Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

Stran 1 →

a: a a. a' a'b a'b' a'm'c' a'm'd' aa aa' ab aba abc abcd abeceda abeceden abecednik abota aboten abotnik abotno abrahamov absoluten absolutizem absolutno ac aca acetil adersbaški adijo aditiven adjunkt admiral adv advent adventen ae aerolit aerzt af afanitov afekt aforizem afrikanski ag agras agronomija ah aha ahtati ahtenga aj ajbiš ajbišev ajd ajda ajdov ajdovica ajdovnik ajdovnikov ajdovski a-jev ajfer ak akacija akademija akcept akcija akcijski ako ako_li akolih akopram akoravno akord aksinit akt aktiven akvamarin al al. ala alabaster alabastrov albit aldehid aldernejski alegorija aleluja alfa alfejev alga algebra algebrajski algebrajsko ali ali_biti ali_biti_ta ali_cagovati ali_hoteti alil ali_pa ali_pa_biti ali_pak ali_pokopati ali_ta ali_ti alizarin alkaličen alkaloid alkana alkofa alkohol alkoholen alkoholik alkoholizem allg. almanah almoštvo almožna alo aloja alopatija alpski aluminij aluminijev amalgam amazonka ambigua amc amen amerikanski amert amf amfibija amfibol amil amilov amin amiti amoniak amonij amonit ampak ampula amtikati amx analcim analiza analogičen anati anatomija anatomski anatomsko and. andel andlati andoht andohtja andohtljiv andohtljivo andrejčkov anemavi ang. angel angelc angelček angelikin angelov angelski angl. angleški angleško anglikanec anglikanski anilin animalen ant. antilopin antimon antimonov antlja antonov antonovčev antvart antverh antverhar anzidlar anžetov ao aob aorist ap ap. apačev

▶ a veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Zoologija (1875):	sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki
Zoologija (1875):	prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bila mož in žena. Potem mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga
Deborah (1883):	Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kakor prodajalniška inventura izkazuje za 476 gl. Terjatev 178 gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za
Zlatorog (1886):	moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še
Tiun - Lin (1891):	kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi
Lohengrin (1898):	bo z glavó! Vsi možjé. Svobôdnik z rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed

▶ a medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

a
Gozdovnik (1898): pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj

▶ a samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo
Zoologija (1875):	pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 gl. 6
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so števila a, b in c s številom m razdelna, potem je razdelna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in da je a : m = k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	b) b) 8krat ulomki je koliko? 3.* Koliko obrestij dá a) 350 gl. po 4 % v 3 letih? b) 375 gl.

▶ a. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi nar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M.
Zoologija (1875):	pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v dan 31. julija s 6 % diskonta ter jo poslal A. Pasinju v Trst. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne 8.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za 720 gl. na A. Vičiča v dan 12. julija, za 490 gl. na B.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	cukra po 43. Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu v dan 10. avgusta ter jo poslal
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v

▶ a' samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Rudninoslovje (1867):	raznostranimi trikoti. Ima dvojne ogle: 2 šestoploska dvoroba a i a' (roglja), skozi ktera gre glavna os, i 6 štiroploskih trirobih
Astronomija (1869):	izmed kotov, izrezanih iz. pod. l., najdemo, da je kot a' m' c' manji od pravega kota amc, kot a' m'
Astronomija (1869):	kot a' m' c' manji od pravega kota amc, kot a' m' d' pa veči od pravega kota. Vsak kot, ki

▶ a'b samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

a'b

Rudninoslovje (1867):	2 x 3=6 daljših i topejših rogljevih robov ab' i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z
Astronomija (1869):	od vrha kota o, in sicer je dokazano, da je a'b' ravno tolikokrat veča od ab, kolikorkrat je oc' veča od
Astronomija (1869):	kot. Če si tudi mislimo črti ab in bc ali a'b' in c'd' v neskončnost podaljšani, vendar ostaneta kota v presecišču
Astronomija (1869):	pod. 2, vidimo precej na prvi pogled, da se črti a'b' in c'd' ne križate pravokotno, marveč da delite ravan v
Astronomija (1869):	Ao in Bo kota o med seboj vzporedne črte ab, a'b' itd. Jasno je, da so te črte tem veče, čem

▶ a'b' samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

a'b'
Fizika (1869): Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo

▶ a'm'c' samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

a'm'c'

Astronomija (1869):	tumpast kot. Okoli točke m ležita toraj dva ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' in c'm'b'
Astronomija (1869):	ležeča kota imenujemo ovršna kota. Nadalje vidimo, da sta kota a'm'c' in a'm'd' razno velika, da pa oba skupaj zmirom znašata

▶ a'm'd' samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

a'm'd'

Astronomija (1869):	imenujemo ovršna kota. Nadalje vidimo, da sta kota a'm'c' in a'm'd' razno velika, da pa oba skupaj zmirom znašata dva prava
Astronomija (1869):	ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' in c'm'b'. Netežavno premišljevanje nas dalje uči, da okoli jedne

▶ aa samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aa
- a a(združena oblika)
  Mineralogija in geognozija (1871): skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da

▶ aa' samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

aa'
Rudninoslovje (1867): štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo

▶ ab samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Rudninoslovje (1867):	4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine v podobi
Fizika (1869):	predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček
Aritmetika za učiteljišča (1885):	medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	n. pr. število 18 s 6. ab z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 s 6. ab z a razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab + ac.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelno; ab je mnogokratnik števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo s seboj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab + ac.

ab.

Naravoslovje alj fiziko (1849):	BO skoz sredino leče O potegnjena mejita podobo MN tela AB. Iz tega se vidi, de podoba na tisti strani, na
Naravoslovje alj fiziko (1849):	alj na nitkni koži zjedinijo, in na tenko vidimo telo AB. Opomniti moram mlade ljudi, de ne obešajo očnic na nos
Naravoslovje alj fiziko (1849):	žarka JL in MK. Tedaj imaš pokončno podobo KL tela AB. Ako vprašaš, kolikokrat je podoba veči ko telo, ti odgovorim
Naravoslovje alj fiziko (1849):	dobi v neki piