1885):	sinova sta imela do večera hišo varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je

bieg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): skues tvoje svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si

bega
Kmetijske in rokodelske novice (1846): preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več
begom
- begam
  Divica Orleanska (1848): vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert

begu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi
Divica Orleanska (1848):	Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje
Robinson mlajši (1849):	ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne
Stric Tomaž (1853):	in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do

▶ begati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bežati; kontekst

begate
Divica Orleanska (1848): viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar
begati
Blagomir puščavnik (1853): je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se

▶ begun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

begunec; [sskj]

begun

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil obsojen begún, in bodi si tudi v smert. Čez mejo deželo sosedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Najrajši grém. Kjer diši kljun, Purman, kapún, Serna, beržole, Nisim begún. Vname se plés, Jez sem vmes; Sučem dekleta Bistrih očés
Valenštajn (1866):	Švedov! Tega ne prebijem. Ilo. Al prosiš jih pomoči, ko begun? Koristiš več jim, nego tebi oni. Valenštajn. Kakó godilo se

beguna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni
beguni
Divica Orleanska (1848): pride. Železníno Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim

▶ begunec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

begunci
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so begunci dalje, v Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu

▶ begunka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

begunk
Stric Tomaž (1853): še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez
begunkama
Stric Tomaž (1853): Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni

begunki

begunke

Stric Tomaž (1853):	k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender
Stric Tomaž (1853):	ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič

▶ bek prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stran; kontekst

bek

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shegnano vodo pokropi noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhrievel od tvoje poſtale bek pa kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	visho kei dobiti Usemi ano kuro inu od sekei guavo bek noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sad noi rezi da vsazham puev frertlze ure ga anamavi bek odunoi odrieshanjo daſteſti-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise ti bek odgnati alpa is motit utomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	katera mash ti to perſt inu se bo furt spet bek podau: natu furt pokropi te zhaz s' shegnano vodo noi

▶ beka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri
beko
Botanika (1875): Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo

▶ bel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne

beu
Sacrum promptuarium (1695): slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati

bieu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	I. S. Z. Inu te prieb se mora na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano

biu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te Titel I. N. R. I. Sveta Krisha na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti

bela

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle
Genovefa (1841):	in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi
Rudninoslovje (1867):	prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega
Rudninoslovje (1867):	imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno
Zoologija (1875):	drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej
Zoologija (1875):	a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost

bele
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe
beliga
Divica Orleanska (1848): sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi

bella

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bolesen, inu nevarne, katere ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tega Meſza nar boli, letę polovi. Şrovo prejo, de bo bella, sraven perpravi en zheber, inu lepga, preſejaniga bukovga pepęlla, noter

bele

Sacrum promptuarium (1695):	frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste
Kuharske Bukve (1799):	91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto
Stric Tomaž (1853):	njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si
Kemija (1869):	Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov
Zoologija (1875):	jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za

wele

Kratkozhasne uganke (1788):	ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno zherko, ali
Kratkozhasne uganke (1788):	lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se zhes nozh v' merſli vodi v'

belega

bel'ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): obe stoj'té, — ko zid zamaknjene Stojíte tù, stermite clo do bel'ga dné, Kjer vsáka mermrajočí dalje gre. Naznanje. Unidan ſim nekaj

belega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija
Rudninoslovje (1867):	Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo
Botanika (1875):	pod vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor
Zoologija (1875):	to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni

beliga

Kuharske Bukve (1799):	ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji

bieliga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): S. S. roshe tega meshnika noi skues te poduebo tega bieliga Kruha inu Vina katere hromi h' svetomi reshnomi telesu spraberniano

belem

Robinson mlajši (1849):	rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija
Mineralogija in geognozija (1871):	redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu
Zoologija (1875):	od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae

belemu
Ta male katechismus (1768): ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu
belim
Divica Orleanska (1848): Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar
belimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim

beli

Genovefa (1841):	nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri
Robinson mlajši (1849):	mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno
Botanika (1875):	so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni
Gozdovnik (1898):	za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To
Gozdovnik (1898):	roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar

belih

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh
Zoologija (1875):	na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez
Zlatorog (1886):	z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč
Zlatorog (1886):	le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji
Zlatorog (1886):	fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš
Zlatorog (1886):	gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí
Gozdovnik (1898):	na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li
Gozdovnik (1898):	Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena

belleh
Branja, inu evangeliumi (1777): tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski

belim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci.
Blagomir puščavnik (1853):	Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko
Spisi Krištofa Šmida (1883):	za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali

belima

Zoologija (1875):	sivim prečnim pasom in kožuhar (Attagenus pellio), črn z dvema belima pikicama, oba sta samo 7 mm., dolga a vendar spadata
Gozdovnik (1898):	bodo znali, da je prijatelj Sokoljemuočesu! Komanč govori hvalo svojima belima bratoma za veliko zdravilo! «

belimi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje
Blagomir puščavnik (1853):	mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na

belo

Genovefa (1841):	sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô
Genovefa (1841):	vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica
Tine in Jerica (1852):	kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo
Tiun - Lin (1891):	smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi

belu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is snegam pokritu, aku potem gorirase k' zvetju, inu bo belu k' ſhètvi, kjer se is veſſellam v' skedne skupspravla, inn
Branja, inu evangeliumi (1777):	s'ſvojemi vojſhakami v' red sanizhuval, inu saſramuval, inu v' belu oblezheniga supet nasaj poſlal k' Pilatushu. Inu na taiſti dan

▶ bel pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbolj bel; kontekst

najbelejše
- nar belši(združena oblika)
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele

▶ bel samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

indična bel = indigo bela; kontekst

bel
Kemija (1869): Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum

▶ belec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belca
- belca
  Gozdovnik (1898): poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih
- belza
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Streliz pa veli: „To ſe vſe lehko sgodi. Jutri ſvojga belza v' koleſel napreshem, ino vaſ popeljam, kakor dalezh bo kluſe

belec

Gozdovnik (1898):	Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih
Gozdovnik (1898):	žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne
Gozdovnik (1898):	naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem

▶ belemnit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

belemnitov
Mineralogija in geognozija (1871): med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo

▶ belgijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

belgijski
- belgijanski
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): leto, posebno za korún (krompir) ; skorej ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni

▶ belica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belice

Zoologija (1875):	vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo
Zoologija (1875):	nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se

▶ belič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belič
- belizh
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres
beliča
- belizha
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſerze ginila, de nje nikolj vezh posabila ni. Ni vezh belizha ſkriváj vsela; ſama ſebe je premagala, ino ſe ſvoje pojédizhnoſti

▶ belin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belec; kontekst

belin
Gozdovnik (1898): v oči, kar je bilo za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato dolino; ni bila
belina
Gozdovnik (1898): moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga

▶ belina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beline
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki

▶ beliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belijo

bel'jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga

belijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nji vſe ſoſednje zerkve kakor tamné, deſiravno jih zhedijo in bélijo, kar je mogozhe. Nunſka zerkev ni ravno velíka, pa po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi

belio
Kmetijske in rokodelske novice (1844): hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj maram, ſe kruha Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha

belil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še
belila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte
beliti
- beliti
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je
- bellet
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader

▶ beliti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodajati jedi maščobo; SSKJ

beliti
Kuharske Bukve (1799): ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v'

▶ belja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belilo; Pleteršnik

beljo

Rudninoslovje (1867):	iz njega razne bariumove spojine, drobno semletega mešajo s svinčeno beljo, i sedaj delajo tudi iz samega težca lepo belo barvo
Kemija (1869):	Zinkweiss) rabi za barvo ter ima to prednost pred svinčeno béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni

▶ beljak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beljak

belak

Kuharske Bukve (1799):	kavlifior. Terdo kuhane jajza olupi, belak peſębej drobno rasſękaj, inu rumenake poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano
Kuharske Bukve (1799):	na torto narediti. Deni v' lonez eno unzho preſejaniga zukra, belak od eniga jajza, enmalo roshne vode; męſhaj ſkup, de
Kuharske Bukve (1799):	ſkorie enmalo inu lupka od lemón. Po tim rastepi belák od jajz na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi
Kuharske Bukve (1799):	sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak, ga raſtepi, eno unzho preſejaniga zukra, to dvoje permęſhaj pozhaſi

beljak
Kemija (1869): Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486.

beljaka
- belaka
  Kuharske Bukve (1799): puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti
- beljaka
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno

beljake

belake
Kuharske Bukve (1799): 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo

beljake

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti

beljaki

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži

beljakom

belakam

Kuharske Bukve (1799):	inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi pomashi; potle pezi al
Kuharske Bukve (1799):	svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi pomashi; potle pezi al v' tortni ponvi, al
Kuharske Bukve (1799):	enmalo, potle vbì notri dva jajza s' rumenakam inu bęlakam, perdeni tri rumenake, ſhęſt shliz kiſle ſmętane, inu ſhęſt shliz
Kuharske Bukve (1799):	katęro ſe je v' kosi ohladilo, okol kupzov pomashi s' bęlakam; vręshi s' pitnim glasham vſaki kupez ven, inu savij vkup
Kuharske Bukve (1799):	puſti gor iti na gorkim, pomashi jih po verhi s' bęlakam, potręſi s' zukram, inu pezi hlębzhike pozhaſi na ſrędni sherjavzi

beljakov

belakov
Kuharske Bukve (1799): Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi

beljakov

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	osmimi loti drobno stolčeniga cukra do rahliga, potem speci dvanajst beljakov, unim rečem perdeni in eno uro prav dobro mešaj. Potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem cuker takole zavri ga z nekoliko vodo, perdeni raztepenih beljakov, poberi pene, položi kutnarce v vreli cuker, de v njim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako dolgo kuhaj, dokler ni prav gosto. Speni zdej šest beljakov, deni jih s sokam ene limone vred k jagodam ter
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pečeš, kakor je bilo zgorej rečeno. Cukrene štravbe. Dvanajst beljakov razpeni, potem pa z eno unčo cukra, dvema žlicama vina
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en funt izlušenih na drobno stolčenih mandelnov permešaj. Zdej dvanajst beljakov raztepi, de se spenijo, ter jih na rahlo permešaj; vso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	belakom. Če se te rane gnojé, napravi mazilo iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec gnjije, je treba

▶ beljakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beljakov
- belakovi
  Kuharske Bukve (1799): mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu
beljakovo
- belakovo
  Kuharske Bukve (1799): mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali

▶ beljakovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beljakovina
Zoologija (1875): v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in

beljakovine

Kemija (1869):	tekoj se začne skrob nekoliko prestvarati v gumo in slador. Beljakovine storé, da začne slador vreti, to je, razkolje se v
Kemija (1869):	v kterem je po priliki 10 odstotkov sladora, ima nekoliko beljakovine in rastlinskih kislin v sebi, zato mu se pridá nekoliko
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	o destilaciji, o odstotni primesi alkohola različnih pijač, o važnosti beljakovine, maščob in ogljikovih hidratov pri hranitvi telesa, o pravi redilni

▶ beljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beljeni
Kemija (1869): tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir

▶ beljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beljenju
- belenji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo

▶ belkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belkast

Zoologija (1875):	s prebavljanjem. Dokler namreč traje prebava, nahajamo v teh cevčicah belkast, moten sok, ki se naposled iz vseh posameznih cevi zbira
Zoologija (1875):	sive tu in tam nekoliko črne namešane, po trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno prečno marogo in tudi

belkasta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2. V hujši bolezni neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in
Rudninoslovje (1867):	so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje po onej

belkaſta
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po

belkaste

Astronomija (1869):	zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste lise, ki se zmanjšujejo, kedar je gledé dotičnega tečaja poletje
Zoologija (1875):	živé tudi trmiti v velikih zadrugah, kjer se nahajajo dvojne belkaste brezkrile ličinke, namreč delavci, ki zidajo, in vojaki, ki branijo

▶ belo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belo

Divica Orleanska (1848):	bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej

▶ beloba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

(svinčena) bel; Pleteršnik

belobe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Fužini gosp. grofa Gust. Egerja na Koróškim. 6. Fabriki svinčene belobe gosp. barona Paula in Eduarda Herberta na Koroškim. 7. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla, ki ga med nar bolji štejejo, in od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	suknarju v Gradcu. C. Gosp. Ig. baronu Herbertu, fabrikantu svinčene belobe v Ribnici na Koróškim. 7. Gosp. J. Justu, puškarju v

▶ belodan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda)

izdan, objavljen; kontekst

belodane
Kmetijske in rokodelske novice (1844): učence, o modrica Domorodna! k so ti znane Naše želje bélodane, Bodi dans nam pomočnica, Počastiti učenika V pesmi lastniga jezika

▶ belokosmat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

belokosmata planika = vrsta alpske planike; splet

belokosmati
- belokosmatej
  Botanika (1875): kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania

▶ belokožec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belokožce
Ljubite svoje sovražnike! (1899): kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno

▶ belopeški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

belopeška
- belopečanska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola

▶ belota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belina; [sskj]

belote
Kmetijske in rokodelske novice (1844): čisté lepôte, Kakor de bi stvarit' iméla Serca iz sladké belôte : Mislim: Človek! serce vari, De se v gréhu ne opári
beloti
Genovefa (1841): vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako

▶ belouška samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belouška
- belavuſhka
  Pozhétki gramatike (1811): geole, sapérza, jezha, mole, jés, cidre, leſnázhoviz, ſádjovo vino; bydre, belavùſhka, vivre, shivéti, meule, malin, mlin; poutre, tram. 2. Dolgi ſo

▶ Bel peč pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, lastno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

Beli peči
- Belipeči
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v

▶ bendiba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

vezana solata; splet

bendiba

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zelnate jedila. Kuhana bendiba. Solato dobro osnaži in operi, v vodi kuhaj, čisto belo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci

▶ benediktinec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

benediktinci
- benediktinarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kaj. Pred gradam v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga

▶ beneficiat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

beneficiat
- beneficjat
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz

▶ beneški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beneškega

beneškiga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol vode
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi

beneſhkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me

▶ benzoa samostalnik, občno_ime, ženski

benzoa

benzoe

Botanika (1875):	in Styrax Benzoïn), ktera dajeta dobro dišeči smoli, storaks in benzoë. VI. razred: Rastline v večlistim vencem; Polypetalae. 189 54. red
Zoologija (1875):	157. Beka 130. Bellis perrennis 136. Beluš 126. Benedikta 134. Benzoe 144. Berberis 161. Bergamotovec 150. Beta 133. Betula 130. Betle

▶ benzojev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

benzojeva
Kemija (1869): Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole

▶ benjaminov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

benjaminovi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar kupo najde v' vrezhi Benjaminovi. Oſterméli ſo vſi, ino verníli ſe k' Joshefu, Juda od

▶ bera samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bero
- bero
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo
- biro
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko

▶ berač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

berač

Zlata Vas (1848):	povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in je rekel, de je iz Zlate Vasí
Ferdinand (1884):	preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú

berazh

Hrana evangeljskih naukov (1835):	zelo pamet je sgubil, ino neſrezhen vmerl, kakor nar revnej berazh. Nizh ne samoremo ſami po ſebi, ampak naſha premoshnoſt je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	drugim mater zherne semlje gnojit. Naj ſi bo kralj ali berazh, ſtar ali mlad, pravizhen ali krivizhen, vſakimu je Vſigamogozhen ſmert
Hrana evangeljskih naukov (1835):	njemu naj molitev daruje. — Naj bo mogozhen kralj ali reven berázh: vſaki lehko s' njim govori, njemu ſvoje teshave potoshi, ſvojiga
Življenja srečen pot (1837):	alj pa navadniga dela pridno prijeti. Mlad sanikarnik je ſtar berázh. Boljſhi dober nauk v' glavi, kakor petiza v' shepi. Vezh
Življenja srečen pot (1837):	ne boſh ſebi ne drugim tat, ino na ſvojo ſtaroſt berázh. Kdor veliko dnarjov ima, lehko sa kratek zhaſ jigrá; priden
Življenja srečen pot (1837):	dal. Perteni goſpodje po navadi ſlabo is-hajajo. Mlad baházh, ſtar berázh. Nar lepſhi obleka je sa delavniga zhloveka, ktiro ſi ſam
Slate jabelka (1844):	ſvetinje na slati ketini okoli vratú, kaj bi ſi leta berazh miſlil? Ali bi ga to ozhitanje rasshalilo? Zhudil bi ſe
Slate jabelka (1844):	pred Boga pridem, kakor otrok pred ſvojiga ozheta, in kakor berazh, ki je ſlep, rastergan in sapuſhen, pred bogatiga in uſmiljeniga
Slate jabelka (1844):	de Bogu dopademo in vezhno svelizhanje sadobimò. Revin, veſ rastergan berazh je brumno goſpó proſil, de naj mu kej oblazhila da

berače
- berazhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta

beračem

berazhem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga v drushbo plazhate. Pogorelſkim berazhem ſe le kaj maliga pomaga, vezhkrat ſe jim ſhkoduje ; vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga

beračev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro

berači

Zlata Vas (1850):	more nič več tako biti z našimi ubozimi in lenimi berači! " je Ožbé djal, pa svetovati si nemorem. „Ti berači
Zlata Vas (1850):	berači! " je Ožbé djal, pa svetovati si nemorem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga
Zlata Vas (1850):	je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni berači ne bili nadlegovali. Tudi me ni mikalo tukaj ostati; dalje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico

berazhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi

▶ beračenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beračenja
- beračevanja
  Zlata Vas (1848): goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te
beračenje
- berazhvanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſpoſka s tem ſkashe, de mu per davkih perjenja. 38. Berazhvanje sa pogoriſha in pogorelze ſkos to drushbo néha; nobena goſpoſka

▶ beračica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beračica
- beračica
  Deborah (1883): Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica!
- berazhiza
  Genovefa (1841): bi nameſt vojvodſke hzhére uboga paſtirſka dékliza, ali nameſt grôfinje berazhíza bila, kako bi mi dôbro bilo! Oh! vſe mi je

▶ beračiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beračim
Sveti večer (1866): v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila
beračit
Zlata Vas (1850): kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in
beračiti
- beračevati
  Zlata Vas (1848): beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí beračevati ne more.
- beračiti
  Zlata Vas (1848): mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí beračevati

▶ beraški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beraška
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim

beraške

beraſhke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokoj vshiva, kér vé, de je ſebe, sheno in otroke beraſhke palize obvaroval. Ştopite tadaj vſi hiſhni goſpodarji, kteri ſhe niſte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Te snamnja ozhitno kashejo, de taki kmetovavzi nimajo daljezh do beraſhke palize! Şhe nekaj od Ferlanove pinje. Goſpod F. Vidmar, duſhni

beraškega
- beraškiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj prosi, mu herbet

beraško

beraško
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi

beraſhko

Hrana evangeljskih naukov (1835):	imeli, ki bolne poſle (drushino) odpravijo, ali jim na ſtaroſt beraſhko palzo v' roke podajo, sakaj: „S' kakoj méroj mérite, s'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	premoshenje ſkos vjimo, ogenj ali drugo neſrezho vsel, ino ti beraſhko palizo podal, shaloſten ſrotej! ki ſi bil vajen od ſvojih
Življenja srečen pot (1837):	ſpazhen dijak (ferderban ſhtudent), kedar ſe smoti. Ozhetu ino materi beraſhko palizo prineſe, bratam ino ſeſtram ſuknjo isſlezhe, ino poſlednizh ſam
Življenja srečen pot (1837):	ſtariſhev. Ogenj, voda, ſovrashniki tebi lehko vſe vsémejo, ino ti beraſhko palico v' roke podajo; ſamo to, zheſar ſe navuzíſh, tebi

▶ beraštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beraštva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah

▶ bergamot samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bergamot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100

▶ bergamotka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bergamotke
- bergamote
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času križarskih vojsk iz

▶ bergla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

berglah
- bergljah
  Oče naš (1854): bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je

▶ beril samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

berili

berilji

Rudninoslovje (1867):	manje čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije. Lepi berilji se nahajajo sosebno v sibirskem Katharinenbergu, na otoku Elba, v
Rudninoslovje (1867):	42. Navadno se samo izvrstno-zeleni kristali imenujejo smaragdi, a drugi berilji (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin (Aquamarin). Santa Fé

▶ berilij samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

berilij

berilijum

Kemija (1869):	Bernsteinsaure, jantarova kislina 468. Beryllium, berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól, hruškovo olje, 475. Birsa
Kemija (1869):	Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan

▶ berilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

berilih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim

berilo

Robinson mlajši (1849):	ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev

▶ berlinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

berlinsko

Kemija (1869):	del, ker z železom dela prelepo modro spojino, tako imenovano »berlinsko modrilo«. Z vodencem se cijan spaja v vodenčev cijanec ali
Kemija (1869):	se rabi pogosto za izdelovanje drugih železnih spojin, zlasti za berlinsko modrilo, tinto, vijoličaste in črne barve, in tudi kadeča žveplena
Kemija (1869):	je podlaga za fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo
Kemija (1869):	Mišjica, Giftmehl, 382. Mleko, 495. Mleko žvepleno, Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan

▶ beroč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beroč
- bereč
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih
- berejozh
  Pozhétki gramatike (1811): esprit en lisant des bons livres. mladenzhi obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo

▶ bersa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinski kamen; [sskj]

bersa

birsa

Kemija (1869):	Weingeist, vinski cvet, 471. Weinsaure, vinska kislina, 468. Weinstein, srd, birsa. Weissgerberei, strojba na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3
Kemija (1869):	sodih z novim vinom napolnjenih. Znana je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg
Kemija (1869):	berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól, hruškovo olje, 475. Birsa, Weinstein, 468. Bittermandelol, olje grenkih mandeljnov, 488. Bittersalz, grenka sol
Kemija (1869):	sneg, v prah stolčena rabi se za zdravilo (Cremor tartari). Birsa je dvojno vinskokisli kalij, KO.HO + C8H4O10. V barvariji se vinska
Kemija (1869):	je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg, v prah stolčena rabi se za

berso

birso

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in vrè tako hitro in dolgo, da nazadnje udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če

▶ berstat samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

delavnica; kontekst

berstat
- berſtat
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki

▶ besarabski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

besarabski
- besarabiški
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za

▶ beseda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besed

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gold. prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi
Zlata Vas (1848):	bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi. Zatorej
Robinson mlajši (1849):	vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi
Oče naš (1854):	je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno
Mlinar in njegova hči (1867):	srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko bi mogel najti besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine
Oče naš (1885):	v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba
Občno vzgojeslovje (1887):	je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični

besedi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in
Mineralogija in geognozija (1871):	enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne
Gozdovnik (1898):	slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa

besedij
Zeleni listi (1896): ne dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete«.

besedy

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	119 XXIX. Od Kriſhovga pota. 121 XXX. Od sedem JEſusoveh besedy na krishu 123 XXXI. Na dan shalloſtne Matere boshje. 126
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	redy, Rad b’ govoril od te jędy; Al meni ſmanka besedy. 24. Od te jędy JEſusove Bodo dushe ſamaknene, K’tir

beſed

Genovefa (1841):	viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga
Genovefa (1841):	ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh
Genovefa (1841):	do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na

beſedi

Pozhétki gramatike (1811):	ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe
Pozhétki gramatike (1811):	Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati
Pozhétki gramatike (1811):	Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa

beſsed
Biblia (1584): od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti

beſsedy

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen

beſſed
Biblia (1584): is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu

beseda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše
Kemija (1869):	lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu
Deborah (1883):	užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen
Gozdovnik (1898):	bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. «

besieda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Shegnei. Ksheftei bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda. O Gospved Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da ti

beſeda

Pozhétki gramatike (1811):	e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim
Pozhétki gramatike (1811):	Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al
Pozhétki gramatike (1811):	perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al
Pozhétki gramatike (1811):	Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo
Genovefa (1841):	glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi
Genovefa (1841):	po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh

beſseda
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre

beſſeda

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader
Branja, inu evangeliumi (1777):	goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu

besedah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je
Blagomir puščavnik (1853):	zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame
Gozdovnik (1898):	videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati

besiedah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha zheshzha. TV 2. TERPLENJE. Pertam praklienjenie inv pertah shpotlivah besiedah je feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji-

beſedah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile

beſsedah

Sacrum promptuarium (1695):	zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam

beſſedah

Ta male katechismus (1768):	mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo, kar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo mi dvei rezhy v' ſpomin vseti, ta vert Gethſemani
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu, de ſe Syn Boshji preſtraſhi? kyr je on po beſſedah ſvetiga Joannesa: Leo de tribu Juda, tiſti Leu od rodu
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega povikſhov, v'ſtrahu teh ſovrashnikov , inu v'njegovih beſſedah je on poshaſti utolashuv. On je njega zhiſtiga ſturuv pred

besedam

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pa ni mogla dosti braniti; zato se je lažnjivim Gerardovim besedam vse verjelo, in tako si je hudobnež zopet vso ljubezin
Valenštajn (1866):	zgrudi na stol ter si obraz zakrije. ) Trčka. O, da besedam bil verjel bi mojim! Deveti nastop. Grofinja. Prejšnji. Grofinja. Tesnobe
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	poprej poprašala, če sužnje ne ljubim, čudila sem se tvojim besedam, zdaj ti rečem: Siro bi skoraj lehko ljubila. Kar žal
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	bodi ura, ki sem poslušal zapeljivca in verjel njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ste! Ko vas je še mučila vročica, sem se čudil besedam: „Zdaj mi pravi zopet Bil: „Ljubite svoje sovražnike! “ Ta izrek
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je

beſedam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo
beſedam'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nekaj vgledam — Pa jeſt ſam omagal bi! — Vaſhim ſerzam, ne beſedam' Isrozhim , povejte vi ! — isgovoril, ſo uzhenzhki vſi naglo vſtali in

beſsedam

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	povsdiggniti v' ſrędi eniga ſolka, katęri ſe je pruti mojim beſsędam vpęral, inu tęmiſtim ſkusi ſvoje hudobriu djanje odrękal. Kadar ſim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	opri naſho mózh, inu daj tvoje nebęſhku masilu naſ him beſsędam. Jeſt sazhnem, pèrpravite ſe! I. Dęjl. Pèrvizh tèdaj ſim rękàl

beſſedam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de

besedama
- beſedama
  Pozhétki gramatike (1811): vsami, ſési, sajmi, nuj! Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim cheſ-d'oeuvre, mojſtrovſko délo, courts-pointe

besedami

besedam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev

besedami

Robinson mlajši (1849):	nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v
Čas je zlato (1864):	Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi
Fizika (1869):	Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer
Občno vzgojeslovje (1887):	tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s
Gozdovnik (1898):	potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne

besiedami

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL † ASTOLOT † SINA TI-LEPE † vjemeni boga †
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti anhrushzh sashlishou tedei kna shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas taba sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti te dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro

beſedami

Kuharske Bukve (1799):	męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v'
Genovefa (1841):	vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktére ſo she od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take

beſſedami

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli, de koker sem v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhudesh viduv ſturiti. Inu on je njega upraſhal s' mnogimi beſſedami: On pak ni njemu nezh odgovoruv. Vikſhi Farji pak, inu

beſſedamy
Sacrum promptuarium (1695): ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru

besede

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in
Robinson mlajši (1849):	Kar se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja
Robinson mlajši (1849):	diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do
Blagomir puščavnik (1853):	Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se
Oče naš (1885):	je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da
Gozdovnik (1898):	in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je

besiede

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede noi shpotlivo govorjenje, kariere siti is lvbiesne same grieshni-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi zhier je an thaz alpa ruda! teſte S. S. besiede katere bojo sedei udrukane prad shazam ven-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi te besiede † LIGA † LEVI † GOLGOT. TA 3. KAPITL. Spet ana velka boshja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael

beſede

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker
Genovefa (1841):	poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu
Genovefa (1841):	glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim
Genovefa (1841):	môja shêna, in to je moj ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni
Genovefa (1841):	Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima
Genovefa (1841):	jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde
Genovefa (1841):	beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu

beſsede

Sacrum promptuarium (1695):	polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga
Sacrum promptuarium (1695):	volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo
Sacrum promptuarium (1695):	mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat
Sacrum promptuarium (1695):	ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu
Sacrum promptuarium (1695):	imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta

beſſede

Biblia (1584):	vèrnil. Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu
Sacrum promptuarium (1695):	hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu
Sacrum promptuarium (1695):	v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus
Ta male katechismus (1768):	Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano.
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj

besedi

besdi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Večno je ena, večno nova. — Ti učis, de domovini U besdi in v djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo

besedi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim
Zlata Vas (1848):	kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in že so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	žita gré pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme
Čas je zlato (1864):	vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v

beſedi
Genovefa (1841): prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno
beſsedi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala

beſſedi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn
Branja, inu evangeliumi (1777):	hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh

beſſedy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be ti toku po frej gasah okuli nalejtal. Kolku naunzneh beſſedy ti govorish? kolku rezhy tribash ti v'drusheni, katire tebi
Branja, inu evangeliumi (1777):	reslozhenje teh duhov : enimu uſſe ſorte jeſiki , enimu reslaguvanje teh beſſedy. Tu pak uſſe dęlla taiſti ſami. inu edini Duh, ter
Branja, inu evangeliumi (1777):	prewivalſhe per njemu ſturili: kedu pak mene nalube, ta mojeh beſſedy nadershy. Inu ta beſſeda , katiro ſte vi ſhliſhali, ni moja

besedo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo
Ferdinand (1884):	je imel na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita
Tiun - Lin (1891):	se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto
Gozdovnik (1898):	na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi

besedoj

Valenštajn (1866):	vedno bolj goreče). O, kolik sem dolžnik njegov! — o, kaj Besedoj: Fridolanec, ne izrekam! Jetnik njegovega imena bodem Do zadnje ure
Valenštajn (1866):	Trčka. Iz česa pa se vidi tvoj namen, Če za besedoj nej dejanija? Pritrdi sam. Kar si do zdaj pogajal S
Valenštajn (1866):	le meni je. Maks. Povedi ga. Oktavij. Maks! S toj besedoj v roke ti polagam Blagost državno, žizen očino. Drag srcu

besiedo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim taba skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues katero je

beſedo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer
Pozhétki gramatike (1811):	ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi
Pozhétki gramatike (1811):	pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l'
Pozhétki gramatike (1811):	je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gotovo, pràv on je tiſti, ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je
Genovefa (1841):	nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki
Genovefa (1841):	popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak

beſsedo

Biblia (1584):	Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse
Biblia (1584):	poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan
Sacrum promptuarium (1695):	Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam
Sacrum promptuarium (1695):	jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja

beſſedo

Biblia (1584):	pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on
Sacrum promptuarium (1695):	ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na
Ta male katechismus (1768):	de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament
Ta male katechismus (1768):	naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj
Ta male katechismus (1768):	gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On

▶ beseden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besedna
- beſedna
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar

besedne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa

▶ besedica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besedic
- besedic
  Mlinar in njegova hči (1867): zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se
- beſediz
  Pozhétki gramatike (1811): imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober

besedica

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zložene, kakor tista nemška Mesiada Klopstokova, ne sme se vsaka besedica takó na vse strani obračati. — Otroci se uče rajši kratkih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brusi svoj jezik, kakor nekteri radi, ako jim ni vsaka besedica po volji; te molitvice so pesmam podobne, so pesničko zložene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako se je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza v njegovem očesu, k meni se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi me bila kmalo izdala; med govorom mi je ušla besedica „kristjan” mesto „modrijan” in „vera” mesto „resnica”. Ko se pervič
Gozdovnik (1898):	sreča za mé,« dé Estevan, da vam je še ena besedica za mé preostala. «

beſediza

Pozhétki gramatike (1811):	belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge
Pozhétki gramatike (1811):	Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje

beſsediza

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krotkoſt, njegova poterplenje, inu njegovo lubęsen! Njemu ny ena nevolna beſsędiza is vuſt vſhla, on ny enkrat sdihnil: le ſamú odpuſhanje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tebi pride, kaku te posdravi, ali ogovory: ena ból ojſtra beſsędiza, ena majhina ſhala, ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali

besedice

besedce

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si

besedice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako ravno vém, de jo vražni ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to lahko zgodí; dovolj je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz
Zlata Vas (1848):	odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi tako dobro vé, de tudi v njih nisim nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj
Blagomir puščavnik (1853):	Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. (ki ne stojé
Ferdinand (1884):	iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil
Tiun - Lin (1891):	bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral

beſedize

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji

beſedze
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh

besedico

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti
Tine in Jerica (1852):	gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem

beſedizo

Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette
Pozhétki gramatike (1811):	perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al la

beſſedezo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava

▶ besedišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besedišča
- beſediſha
  Pozhétki gramatike (1811): mladenzhi varvajo pred sablódenjam na polski poti sapelive enake isréke. Beſediſha in branje jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni
besedišču
- beſediſhu
  Pozhétki gramatike (1811): ſvojſtru franzoske sloshne mére in po piſmenimu beſediſhu, ter ne moder à tion, conserv a tion, consider à

▶ besediti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besediti
- beſſediti
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire

▶ besednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besednik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bveg ozha nabeshzhi bodi moi flegar Bveg sin bodi moi besednik Bveg S. Dvh moja pomvezh: Bveg ozha bodi prad meno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to za tega voljo, kér jih pri svatbah ali ženitvah besednik, obično kak godec pové, da je kaj za smeh. Tudi

beſsednik
Sacrum promptuarium (1695): ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù

besednika
- beſednika
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nam vſe to v glavo ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar

▶ besednjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besednjak
Kmetijske in rokodelske novice (1846): terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do
besednjakih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se

▶ besedovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besedovanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en
besedovanje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju

▶ besedovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govoriti; [kontekst]

besedoval
Najdenček (1860): je. To sim koj spoznal. Po šegi svojih rojakov je besedoval dolgo in obširno o bolezni krav, z ramami majal, tobaka

besedovati

Stric Tomaž (1853):	je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že dober mesec tekati, skakati in govoriti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to reč; modrijan je in v stanu o vsaki malenkosti besedovati na dolgo in široko. ” Koj je bil Kalpurnij pripravljen pokazati

beſedvati
Pozhétki gramatike (1811): Veliko beſedi s' dvojnim s. Addosser, sadeti na ram, avocasser, beſédvati, bois seau, mérnik, to je, franzoski mernik, affaisser, e poſédati

beseduje
Stric Tomaž (1853): pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič

▶ besen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besen
Valenštajn (1866): i pridržkom kakim — Trčka (mu naglo v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne
besni
Valenštajn (1866): udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i
besno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nejevoljne postajale, ko so videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti, gibati z repom — vendar se ga

▶ besno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besno
Tiun - Lin (1891): čakal, dok bi ga zajeli morski razbojniki. »Ovadúh! « zakriči Tiun-Lin besno name. »Oni bežé! « Pogledal sem ga smeje ter zmigal z

▶ besnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besnost
Gozdovnik (1898): bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki

▶ besnota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

besnost; [sskj]

besnote
Gozdovnik (1898): bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite

▶ beštija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

beštija

beſhtja

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi

beſtja
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak

▶ bet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beti
- betmi
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prosila za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi pobili, (in se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no

▶ betelov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

betelovi
Botanika (1875): poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih

▶ betev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

betev
- bitev
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe to bitev sa-ſe ino sa ſinu. ˛She to bova pojedla, preden umerjeva

▶ betež samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolečina; Pleteršnik

betež
- betesh
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi
beteže
- beteshe
  Biblia (1584): zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt

▶ betlehem samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

jaslice; kontekst

betlehemom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil

▶ betlehemski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

betlehemske
- betlehemſke
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki
betlehemskega
Sveti večer (1866): svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v

▶ betva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

betva
Botanika (1875): debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja, ampak ki

betve

Stelja in gnoj (1875):	gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi, ne betve stelje ni treba za gnojenje travnikov. Resnica teh besed se
Zoologija (1875):	kost, imenovana kobilica ali vilice. Vsako pero obstoji iz tula, betve in kosmače. Hrano dobiva pero od dolnje strani po nekih

betvi
Zoologija (1875): rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec

betvo

Kratkozhasne uganke (1788):	Varuvati, de se mleku naissire. Verſhi notri v' mleku eno betvo zukra: tok se tebi nabo issirelu. Verſhesh ti pak
Kratkozhasne uganke (1788):	tok se tebi nabo issirelu. Verſhesh ti pak eno betvo zukra v' pinovko: tok se tebi pûtr ſturil nabo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smetí, stare cunje, oglodane kostí, obnošeno usnje, in večkrat kako betvo listja ali slame: takó ti ne pride nikdar smrad v

▶ betvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

betvica
- bitviza
  Genovefa (1841): leshála. Sraven njé je bil lonzhén verzh s vodo in bítviza puſtiga, zberniga kruha je bila vſa njena hrana. Njéne ozhí
betvico
- bitvizo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kar ſkorjize. Le peſhizo moke imam ſhe v' predalu ino bitvizo olja v' verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe

▶ bev medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bev

Gozdovnik (1898):	kajti nastala je dolga tihota, da se ni čulo ne bev ne mev. »Strašno radi bi imeli naše oglavine, pa si
Gozdovnik (1898):	je tako popolnem ostrašen, da si ni upal reči ni bev ni mev. »Videl sem še druga glavarja,« nadaljuje Antilopa, »ki

▶ bezati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beza
- besa
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): jo pa korazhi sraven ſvojih kljus, ktére vèſ prepaden vſeſkosi besá, in nad njimi krizhi. In debelo gleda mnoshizo salih goſpodov
- beza
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): hleva ſpraviti. Kadar je govéja shivina v hlevu nepokojna, de bezá, s glavo ſèm ter tje maha in ji v hlevu

▶ bezeg samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bezeg

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka. Ocverti
Zoologija (1875):	Berberis 161. Bergamotovec 150. Beta 133. Betula 130. Betle 130. Bezeg 137. Bica 123. Bignonia Catalpa 144. Bilnica 118. Bisidija 114.

▶ bezgavka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bezgavke

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

kisle vode per Rogatcu; ozdravlja bolezni na drobu, kakor čevje bezgavke (Gekrösdrüsen-Verhärtungen), zažlezenje (Verschleimung), oslabljen želodec, kervavce (Goldader oder Hämorrhoiden) i.

▶ bezgov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bezgove

besgove

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	radi zhervi saredijo. V pervini Firtelzi Karfe sa pleme lozhit, Besgove popke obí-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al lęs, katęri je ſkus ſtrelo, od enga derveſa odbit, besgove, inu leshenkove ſhibize noter potikniti; per vrôzhini sapertu, ponozhi odpertu

bezgovega
- besgoviga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé

▶ bezinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

bezinska
Oče naš (1885): brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu

▶ bezinški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

bezinškega

Oče naš (1885):	ju kmalo zapustile. Dalječ so se vidile strehe visoko ležečega Bezinškega gradu. Nacetu je pri tem pogledu srce močneje bilo. Da
Oče naš (1885):	iméla zavoljo gostoljubnega očéta svoje prilizovalce. Imenovali so jo usmiljenega Bezinškega angelja, Hortenzija je pa imela imé kraljice gradú.

▶ bežati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bežal

beshal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſtarishov, katere te ojſtre beſede ſv. Pavla sadénejo! — Joshef je béshal s' malim detetam v' ptujo deshelo, de bi njegovo telo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	njegovo prebodeno ſtran — kedar jim vſo ſvoje rane povelizhane kashe: beshal je ſtrah od njih, priſhel je ſpet ſerzhni mir, in
Fabule ino pesmi (1836):	je tebi, Brat! da beshiſh na ovo ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh v’ ſenzi jagra ſtat? On méri
Življenja srečen pot (1837):	ſerzhno radújejo, in njega lepo hvalijo, ki je pred greham beshal; ter raj nedolshen bil sapèrt, kakor nedolshnoſt sgubil, ki njo
Življenja srečen pot (1837):	varval, ſe ni bres ſile s' nobeno pogovarjal, ino je beshal dalj ko je mogel is takiga kraja, kjér ſe je

bežal

Robinson mlajši (1849):	imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega
Robinson mlajši (1849):	tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla
Robinson mlajši (1849):	je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine
Gozdovnik (1898):	svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za

bežala
- beshala
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro krívo, De je beshála tá, k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha
- bežala
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): ali bi si upala stopiti v ta lepi kraj ali bežala. Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla
bežali
- beshali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe
- bežali
  Zlata Vas (1848): pa dolge bèrke vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je

bežati

bejshati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręha ohraniti, hudiga, malopridniga tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga zhlovęka, katęri nima
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami moſhkiga ſpola bęjshati; ali ti ſi neſpommſh, kaku s'veſselam ſi ti vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eni popoIdné mozhno, ſo ljudſtvo primogle, meſto zlo sapuſtiti in bejshati. Od tiſtiga zhaſa, ko ſe je semlja pervi pot potreſla

bežati

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič
Fizika (1869):	se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma

beže

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na tla goreč, Hoče serce v dar podati, — Sanje, oj ! bežé tu preč. Premagavsko je^ ukanje , Kér se vrata kar odpro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	s’ natvest’ Dečve vse v me režé, Drugim pa preč bežé — Jez pa imam Izvoljeno že! In spet je donel vesel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	vrata mi prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi
Tiun - Lin (1891):	ga zajeli morski razbojniki. »Ovadúh! « zakriči Tiun-Lin besno name. »Oni bežé! « Pogledal sem ga smeje ter zmigal z ramami. »Saj sem

beži

beshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih

beži

Divica Orleanska (1848):	Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon
Gozdovnik (1898):	za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih

bežijo

beshijo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	béliga dné saſpanimu ſvétu. ˛Stari zhaſi Judovſke ino ajdovſke vére beshijo, Janes ſe v' puſhavi na potoku Jordanu glaſi, v' smote
Fabule ino pesmi (1836):	tréh tjednih piſhanzi Okoli nje zvizhíjo; Nje klizhe, k’ njoj beshijo. O kak to mater veſelí! Is gnesde ſe gorvsdigne, Gré

bežijo
Divica Orleanska (1848): Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem

bežimo
Valenštajn (1866): bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo

bežiš

beshiſh

Hrana evangeljskih naukov (1835):	braniſh na levizi, ino ſmert te od deſne sadene; ti beshiſh na deſno, ino ſmert te od leve lovi. Ino zhe
Fabule ino pesmi (1836):	samara njegov ſhpan, No pita: »Kaj je tebi, Brat! da beshiſh na ovo ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh
Življenja srečen pot (1837):	omedlíſh, bo omedlela nedólshnoſt tvojiga ſerza, ako pred klafanjam ne beshíſh. Varji ſvojih nog, de sa njimi hodil ne boſh. „Moj

bežita

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati

bežite

bejshite
Svetu pismu noviga testamenta (1784): isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili

beshite

Biblia (1584):	Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati

bežite

Maria Stuart (1861):	teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno?
Maria Stuart (1861):	mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski

bieshete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi duhovi is vasho sleparijo vas pramagei talubiesen rodu

▶ bežeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bežečih
- bejshezhih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v'

▶ biblioteka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biblioteke
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ali pa drugi pošteni možje med ljudstvo razdelili. Bukvarnice ali biblioteke za ljudstvo moramo imeti, ako hočemo na bolje iti. Ravno

▶ bibliotekar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bibliotekar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič

▶ bič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bič
Kitica Andersenovih pravljic (1863): in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da

biča

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da jih vsa ta pridnost in poterpežljivost ne ubrani paznikovega biča in tudi njegove palice ne, kar je tudi prav; saj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spoznam. ” „Ni mogoče! ” ”Navadni hudodelci ne ljubijo dela, vedno je biča treba; kedar jih pazniki ne gledajo, naglo je popuščeno delo

bičem

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	rekel”, odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se

biči
- biči
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je
- bizhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſmémo ino ne moremo jeſti. “ Kralj jih tedaj ukashe s' bízhi ino shilami tepſti.

▶ bičan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bičan

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	za nas kervav pót potil 2 Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Heroda zasramovan, Jezus, za Barabo stavljen, Jezus, z jermeni neusmiljeno bičan, Jezus, s trnjem kronan, Jezus, na sramotno smrt obsojen, Jezus

▶ bičati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bičajo
- bizhajo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): oſujejo. ˛So ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo in oponaſhajo. Po tem mu, ker ſe je kralja imenoval
bičali
- bizhali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' rokami po vaſ ſegli, vaſ preganjali, v' ſvojih ſ-hodnízah bízhali, ino v' jezhe metali. Per vſih narodih ino ljudéh ſkorej
bičati
- bizhati
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa rekel bizhati ali gajshljati. Sdaj ſo Jesuſa v' ſodno hiſho peljali. Vojaki

▶ bičevje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bičevja
- bičevja
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in pride na mesto, kjer neki človek mnogoverstne reči z bičevja ali rogoza (Schilf) plete, in tó rokodelstvo se mu nar
- bizhevja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh

▶ bičje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bičja

Blagomir puščavnik (1853):	je svoj vertec pridno obdeloval, ali pa lične pleteničice iz bičja delal; zvečer pa je sedé pred puščavno hišico na svojo
Pripovedke za mladino (1887):	zlat trak ter ga jej priveže krog vratu, potem natrga bičja, iz kojega splete mehko vrvico. Na-njo priveže srnico ter jo

bizhja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine

bičje

bičje
Stelja in gnoj (1875): stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in

bizhje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja

▶ bičnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bičnat
- bizhji
  Genovefa (1841): bil, in poſteljo s mahú in torila is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe
bičnatem
- bizhnatim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): 27. Otrok Moseſ v' bizhnatim jerbaſzhku. Is Jakopovih otrók ſe je ſzhaſama velik narod sarédil

▶ bijoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bijočo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne

▶ bijoč prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

bijoč

biozh

Pozhétki gramatike (1811):	Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali
Pozhétki gramatike (1811):	Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta

▶ bik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bik
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin
bika
Astronomija (1869): delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30°

bike

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	novih poſtav na Krajnſkim sa letno delitvo daril (premij) sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kér bi ſe s delitvijo daril sa ſrédnje ali ſlabe bike dobrotljivi namén ne doſégel. Takó saſtale darila ſe bodo v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve

bikih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji
biku
Kmetijske in rokodelske novice (1845): laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe perdjano, de morajo per biku, sa kteriga kdo hozhe premijo dobiti, te laſtnoſti biti: Velikoſt

▶ bil samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bil

Fizika (1869):	Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je
Botanika (1875):	posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in

▶ bilijon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bilijon
- bilion
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): druſhini vpraſhanje saſtavil, koliko zhaſa bi treba bilo sa naſhteti bilion? ako bi zhlovek vſako minuto ſto naſhtel, nizh ne jedel
bilijonov
- biljonov
  Botanika (1875): obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor

▶ bilipinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

bilipinske

bilipinſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in

▶ bilje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bilje
Gozdovnik (1898): si lovci prizadevajo kolikor mogoče odpraviti sledi stopinj in poteptano bilje poravnati. »Tako! « sklene Pepo. »Zdaj smo povsem gotovi, moremo iti

▶ bilka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bilk
- biljk
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): trudno maha kal ; Trave neskončno množico prebiraš, Mém lepot poljá biljk ne preziraš, Ne utrudi te snežnikov prod, ne zalézeš skal

bilka

bilika

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je takó posébel, de je le ſém ter tje kakſhna bilika oſtala. Miſlil je tako redik jezhmen she podorati, vender ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sato, kér pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati

bilka

Genovefa (1841):	ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí

bilke
- bilike
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé vlezhe, in kader
bilko
- biliko
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kér pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do

▶ bincelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bincelj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Kras. v Pand. : Bolezen Vašega žebeta je ta, da vhaja bincelj naprej, kite kopitne in nadkopitne kosti so skrajšane, stranski vezki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	se lepo priležejo; povijejo se pa s širokim trakom čez bincelj; vsaki dan se mora noga enkrat odvezati in kopati z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	vodo lanénega semena, da se tudi kite zmehčajo. Ako pa bincelj prav zlo vhaja naprej , se mora v plošče ali šine

binclju

benceljnu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gosjo mastjo ali s salom dobro namaže. Oteklina se pri benceljnu, ali nad kopitom, ali na strani predre, in rjujavkasta, smerdljiva
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in gnoj se je že močno razširil, alj clo na benceljnu ali na nadkopitu si luknjo odperl: je treba dile alj

▶ bincljev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

bincljevega

benceljnovega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se ne razdeli sama od sebe, je treba krog benceljnovega člena, kjerkoli se oteklina kaže, rise en palec saksebi od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	redko pripeti, bi se gotovo dale ošlatati. Druga pri spahnenju benceljnovega člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem mehurju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Narprej se zapazi nad kopitom do benceljnovega člena oteklina, v kteri razsajajo hude bolečine. Zatorej konj noče
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi člen

bincljevi

benceljnovi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi člen je naprej nagnjen; in ako ravno konj na vsem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stavijo, nekteri na prednji rob kopita narprej stopajo. Vendar se benceljnovi člen nikoli ne zravna, kakor pri zdravi nogi. Pri nekterih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in ako ravno konj na vsem kopitu stoji, je vendar benceljnovi člen naprej nagnjen. Pri hoji premika konj zgornjo nogo, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali z napčnim zdravilom ozdravlja: se bolj in bolj razširja, benceljnovi člen osipa in po pišali na kviško gre. Kedar se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	križem šle, kterih je treba poravnati. V tem mnenju raztegujejo benceljnovi člen, in ga še hujše popačijo, kakor je bil poprej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat na dan v benceljnovi člen vribati: Vzemi 8 lotov olja iz dežnih červov, 4

▶ binkošten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

binkoštne

binkuſhtne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani 26. dan véliziga travna poſvezheni, in ſo she Binkuſhtne prasnike v Poſtojnſkim deſnim svoniku osnanovali. De bi pazh to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. Kimovza je to sberilo terpelo; nar vezh

binkoštni
- finkuſhtni
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi

binkoštno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vreme lepo, je tedaj priložnost dana, po železnici se kratkočasovat. — Binkoštno nedeljo popoldne so pokopali mlado zalo hčer gosp. prof. Kersnika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	poslavljenje ta dan le g. vitezu Šmerlingu, ministru pravice, veljalo. — Binkoštno nedeljo popoldne ob dveh se je začela vožnja po železnici

binkoſhtno

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Kar je napovedal Jesuſ ſvojim ljubim uzhenzam, ſe je na binkoſhtno nedéljo sazhelo goditi, ino ſe ſhe védno godi. Rasſvetlil jih
Življenja srečen pot (1837):	je bil sveſt ſlushavnik ſvojiga Goſpoda. ˛Sv. Duh je na binkoſhtno nedelo apoſtelne napolnil, ino sazheli ſo ſveto véro Jesuſovo osnanovat'
Življenja srečen pot (1837):	de ſvoje dolshnoſti sveſto ſtoriſh kakor ſv. Matija. Apoſtelni ſo binkoſhtno nedelo ſvetiga Duha prijeli, ino ſe po tém na vſe

binkuſhtno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim vnebohodu, bínkuſhtno nedeljo, ſo bili s' veliko uzhenzi v' neki hiſhi v'

▶ binkošti samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

binkošti
- binkuſht
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' ſvetim Duham napolnjeni. Tiſtikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker ſe je ſhum is hiſhe, ki

binkoštih

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	(Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. )

winkuſhtah
Branja, inu evangeliumi (1777): ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na

binkoštim
- binkushtam
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Bueli: zaiti so ti? K' svedomi dnu hkueliki nozhi h' binkushtam h' Svinsvatam. Al tu merkei Davsoli od 11. do 12

▶ binom samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

binoma

Aritmetika za učiteljišča (1885):	x2 za kvadrat prvega člena, tedaj x za prvi člen binoma, dalje 8x za dvojni produkt, tedaj 4x za produkt obeh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a + b pomnožiti, a potem dobimo enačba, t. j.: Kvadrat binoma je jednak vsoti iz kvadrata prvega člena, dvojnega produkta obeh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	binomov člen; da bode tedaj prvi jednačbin del popoln kvadrat binoma x + 4, treba še kvadrata druzega člena, namreč 16. Prištevši
Aritmetika za učiteljišča (1885):	samo s seboj, dobimo njega kvadrat. Ako hočemo torej kvadrat binoma a + b izračunati, treba ga le z a + b pomnožiti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kvadrat monoma, ker ima dva člena; a tudi popolni kvadrat binoma ni, kajti le-tá ima po znani formuli (a + b)2
Aritmetika za učiteljišča (1885):	deloma tako število prišteti, da bode prvi del popoln kvadrat binoma. Ako smatramo x2 za kvadrat prvega člena, tedaj x za

▶ bira samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cena (dajatev učitelju); SSKJ

bire
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je

▶ birgel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prostorninska mera za žita; Grimm

birgel
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki
birglov
- berglov
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri

▶ birič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

birič
- berič
  Deborah (1883): odkimal. Krčmarica. I na jutro, ko je prišel k nam berič na kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta

biričev

beričev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odlikovali beli nježni njegovi udje od zaerjavelih in žilastih trupel beričev, ki so ga obdajali. Zdaj ga popusté samega. Stal je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	in dol proti Šentjerneju in Kostanjevici vse grajščakov, uradnikov in beričev bojí, da duhovnov beseda ne veljá dosti, da so ljudje

biriči

beriči

Valenštajn (1866):	samó Posluša lehko lepi čut človeški, Mi krutega zakona smo beriči Samó. Pokorščina se imenuje Krepost, ke sme iskati nizki človek
Oče naš (1885):	Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi podvržejo. Poslanca so beriči čez mejo nazaj poslali. Pisma, od nekega generala pisanega, niso

berizhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi, ali nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi namrezh nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ze, katiru ſo ti hudobni judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s timi judouskimi hlapzi, berizhi, inu shoudnirji v'ta vert priti, nega s'tim nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe ony, koker ima

brizhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ispraſhevan, ſe je na dvoriſhi nekaj shaloſtniga godilo. Hlapzi ino brizhi ſo bili na ſredi dvoriſha ogenj napravili, ino ſo ſe

biriču
- beriču
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni

▶ birma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

birme
Kmetijske in rokodelske novice (1844): teden, sa prozeſije — daljej sa ſ. sakramente ſ. kerſta, ſ. birme, ſ. ólja ; sa shégne zerkvene, kakor k shégnu s ſ.

▶ birt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

gostilničar, krčmar; [sskj]

birt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga

birtu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga

▶ birtah samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

predpasnik; splet

birtahov
Genovefa (1841): in ſtarih drevéſih mehkiga, ſuſiga mahú nabrát in vezh pripaſov (birtahov) ſi ga je nabrala, in v votlini ſêbi in ſvôjimu

▶ bisaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bisaga
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta

bisage

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	večidel ljudem si fige molil ; Obesel na vrata mi prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi
Mlinar in njegova hči (1867):	srca rad, prav z veseljem. Samo toliko še počakaj, da bisage poiščem, ter si palico vrežem v domačem leščevji. Ti si

bisagi

b'sagi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami, Kdo povedati to

baſagi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſebno veſeli, ino mi jih dobro plazhali. ” Sdaj jih v' baſagi poka-
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino she vrate odpira. Katerza ga pobara: „Kaj pa v' baſagi imate, de tako ſmeſhno ſhepta? ”— „Rake !” odgovori mosh. „Kaj, rake

bisago

baſago

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſte miſlile. Ne dolgo po tem dojde kmetiſhki mosh ino baſago zhres ramo prineſe. Rad bi ſvojimu dézheku, ki ga je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sdaj Katerza rezhe, dvanajſt jih vsemem. ˛Saj jih imate polno baſago, in goſpód meſtnar ſe bojo unih sadoſti najedli. Sa ſùkno

bisago
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil

▶ biser samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biser

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom.
Rudninoslovje (1867):	steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno
Rudninoslovje (1867):	se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo

biſer
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): otroſhka ljubesn do ozheta je vezh vredna, kakor nar drashji biſer alj pa shlahni kamen, ki ga v' ſvoji sakladnizi imam

bisera

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče

bisere

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih
Zoologija (1875):	in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere.

biſere

Genovefa (1841):	bogáta, na poſvétne rezhí. Miſli, de je tvôja grôfinja te biſere na tiſtim vratu noſila, kteriga bo sdaj kmalo mèzh preſékal
Genovefa (1841):	miſlila, de mi bo ſam tiſti, ki mi je té biſere v lepotijo dal, vrat odſékati ukásal. Saúpaj tedaj v Bogá
Genovefa (1841):	Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla: „Té biſere imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja
Genovefa (1841):	vami delí! ” Ko je Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe je sopet tiſte ſtraſhne nozhí

biseri

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico
Zoologija (1875):	Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti.

biſarji
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): popki ſo lepo beli ino selenkaſti, ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem zhednim roshzam? ” Imenujejo ſe ledinzhize

biserov

biserov
Zlatorog (1886): v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se

biſerov

Genovefa (1841):	je piſmo prineſla, ktéro je Genovefa v jézhi piſala; vervizo biſerov mu je pokasala, ktére je kój ſposnal in s britkim
Genovefa (1841):	ſhtepanje ſtal, v ktérim je bil vénez pol dodélan s biſerov narejen in s napiſam: „Vojnomiru ſe vernivſhimu junaku njegova svéſta
Genovefa (1841):	je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s védno selénih

▶ biseren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biserne
Rudninoslovje (1867): no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja

biserni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga
Mineralogija in geognozija (1871):	Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48.

biserno
- biſerno
  Genovefa (1841): moj mósh is vôjſke verne, ga mu isrôzhi. ” In ſvojo biſerno vervizo (Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla

▶ biserje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biserja
Divica Orleanska (1848): blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj
biserje
Divica Orleanska (1848): Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko

▶ bisernica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bisernica
Zoologija (1875): barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi

▶ bisernik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bisernik
Zoologija (1875): se, temveč se kakor bube na prostem obešajo. Semkaj spadajo: Bisernik (Argynnis); gospica (A. Paphia); osatnik (Vanessa cardui); admiral (V. Atalanta

▶ bisernik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perlit; Pleteršnik

bisernik
Mineralogija in geognozija (1871): izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri ne trpé

▶ biserno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

biserno
Rudninoslovje (1867): se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec-

▶ bister pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bisterpridevnik, splošni, nedoločeno

bister
Oče naš (1885): da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna

biſter

Pozhétki gramatike (1811):	avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola
Genovefa (1841):	odredila — po imenu Genovefo. She otrok je shé Genovefa prav biſter um pokasovála, in prav shlahtno ſerzé in v vſim ſvôjim

bistrapridevnik, splošni, nedoločeno

biſtra

Štiri poslednje reči (1831):	kakor prihodni zhaſ. Prizhijozhi zhaſ tako hitro naprej tezhe, kakor biſtra voda, in kader sgine, ga nikoli vezh ni nasaj. Dan
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſaj je to novo leto lehko sadno sa naſ. — Kakor biſtra voda po gladkim potoki, tezhe nagel zhaſ naſhiga shivlenja, v'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	˛Sv. Bernard. ) — Kakor pa le is zhiſtiga ſtudenza sdrava ino biſtra voda isvira, ravno tako vſtaja tudi le is zhiſtiga ſerza
Življenja srečen pot (1837):	tresno teló, ki po malim jé ino pije; v' njem biſtra pamet prebiva. Debele megle ſonze sakrivajo, preobloshen shelodez pamet tamní

bistrepridevnik, splošni, nedoločeno

bistre

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in

biſtre
Genovefa (1841): v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém

bistregapridevnik, splošni, nedoločeno

bistrega
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh

bistriga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	duha dozdevanje, Kjer ne vé, kaj prit' imá. Kot bolj bistriga očesa Vid' on svitlo upanje; Potolaž'jo ga nebesa, Mirno sam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večkrat dolgoterpne in sitne , de potrebujejo veliko vednosti, iskreniga uma, bistriga očesa, veliko vmetovnosti in skuševanja, in nedopovedljivo velike marljivosti in

biſtrega
Sveta grofinja Genofefa (1857): grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v
biſtriga
Pozhétki gramatike (1811): a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola devoir; donnez

bistrejšapridevnik, splošni, primernik
- bistrejši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času
bistrejšipridevnik, splošni, primernik
- bistrejši
  Oče naš (1885): ker je imel vést, da ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo
- biſtriſhi
  Kuharske Bukve (1799): perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane
bistrempridevnik, splošni, nedoločeno
- bistrim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo
bistremupridevnik, splošni, nedoločeno
- bistrimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo

bistripridevnik, splošni, nedoločeno

bistri

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala

biſtri

Pozhétki gramatike (1811):	ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s zhaſam snajdeno ? Mar saſtonj ſe je dodélil Semlje ſinu biſtri um?

bistrihpridevnik, splošni, nedoločeno
- bistrih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec in krava, ki ju
- biſtrih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ampak s konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih biſtrih ozhí, ſhirokih noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi
bistrimpridevnik, splošni, nedoločeno
- bistrim
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede
- biſtrim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in

bistrimipridevnik, splošni, nedoločeno

bistrimi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se
Oče naš (1854):	tudi velik, terdin starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga
Oče naš (1854):	čez eno uro je stal Nace pred Španiolskim generalom. Z bistrimi očmí je pregledoval jetnika in potem ga je prašal, kako
Oče naš (1854):	nogah Rozalio in Marieto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal pri njem, ga blagovoljno in pazljivo gledaje
Oče naš (1854):	isti, kteri ga je vjél, je stal med jetniki z bistrimi očmi in bosim mêčem. Grozno je Francoze preklinjal. Francozje so
Oče naš (1854):	v rujav plajš zavit mož, kteri ga je s svojimi bistrimi, svitlimi očmí dolgo pogledoval. „Gospod Nace! ali smo Vas našli
Oče naš (1885):	tudi velik, trden starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga
Oče naš (1885):	nogah Rozalijo in Marjeto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal pri njem, ga blagovoljno in pazljivo gledaje
Oče naš (1885):	čez eno uro je stal Nace pred Španjolskem generalom. Z bistrimi očmi je pregledoval vjetnika in potem ga je prašal, kako

bistropridevnik, splošni, nedoločeno
- bistro
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem

▶ bistrica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistrica

biſtriza

Pozhétki gramatike (1811):

okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud, verrière, ſhipa, carrosse, kozhia, larron

bistrico
- biſtrizoj
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet

▶ bistriški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

bistriškem
- bistriškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane
bistriško
- biſterſhko
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ki ſhe terd'jo véro krívo Beshi tjé v Bôhinj, v Biſterſhko dolíno, V terdnjávo sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni

▶ bistriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistri

Botanika (1875):	popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil
Občno vzgojeslovje (1887):	že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da

▶ bistro prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistro

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	so bili bolj pozablivi, de svojih reči niso več tako bistro previdli ino de so ob vso svojo moč prišli, de
Gozdovnik (1898):	enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj

biſtro

Pozhétki gramatike (1811):	chanter juste, prav péti; parler bas, tiho govoriti; voir clair, biſtro viditi; rester court, omolkniti, vmolkniti; frapper fort, mozhno terkati; sentir
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bom vſekal! ” ſtrelz satruſhi. Fantizh ſe s' obema rokama brani, biſtro na ſvetel nosh gleda, pa neprenehama vpije: „Oh tega ne

▶ bistro gledajoč prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

bistro gledajočih
- bistrogledajočih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako

▶ bistroumen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistroumna
Kmetijske in rokodelske novice (1846): znaš delíti; Umétnost pa, o človek, sam imáš. (Schiller. ) Natora, bistroumna učiteljca naroda človeškiga, se ni nikoli zadovoljila, kaj vstvariti, kar
bistroumnega
- bistroumniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je
bistroumni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu
bistroumnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa
bistroumno
Občno vzgojeslovje (1887): je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec

▶ bistroumnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistroumnosti
Aritmetika za učiteljišča (1885): za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo

▶ bistven pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistvenpridevnik, splošni, nedoločeno

bistven

Astronomija (1869):	osi mislimo lehko na raznih krajih zemeljskega površja, kar ima bistven upliv na to, kako se mu vidijo nebeske prikazni. On
Občno vzgojeslovje (1887):	gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in utemeljuje dvoje glavnih vzgojnih oblik

bistvenapridevnik, splošni, nedoločeno

bistvena

Občno vzgojeslovje (1887):

najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje

bistvenegapridevnik, splošni, nedoločeno
- bistvenega
  Občno vzgojeslovje (1887): da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so
bistvenempridevnik, splošni, nedoločeno
- bitstvenem
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je

bistvenipridevnik, splošni, nedoločeno

bistveni

Mineralogija in geognozija (1871):	imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko pa mora biti primešanega vsacega, da postane
Mineralogija in geognozija (1871):	v enacih razmerah telo vedno enako gostost, zato je prav bistveni znak minerala. Zatoraj so gostost večkrat in prav pazljivo določevali
Mineralogija in geognozija (1871):	imé po njem kakor roženčevi ali amfibolovi škriljnik ter je bistveni sestavni del sienitov, dioritov in druzih. V železnih tovornicah ga
Mineralogija in geognozija (1871):	zmesi, ki so potrebni k njeni sestavi, imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko

bistvenimipridevnik, splošni, nedoločeno
- bistvenimi
  Aritmetika za učiteljišča (1885): se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó

bistvenopridevnik, splošni, nedoločeno

bistveno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so té besede le en del kerščanske sisteme, ali pa bistveno njegovo vodilo? ” „Draga gospodičina! po prav priprosti priliki je vaš
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila: 1.

najbistvenejšipridevnik, splošni, presežnik
- najbistvenejši
  Občno vzgojeslovje (1887): torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji

▶ bistveno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistveno

Astronomija (1869):	točke in črte na nebu, in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3
Astronomija (1869):	stara in se dostikrat o njej govori, jima astronomijsko opazovanje bistveno krati. Pa tudi med zvezdami nam točnejše opazovanje kaže še
Mineralogija in geognozija (1871):	so v pravi premogovi tvorbi, vendar se vse druge razmere bistveno ločijo od nje in kažejo, da je Alpinska premogova tvorba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in množenje le
Občno vzgojeslovje (1887):	zasebni ali javni vzgoji. Ker ta formalna razlika ne vpliva bistveno na notranjo upravo vzgoje, treba se ni ozirati nanjo. 42.

▶ bistvenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistvenost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dan p. m.; več predlogov mu je bilo predloženih, kterih bistvenost pa je: naj se vlada poganja še dalje kar je

▶ bistvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistvo
Občno vzgojeslovje (1887): Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo
bistvu
Občno vzgojeslovje (1887): po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego

▶ biškot samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

biškoti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in

▶ bit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bita
- bite
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale

▶ biten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bitna

Fizika (1869):	ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je njih bitna in glavna lastnost, iz ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke
Botanika (1875):	so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima vsa bitna znamenja svojega debla. Ona je anatomijsko ravno tako sostavljena, so

bitne

Kemija (1869):	delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude, iz kterih dobivamo železo. Bitne sestavine vseh teh rud je železo in kislec; tedaj so
Fizika (1869):	dokazati; zatorej se prištevajo tudi zgorej imenovanim prikaznim. Prikazni brez bitne premembe pri tem udeleženih stvari imenujejo se fizikalne in znanost

bitnega

Fizika (1869):	za naša opazovanja svetloba solnčna najbolj imenitna. Zraven té je bitnega poména tudi svetloba, ki se nareja pri kemijskih prigodah.
Botanika (1875):	in mole čeznj k višku. Ta razmera pestičeva ali njegovega bitnega dela plodnice — proti drugim cvetovim delom je vrédna največe pazljivosti

bitno
Fizika (1869): in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji

▶ bitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bitve

Divica Orleanska (1848):	je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej
Divica Orleanska (1848):	za nekaj kar že ima. Če pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je
Divica Orleanska (1848):	spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih

▶ biti glagol, pomožni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol'

Ta male katechismus (1768):	sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je
Ta male katechismus (1768):	ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu
Ta male katechismus (1768):	Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden
Ta male katechismus (1768):	en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten
Ta male katechismus (1768):	koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli
Stric Tomaž (1853):	zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti.
Valenštajn (1866):	Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i
Valenštajn (1866):	Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn
Fizika (1869):	Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se
Spisi Krištofa Šmida (1883):	omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da

by
Biblia (1584): uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio

bil

bel

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash

bil

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil
Genovefa (1841):	po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de
Roza Jelodvorska (1855):	mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil ta dan tako vesel, kakor že veliko let ni bil
Roza Jelodvorska (1855):	čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo
Gozdovnik (1898):	je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač
Gozdovnik (1898):	ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne

biu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa katiriga volo je on s' kameinam pobit, inu podſipan biu. Vedeli ſo tudi drugi, kie je ena, ali druga rezh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti. katiri ſe je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je s' naſhimi ſyunu teshkimi grehi obloshen, od tiſtih teshe biu na semlo poklazhen, inu mi supet nega s' novimi grehi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je volen, ali tu meſſu je ſlabu. Negou Duh je biu volen od judesha s' kuſhvainam isdan, od judu vloulen, svesan
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od Herodesha supet do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	supet , Kokar Sodnik serditi, s'Krisham, na k'dirm je biu respet, Shive, mertve soditi. Veſela sodba tistim bo, Katiri so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je skues boga ta v siga mogozhniga ziev svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skues muezh

biv

Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi
Branja, inu evangeliumi (1777):	mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je
Branja, inu evangeliumi (1777):	enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo
Branja, inu evangeliumi (1777):	je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov
Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da

biv.
Branja, inu evangeliumi (1777): v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov

bila

b'la
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana,

bila

Sacrum promptuarium (1695):	Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh
Sacrum promptuarium (1695):	Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque
Genovefa (1841):	go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju
Deborah (1883):	O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši
Oče naš (1885):	let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila.
Oče naš (1885):	Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse najino bogastvo nazaj dal
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	deržal je ravno tega za noge tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti

bile

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi
Genovefa (1841):	in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot
Genovefa (1841):	ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil

billa
Sacrum promptuarium (1695): farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela
biva
Kmetijske in rokodelske novice (1847): unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo

bla

Ta male katechismus (1768):	Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred
Ta male katechismus (1768):	Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De te ſlode! ta je bla dobra! Nęshka. Dobra ! inu ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim

bile

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala
Rudninoslovje (1867):	vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako

ble

Ta male katechismus (1768):	Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu

bili

b'li
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nebeſih 'mamo vſi; Oh, de bi tud otrozi Ozheta vredni b'li! Le tam bomo shiveli Vſi ſrezhni in veſeli.

bile

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle
Robinson mlajši (1849):	lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri
Tine in Jerica (1852):	pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez
Tine in Jerica (1852):	Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine
Tine in Jerica (1852):	nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj
Tine in Jerica (1852):	dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še
Oče naš (1854):	Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha

bili

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo
Zlata Vas (1848):	je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar
Zlata Vas (1848):	nagajali. Županam pa se je to dobro zdélo, če so bili Ožbè in njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti, in na svoje stare dni bi
Robinson mlajši (1849):	ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi

bily

Biblia (1584):	ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je
Biblia (1584):	vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi
Biblia (1584):	ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je lazhèn bil on, inu ty, katęri ſo s'njim bily: 4. Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enu ſerzę; na tako visho, de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori

bli

Ta male katechismus (1768):	na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla
Branja, inu evangeliumi (1777):	obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu
Branja, inu evangeliumi (1777):	viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha
Branja, inu evangeliumi (1777):	popadli. Kader ſo pak vidili ti, katiri ſo okuli njega bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo

bly

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſokuſt, bres vſe perglihe velku odlozheni bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' povsdignenim oblyzhiam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu hudobe, koker debi bly bres vſe navarſhine, inu obene ſhtraifinge per Bogu doushni. Inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti, katirim je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	leta na biu en hudobnig, mi bi ga tebi na bly zhes dali. Joan 18. h'petimu: Commovet populum. On punterſtvu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar vezhimu dobizhku, namrezh h' dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	S' kai sa eno temo bi mi ſhe sdei obdani bly, ko bi nas na biu ti s'to luzhjo tvoje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shelie dobili, ſo tiſto vkradli, inu sa volo tatvine obeſheni bly. Naſrezhna je tudi tiſta saſtopnoſt, katira ſe na hudu oberne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu shpizhaſtu ternie rodila, s'

bilo

b'lo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Novize Lublanſkè pov'dò; Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi

bilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes 4,400 goldinarjev.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Andreji je pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je bilo tréba pomagal.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da je takrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	opira na to, kar je pred malo leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega
Gozdovnik (1898):	in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel.

bilu

Sacrum promptuarium (1695):	je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem
Sacrum promptuarium (1695):	LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih
Sacrum promptuarium (1695):	vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega
Sacrum promptuarium (1695):	inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega

blo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (na ſtrani. ) To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato

blu

Ta male katechismus (1768):	klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho
Ta male katechismus (1768):	be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej
Branja, inu evangeliumi (1777):	ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele
Branja, inu evangeliumi (1777):	perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno
Branja, inu evangeliumi (1777):	S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo serze je bv vmerto vniemv: glih
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kier je resano shtapo natadrvgo padavo noi smozhjo dovta potegniano bv.

biti

bit
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb'

bit'

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana,

biti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de mora te bolésni pri vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik
Valenštajn (1866):	tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c
Občno vzgojeslovje (1887):	treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem

byti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo rękàl supèr
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci
Divica Orleanska (1848):	Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal

bode

Robinson mlajši (1849):	z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa več vozili ne bomo, ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo.
Ferdinand (1884):	še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva
Revček Andrejček (1891):	mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar tako! (Gre k peči

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shivi svetu, teda bosh ushlishan tushebranje je saprov is naidano bu: inu aprabirt al skushano. Sede prida teſte Shebranje, katere morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vidi: je skushano apa je tamenje pana zsuaba daje zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrivnueſt mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bukou katere so bile od isabitariov poshribane inu tadei karje bu ven is bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ani so teſta psa mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz

bodi

bod

Tine in Jerica (1852):	Spodbudilo. Moja duša, noč in dan, Mirna v Bogu bod’, Prazne skerbi dên’ na stran, To možgane blod’. Skerbi on
Zeleni listi (1896):	Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod menoj! « Mati: »Da dobro spim! « Francek: »Da doblo pim! « Mati

bod'

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si

bode

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom

bodi

Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se
Stric Tomaž (1853):	je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se
Blagomir puščavnik (1853):	tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih
Viljem Tell (1862):	ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne
Zeleni listi (1896):	bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«.
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec

bodimo

bod'mo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gostijo, Če jim dobro vince rase: Bomo skup se veselili, Bod'mo stari ali mladi, Ter zdravice z vincam pili Po slovenski
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo: Domači jezik gladko

bodimo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	večna hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper

bodita
Oče naš (1885): tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega

bodite

Sacrum promptuarium (1695):	O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni
Sacrum promptuarium (1695):	reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je odgovóril
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti
Maria Stuart (1861):	Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na
Maria Stuart (1861):	doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Nadalje bodite tudi varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je

bodte

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	10. O vi lubeſniv’ Chriſtiani! * imam ſhe britkuſt ſadoſt’; na bodte taki tyranni, * de b’ m’ gmirali ſhalloſt * s’vashemi velik
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	mate! Srezhne ſeſtre! srezhni bratje! Sem ſte pomagalli meni, Tavſhentkrat bodte zhesheni! 15. Edn drug’mu pomagajmo, Vezhno hvallo Bogu daimo

bodiva

Maria Stuart (1861):	vsi žalujejo Obupno, serce ji midva dajajva, Na smertni poti bodiva podpora! Kenedi. Melvil! Če mislite, da potrebuje Podpore najne na
Valenštajn (1866):	prime). O slušaj mene, ne verjemi prêveč Ljudem; hvaležna Trčkinim bodiva Za to udanost, al ne upajva Jim več, no vredni

bodo

boda

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku bodash ti stuerou kader boda zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader boda mesha venka nesi te dnar mouka noi deji van miernat
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa leto ven-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji

bodejo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru poſuſheni ovſs, inu restan grah jeſti dati, goſim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pod Luno, inu Saturnusam. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena. Vetrovi bodejo vſe ſorte, pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vſsaku Iętu v' teh Pratikah najde, katere ravnu, koker ta, bodejo po vishajnu teh Planętov narjene, inu to je saſtopit od
Pozhétki gramatike (1811):	bódem, boſh, bodeſh bo, bode bómo, bódemo, bote, bodete, bodo, bodejo, Prihodni pretekli. J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor. Tu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naredila. Savoljo tega nam bodejo tudi druge rezhi — ne ſamo kmetijſke in rokodélſke — prijétne, ker
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	katere Dozdaj ne vidijo, Spoznajo, udje vere Z nam' tvoje bodejo: De čast mu skup pojemo, K nebo ga da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	moji bratje, Vidite li kar ta knjiga pravi? Prišli časi bodejo poslednji, Več ne bode ovsa ne pšenice, Pa na polji
Pripovedke za mladino (1887):	na ladiji. ” Prvi zopet pravi: „Kaj mu to pomaga! Ako bodejo na suho izstopili, pridirjal mu bo nasproti lisast konj; zajahati

bodo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pravico do vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali

bojo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	madžaron. Kaj se le to pravi? ali se mu ne bojo šeme posmehvale, kér vender vsak vé, de sim Krajnc ! Ako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava

budu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i napenjali drugi narodi za čast i povzdvigu našega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	je slovenščina imenitna, koristna i potrebna; dokažimo to tako, da budu ljudi pošlatali, ker nečeju toga viditi, slišati i spoznati. Kako

bom

bodam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne gnado da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei

bodem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti.
Viljem Tell (1862):	na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko
Astronomija (1869):	kod da pride ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da
Ferdinand (1884):	Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo
Ferdinand (1884):	na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti
Revček Andrejček (1891):	nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá
Revček Andrejček (1891):	srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora

bom

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju
Genovefa (1841):	nikoli, prav nikoli kaj hudiga ne ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom govoril, in de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne
Blagomir puščavnik (1853):	in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila

bomo

bodemo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo
Oče naš (1854):	bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani
Oče naš (1854):	pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več vozili ne bomo, ga
Viljem Tell (1862):	Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se
Valenštajn (1866):	Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas
Astronomija (1869):	dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj je le treba
Gozdovnik (1898):	da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro

boma
Kmetijske in rokodelske novice (1844): temu namenu dozdaj še tukaj v Ljubljani prideržali, po druge boma pa pisali, de bo volja našiga milostljiviga Cesarja popolnama spolnjena

bomo

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala , če bo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še precej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa
Gozdovnik (1898):	Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In

bosta

bodeta

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	treba v produktih 32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih

bosta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo
Robinson mlajši (1849):	sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.*
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo

boste
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33.

bota

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt
Blagomir puščavnik (1853):	se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko

bote
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés

boſta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dreveſa je Bog rekel: Nikar ne jejta od njega, ſizer boſta umerla. “ — „O, rezhe kazha, ne boſta ne umerla! Bog jo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino rezhe dvema uzhenzama: „V' ta le terg pojdita. Naſhla boſta oſlízo pervesano, ino per njej shebé, ki ga ſhe nihzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jejta od njega, ſizer boſta umerla. “ — „O, rezhe kazha, ne boſta ne umerla! Bog jo she vé! ˛She le prav ſpregledala
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glave; vaſhe reſhenje namrezh ſe blisha. Nebo ino semlja boſta preſhla, moje beſede pa ne bodo preſhle. Dne pa ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem, pred boſta nebo ino semlja preſhla, preden bi ſe le zherka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meſto, de bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode poneſe; sa njim naj greſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne umerla! Bog jo she vé! ˛She le prav ſpregledala boſta, zhe od njega okuſita. Enaka boſta Bogu, ino vedila boſta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe dobro ne sapirajo, lukne s ſlamo samaſhi, de ne boſta desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih, simſkih dnévih preglej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne glave, ne perſi ali nog prehladil, de te ne boſta kaſhelj

boste

bodete

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima
Zlata Vas (1848):	vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve
Izidor, pobožni kmet (1887):	teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju
Izidor, pobožni kmet (1887):	Ako bodete te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči

boste

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj
Blagomir puščavnik (1853):	tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na
Blagomir puščavnik (1853):	priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo
Roza Jelodvorska (1855):	kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli.
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike
Zeleni listi (1896):	To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako

bote

Biblia (1584):	Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta

boſte

Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa

boš

bodash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni biti Deuza alpa Shtanpok
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel pobuagu noi kar bodash potrobuou mora on tabei perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei

bodes
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam
bodesh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre

bodeš

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim
Valenštajn (1866):	bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se mora, Ker zdaj
Ferdinand (1884):	usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to
Oče naš (1885):	Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko kave bodeš dobil za 64 gl.? 4.* Pri 100 gl. je 16
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec
Lohengrin (1898):	Nikar ne v boj! Ne v boj nikar! Ne bodeš zmagal ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar

bodeſh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne
Genovefa (1841):	in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v

bodosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise

bosh

Sacrum promptuarium (1695):	tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi

boš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin
Divica Orleanska (1848):	bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na
Stric Tomaž (1853):	napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu
Oče naš (1885):	v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo

boſh

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? —
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tebi jęsik tękel, koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de imam letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is
Genovefa (1841):	beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele

bova

bodeva

Tiun - Lin (1891):	katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice
Revček Andrejček (1891):	moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego

bova

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati
Blagomir puščavnik (1853):	dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega
Blagomir puščavnik (1853):	je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in
Roza Jelodvorska (1855):	blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno
Čas je zlato (1864):	časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo.
Oče naš (1885):	svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek
Gozdovnik (1898):	pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga

bove

Divica Orleanska (1848):	Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler
Divica Orleanska (1848):	Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to

Ta male katechismus (1768):	podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je
Robinson mlajši (1849):	lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj
Oče naš (1854):	s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega je
Valenštajn (1866):	ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le
Ferdinand (1884):	umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je

ji
Zlata Vas (1850): Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je vrinila
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski

Biblia (1584):	vidil. Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali
Biblia (1584):	inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime
Biblia (1584):	taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu

nej

Sacrum promptuarium (1695):	krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem
Sacrum promptuarium (1695):	Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je
Sacrum promptuarium (1695):	priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter
Valenštajn (1866):	nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z
Valenštajn (1866):	menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v
Valenštajn (1866):	progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo
Valenštajn (1866):	se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je
Valenštajn (1866):	Oklicati, da je sam svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej Ferdinand, Ne zavezujete skopuhu se.
Valenštajn (1866):	skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se
Divica Orleanska (1848):	ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če
Divica Orleanska (1848):	me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni
Spisi Krištofa Šmida (1883):	navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo
Ferdinand (1884):	vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof
Gozdovnik (1898):	Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred

nij

Zoologija (1875):	Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje.
Zoologija (1875):	iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v
Zoologija (1875):	kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti
Zoologija (1875):	Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic
Zoologija (1875):	živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali
Zoologija (1875):	nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi
Zoologija (1875):	opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na

nisem

nejsem
Valenštajn (1866): Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič

nej ſim(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila
Sacrum promptuarium (1695):	nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni
Sacrum promptuarium (1695):	vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti
Sacrum promptuarium (1695):	shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu

nesem

Robinson mlajši (1849):	ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi
Robinson mlajši (1849):	pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok

neſim

Biblia (1584):	sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe
Biblia (1584):	mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka

nijsem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves

nisem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni glasila povedal. ” „Kdo pravi, da ni povedal — jaz tega nisem rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake
Deborah (1883):	Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom porodila. Učitelj. Kako
Deborah (1883):	Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé
Tiun - Lin (1891):	se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem
Gozdovnik (1898):	hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj

nisim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal, de bi se bil nad tem pritožil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo
Divica Orleanska (1848):	ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in drugi ljudje
Roza Jelodvorska (1855):	hotla razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti
Roza Jelodvorska (1855):	poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi

ni sim(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu

niſim

Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vpye. 24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is
Genovefa (1841):	ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in
Genovefa (1841):	tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti
Genovefa (1841):	Kaj je pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in

niſſem

Branja, inu evangeliumi (1777):	naſodem ; sakaj jeſt navęm nezh nad ſabo : al sa tu niſſem pravizhen, Goſpud je pak, katiri mene ſode. Satu naſodite pred
Branja, inu evangeliumi (1777):	nekar namęnite, de ſim myr na semlo poſhilati perſhuv: jeſt niſſem perſhuv myr poſhilati, ampak mezh. Sakaj jeſt ſim perſhuv lozhiti

nisi

nejsi
Valenštajn (1866): knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter

nej ſi(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi
Sacrum promptuarium (1695):	vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal
Sacrum promptuarium (1695):	njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more

neſi
Biblia (1584): ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod

nijsi

Na Žerinjah (1876):	tobak iz žepa, in dejal zase: „Jurica — tema dvema pa nijsi ustregel! " In tako je menda tudi bilo, kajti grofica je
Na Žerinjah (1876):	zopet poluglasno: „Dober nos imaš, Gernau, boga zahvali, da se nijsi še blamiral! O ti vražji Vinko! " In tako govoreč je
Cvet in sad (1877):	Ta stara copernica, tvoja mati, je največ kriva, da me nijsi že vseeno k sebi vzel, vsaj takó. « Ko Šepec to
Cvet in sad (1877):	ne vem, kaj pravim! Saj človek nijsi ti, in sin nijsi moj, ampak klada si lesena; kakor si se zatrkljal, valil
Cvet in sad (1877):	uboga sirota pregovorila, ki ne vem, kaj pravim! Saj človek nijsi ti, in sin nijsi moj, ampak klada si lesena; kakor
Cvet in sad (1877):	roci držal in jej pretil. »Kakor se mi ganeš in nijsi tiho, pa te bom še, tatica ti grda. Ubil bi
Cvet in sad (1877):	Šepec. »Zakaj lažeš? Vsega ti stara nij vzela. Brez denarja nijsi nikdar. Samo dati nečeš,« rohni ženska. »Res nemam. « »Kakor češ
Cvet in sad (1877):	se sme komtesi na ravnost povedati, kaj ne. »Pač menda nijsi v mestu veliko po plesih hodil? « vprašuje teta. »Prav malo
Cvet in sad (1877):	takisto. Ne starka, ampak mati je moja. Vrag, da ti nijsi nikoli take imela. Lepo se mora govoriti o njej, ali

nise
Ta male katechismus (1768): ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku

nisi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti mi tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti
Izidor, pobožni kmet (1887):	si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred
Zeleni listi (1896):	Le povej, draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili

niſ'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi

niſi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi

niſſe
Branja, inu evangeliumi (1777): ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave
niſſi
Branja, inu evangeliumi (1777): vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh

nismo

nejsmo

Valenštajn (1866):	snuje. Stražnji glavár. Gospódije taborniki i generali — Trobár. V zavétii nejsmo ne, kakor se čuje. Stražnji glavár. Ki množno so tu
Valenštajn (1866):	polkovnik, torej smo gotovi. Prvi oklopnik. Da te hudič! Saj nejsmo psi njihôvi. Prvi lovec. Kaj nekij je? Kako se grozita
Valenštajn (1866):	hišo Avstrijsko! Deveru. Al zvestobe Fridolancu Prisegli nej smo? Makdonald. Nejsmo njega branit Sem prišli?

neſmo
Biblia (1584): pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je

nismo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe
Divica Orleanska (1848):	kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo zdaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	starega leta dan. Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “
Tiun - Lin (1891):	ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so
Gozdovnik (1898):	pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva

niſmo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo vſe te tudi nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt

niso

nejso

Valenštajn (1866):	Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas — Al nejso moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda njihov í strahoviti Zapovednik
Valenštajn (1866):	Ki množno so tu med nami se zbrali — Trobár. Prodájat nejso prišli dolzega časa. Stražnji glavár. I kar se pripravlja, kar
Valenštajn (1866):	Obotavljal Sem se predolgo, take zlobe so Se drznoli, ker nejso mojega Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas

nej so(združena oblika)
Valenštajn (1866): pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii

nej ſo(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej
Sacrum promptuarium (1695):	obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu
Sacrum promptuarium (1695):	ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de
Sacrum promptuarium (1695):	h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de
Sacrum promptuarium (1695):	quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili
Sacrum promptuarium (1695):	sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda

neso

Robinson mlajši (1849):	pak je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj
Robinson mlajši (1849):	kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu

neſo

Biblia (1584):	inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu
Biblia (1584):	hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh
Biblia (1584):	nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi
Biblia (1584):	Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte
Biblia (1584):	Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe

nijso
Zoologija (1875): glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust

niso

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	najde sicer novin zadosti v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno
Zlata Vas (1848):	25. V vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure

niſo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora

ni ſo(združena oblika)
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá tèdaj letá vſe

niſso

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jug, aku lih je vezhkrat, inu pogoſtu deshevnu, toku vender niſso velke vode, koker, kader ſneg prezh grede, polęti je veliku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Preſhízhki, kateri ta Meſez, inu noter do Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu Spomlad ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3.

niſſo

Branja, inu evangeliumi (1777):	saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader
Branja, inu evangeliumi (1777):	terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita
Branja, inu evangeliumi (1777):	ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu

nista

nesta

Robinson mlajši (1849):	obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin
Robinson mlajši (1849):	nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo
Robinson mlajši (1849):	brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A
Robinson mlajši (1849):	nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer
Robinson mlajši (1849):	sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino

nista

Zlata Vas (1850):	mlinar v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni
Tine in Jerica (1852):	Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži
Tine in Jerica (1852):	sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od njih drugo jéd pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si nista mogla, misliti, kako je to, če ga skuhajo in na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da je še nekaj
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da

niste

Tine in Jerica (1852):	reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko
Stric Tomaž (1853):	in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo
Stric Tomaž (1853):	ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili

niſta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto
Genovefa (1841):	in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s
Genovefa (1841):	pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala

niste

nejste

Valenštajn (1866):	se bliža Kvestenbergu). Gospod minister, denes v taborji Nas počeštili nejste prvikrat. Kvestenberg. Že enkrat bil pred temi sem prapori. Ilo
Valenštajn (1866):	Al morete prebiti, da užé Več dni še v misel nejste vzeli ga? Al morda mene zdaj več treba nej? Al

nejſte
Sacrum promptuarium (1695): Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu

nej ſte(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she
Sacrum promptuarium (1695):	enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena

neſte

Biblia (1584):	neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil
Biblia (1584):	ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte
Biblia (1584):	bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi
Biblia (1584):	k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li
Biblia (1584):	tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi
Biblia (1584):	néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl

niste

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po
Blagomir puščavnik (1853):	popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se
Roza Jelodvorska (1855):	»Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim
Sveti večer (1866):	spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj
Ferdinand (1884):	»Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim
Ferdinand (1884):	kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so
Gozdovnik (1898):	rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh
Gozdovnik (1898):	Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. «

nisto
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite

niſte

Branja, inu evangeliumi (1777):	Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ob ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas
Genovefa (1841):	ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh, kakor oni? ” Ja moj Bóg! Ti me bolj

nisva

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”?
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem

niſva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga je vídilo, ſe je zhudilo. Tedaj rezhe Peter: „Temu niſva mi dva ſ' ſvojo mozhjo pomagala, ampak s' mozhjo tiſtiga
Genovefa (1841):	zhuden je Bog! Mertvo ſva te objokovala, ljuba hzhi, in niſva ſe nadjala, ſhe kdaj na sêmlji tvôje oblizhje viditi; sdaj

sem

Valenštajn (1866):	govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je
Mlinar in njegova hči (1867):	naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne
Deborah (1883):	trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O ti moj
Oče naš (1885):	pomagati; ne jé nič in ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po
Oče naš (1885):	odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih
Tiun - Lin (1891):	ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom
Revček Andrejček (1891):	ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor
Tiun - Lin (1891):	bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako

sim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in naj me opomnijo: bom pa še kaj dal. Kér sim po njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to lahko zgodí; dovolj je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric
Divica Orleanska (1848):	Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno
Stric Tomaž (1853):	Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober, storivši za vas, kar mi je bilo
Blagomir puščavnik (1853):	sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ni všeč! — Ti si mi tako dober Oče, jest pa sim Ti bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo že od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali

şim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaſha savréla, Şe torga kej nít? Kaj ſoſed moj dela? Şim praſhati ſit. Al umnoſti jmajo Po ſvejti kej vezh? Al
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne ſtorí dobriga ſadú, ſe poſeka in v ogenj vershe? — Şim ſliſhal, mu pravim. Morebiti tudi vi niſte ſliſhali, kakó ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſànjah víd'la glávo zhédno Bledó leshati na mertváſhkim pèrti; Şim trepetála sá te úro ſlèdno, De bi nabéſ ne sgréſhil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ni smota ni reſniza. ) Kolikor zhaſa ſim v Kopriunzi bil, Şim* vſih plemenov imena dobil, Pervi me je vſeſkos fajmoſlitra zhaſtil

ſim

Branja, inu evangeliumi (1777):	kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more

˛sim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi

Ta male katechismus (1768):	vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu
Ta male katechismus (1768):	te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku
Ta male katechismus (1768):	tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te
Ta male katechismus (1768):	Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku
Ta male katechismus (1768):	Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj

Divica Orleanska (1848):	in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj so
Zlata Vas (1850):	Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kar mu Ti praviš, bo prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred
Viljem Tell (1862):	Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj!
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan
Deborah (1883):	Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi

ſ'

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne

ſi

Biblia (1584):	djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn
Biblia (1584):	inu ſo doli pred njega padli inu ſo djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu
Biblia (1584):	je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	hiſho, inu je djal k' JEsuſu: Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti
Genovefa (1841):	je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni in pij

˛si

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog mu rezhe: „Kdo ti je povedal, de ſi nag? ˛Si li jedel ſad, kteriga ſim ti djal, de ga ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vender le globok. Od kod boſh neki jemál shive vode? ˛Si li vezhi ko naſh ozhe Jakop, kteri je tudi is

smo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi vidili, je nekako to le: Če se mu pisan
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne bomo, ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa
Tiun - Lin (1891):	da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod

ſmo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj
Genovefa (1841):	bôshje vólje me ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo

Ta male katechismus (1768):	Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	800,000 gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega
Kemija (1869):	kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih
Botanika (1875):	rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako
Zoologija (1875):	lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še
Revček Andrejček (1891):	viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo

şo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sakaj ſim ter tje Ijudjé tako malo ſadniga drevja ſadé? Şo piſali: kdor drevje ſadi, nima ſamo dobizhka in veſélja; tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem vedno snano. — Şo druge raſtljine, pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſi ogenj sagovarjati. Kugel sa ogenj ſi kupi od ziganov. Şo tudi dobre. — Kjer kaki zigan pokopan leshi, ni treba derſkavnize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	on s njim móli, V iméni kèrſti ga ſvéte Trojízse. Şo na kolénah, kar jih je okóli, Şe od veſêlja ſvét'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	odluka, Da ju trpiš vse do vika: Strašne muky vse su gore, Pomoć jim se već nemore. Oj nevoljna grišna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	imel; namesto posmehovanja se bude od nas govorilo: Glej, to su slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v prijetnu dolnju Štajersku, kde popred ješče nisem hodil i su mi povedali po nemečko, da ta kraj lehko najdem, samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici parabrodom iz Tersta put Aleksandrije. Iz Ogerskega. Čedalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	i mest po nemečko i zraven tudi po slovensko? Ali su te table napisane nekde na Slovenskem v obeh jezikih ? *) (Konec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	slovensko imenuju, to sem uže sam vedil i da „Gonowitz” su Konjice, sem gredé zbaral. V Slovenskoj Bistrici poprašam za vinograd
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	to potrebno, sem se jaz prepričal uže kakor dijak. Povabili su me na berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu dolnju Štajersku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti, ništ' nemože cvasti! Tko nas razdružuje, podsieca nam
Valenštajn (1866):	imá. Hrvat (obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija!

ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu

ſo

Biblia (1584):	hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami
Biblia (1584):	odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida
Sacrum promptuarium (1695):	pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu
Kuharske Bukve (1799):	od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v'
Genovefa (1841):	bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in
Genovefa (1841):	obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim

˛so
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo

sta

je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus
so
Tine in Jerica (1852): slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso

sta

Robinson mlajši (1849):	se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo
Robinson mlajši (1849):	mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino Petek sta se
Robinson mlajši (1849):	ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti
Stric Tomaž (1853):	mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo. Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	to vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko
Ferdinand (1884):	je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega
Oče naš (1885):	se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in
Gozdovnik (1898):	ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo
Gozdovnik (1898):	pogled, da se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa

ste

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in
Robinson mlajši (1849):	pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov
Robinson mlajši (1849):	si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi
Stric Tomaž (1853):	nič ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile
Botanika (1875):	maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste
Botanika (1875):	ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično

sti
Valenštajn (1866): ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala

ſta

Sacrum promptuarium (1695):	oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe
Genovefa (1841):	njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu
Genovefa (1841):	de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in
Genovefa (1841):	tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel
Genovefa (1841):	od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko
Genovefa (1841):	koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je

ſte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos

ste

Divica Orleanska (1848):	vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim
Roza Jelodvorska (1855):	gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče tudi govorili
Maria Stuart (1861):	Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla
Mlinar in njegova hči (1867):	ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne
Mlinar in njegova hči (1867):	Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do
Tiun - Lin (1891):	pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel
Gozdovnik (1898):	ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta

ſte

Biblia (1584):	posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr
Biblia (1584):	na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne
Genovefa (1841):	sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda
Genovefa (1841):	oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg mi jo je dal

sva

sma

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu

sva

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	še le bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav
Divica Orleanska (1848):	potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše
Robinson mlajši (1849):	da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti je zdaj. Dober
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga
Valenštajn (1866):	veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v
Revček Andrejček (1891):	sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad

ſva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef
Genovefa (1841):	djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to
Genovefa (1841):	Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in
Genovefa (1841):	ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila
Genovefa (1841):	O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé

▶ biti glagol, pomožni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biti: naj bodo; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

bodijo
- bodio
  Sacrum promptuarium (1695): ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu

▶ biti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki
Zlata Vas (1850):	trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji
Ferdinand (1884):	bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in
Zlatorog (1886):	burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan.

wye
Branja, inu evangeliumi (1777): ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi

bijejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sdrav bodi, kralj Judovſki! “ Ino va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino ga s' njim po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu v' obras pljujejo; drugi mu ozhí savesujejo, ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden drusiga pokvarijo, ravno tako tudi ſvinje smedlijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so zdaj vroče zdaj merzle, sapa je nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in močno, kar se čuti, ako
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	rastline, samo da v njih bije srce. Tudi otroška srca bijejo, po tem se ravnaj, znabiti da spoznaš detetovo srce. Pa

bijo
Valenštajn (1866): ko v ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v

bijem

biem

Pozhétki gramatike (1811):	v'; il faut, que je bataille, treba je, de ve biem, que je detaille, de na drobno povém, que j' émaille
Pozhétki gramatike (1811):	pogreb, murraile, sid, itd. Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille, drobim, na drobno povedujem; j' émaille, obliam, zihim

bijem
Divica Orleanska (1848): Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni

biješ
- bijeſh
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rekel, ſkashi nápako; zhe ſim pa prav govoril, sakaj me bijeſh? “ Ana rezhe Jesuſa h' Kajfatu, ſidánjimu vélikimu duhovnu, gnati. Per
bijeta
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na
bijeva
Divica Orleanska (1848): Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim
bijte
- bite
  Divica Orleanska (1848): vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja!

bila

Zlata Vas (1848):	žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okoli 19. in 20. dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca

bla
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs

bile
Mineralogija in geognozija (1871): V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene po zemlji kot zdaj in zdi se
bili
Divica Orleanska (1848): Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje
bilo
Robinson mlajši (1849): Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo

biti

bit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'

biti

Divica Orleanska (1848):	hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti. Na to pristavi, de mu treba ni Boriti se za
Stric Tomaž (1853):	kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri! varite se tega, sicer
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali

▶ biti biti glagol, pomožni + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ni bilo

niblu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dushe nisem jeſt nezh imella terpeti, dokler meni ſa druga niblu nezh veliku mar, koker ſa mene samo, inu ſa mojega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poprej jejnal prideguvati, dokler je bil dva naperjatla iſmyril. Inu niblu she nekol tebi povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	temuzh sem uſſe dobru masala v' mojemu serzu. Per meni niblu nobenega drugega sovrashtva, koker te pregrehe, katira je ena grofovitna

so bile
- sable
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble
- soble
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable

▶ biti izgubljen glagol, pomožni + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

bil izgubljen
- bivsgvblan
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je bivsgvblan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi

▶ biti li glagol, pomožni + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

je li

je-li

Valenštajn (1866):	bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost
Gozdovnik (1898):	žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi
Gozdovnik (1898):	in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je
Gozdovnik (1898):	naprej. Dala se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam

ni li

nej-li
Valenštajn (1866): zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila

nili

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu

ni-li
Gozdovnik (1898): je treba rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno

nisi li
- niseli
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire
nismo li
- nejsmo-li
  Valenštajn (1866): juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti
si li
- seli
  Branja, inu evangeliumi (1777): Oblaſtnikam, inu deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl? JEsus je odgovoruv: Govoriſh li ti ſam

▶ biti moči glagol, pomožni + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ni mogel
- nejmogal
  Sacrum promptuarium (1695): nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga

▶ biti on glagol, pomožni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

je ga

jega

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pergnan hudizh je le boshji pot: on mora oſtati zhier jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu Boga † syna noi S. † Duha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svateishi rano na nia S. Rami: inu skves kriesh k' jega sa me nesou: jas tabe prosim skues zelu nia terplenje

je jo
- jejo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jemluvam guſt: ampak Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu

▶ biti pa glagol, pomožni + veznik(večbesedno geslo) ↘ IMP

je pa

jepa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov jepa use kupa naprei je skushano od isabitarjov alpa shebrei 75
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa shebrei 75 Ozha noi 75 obom, inu ano vero jepa she guishneishi.

▶ biti rad glagol, pomožni + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

bi rad
- berad
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov

▶ biti se glagol, pomožni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

bi se

bese

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti: noi kakv bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu

bova se
- bovase
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin

so se

sose

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim skves te kervave sovse dovoshi moje napopovne spvevedi katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV

▶ biti ti glagol, pomožni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

bi ti
- beti
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je

▶ bitje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bitij
Botanika (1875): prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki

bitja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je
Zoologija (1875):	slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz
Zlatorog (1886):	pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe
Občno vzgojeslovje (1887):	je le malo predmetov, katere bi si mogla prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko
Gozdovnik (1898):	po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj

bitje

Ta male katechismus (1768):	Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak'

bitju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Zdaj se vnetje mehurja prične, kar se tudi na hitrejšem bitju serca in ciple spozna. Zdaj je treba živinče alj operirati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moč in dodeli jo za enkrat najslabšemu in najnevrednišemu tvojemu bitju! Coe, poglej v mé! ” Vse je molčalo, ko je Boštjan

▶ bitka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bitka
- bitva
  Divica Orleanska (1848): In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume

▶ bitno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bitno

Fizika (1869):	vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil
Fizika (1869):	pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem
Fizika (1869):	prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na kterih te prikazni
Botanika (1875):	vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo
Botanika (1875):	istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje

▶ bitnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bistvo; [sskj]

bitnost
Fizika (1869): Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2

bitnosti

Fizika (1869):	ker služijo v to, da se prav očevidno prepričamo o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in mogočnem delovanji
Botanika (1875):	ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni povezek se oddeli od

▶ bitva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bitka; [sskj]

bitvi

Roza Jelodvorska (1855):	je rana jela okrevati, ali Častimir, ki je le v bitvi radosten bil, se ne ve kam djati od predolziga časa
Valenštajn (1866):	dragonec (pristopivši). Zdaj Pikolominovič njih je glavárstvo dobil, Ker v bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhájma so izgubili, Za polkovnika
Valenštajn (1866):	Poznajo več obraza, ki jim bil Je solnce v temnej bitvi? Treba nej Orožija. S pomolov se pokažem Upornim trumam, i

bitvo
- bitevo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili satabo bojivavo kaker bitevo: she tu k' bosh te tri rezhi uskledi sagledov ti

▶ bivajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bivajoče

Mineralogija in geognozija (1871):	notranjega žara, da so se mogle kot pari v parokrogu bivajoče sestave vsaj nekoliko sesedati na zemljo, kot tekočine. Organskega življenja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Leopolda Kosilkova v Vingi na Ogerskem jel izhajati za Bolgare, bivajoče na Ogerskem. Izhaja dvakrat na mesec ter stane 3 gold.
Občno vzgojeslovje (1887):	njene v zavesti se nahajajoče nasprotnosti. Domotožje, katero nas navdaja bivajoče same in zapuščene na tujem, pojavlja se pred vsem kot

▶ bivališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bivališče

Ferdinand (1884):	čas, ko je popravil lepo cerkvico ter si poleg postavil bivališče. Pastirji po hribih namreč niso imeli svojega dušnega pastirja, ki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenovani strani, zgoraj v sredi pa kot nadpis ime in bivališče trgovskega prijatelja. Na levo, z »debet« zaznamenovano stran se zapisujejo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaporedoma tekočimi števili. Vsakemu postavko se dostavi datum, ime in bivališče trgovskega prijatelja, ob jednem se kratko in jasno pove, zakaj

bivališču

Blagomir puščavnik (1853):	v svojem vertu. ” Čeravno je zelo sterma steza k Blagomirovemu bivališču na verhu skale peljala, vender ne toži blaga gospa čez
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	mu je poročal o srečnem ozdravljenju in o svojem novem bivališču. Neka ladija je bila pripravljena, da odpluje v Avkland. Bôb

▶ bivanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bivanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski
Gozdovnik (1898):	nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 3 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 3 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —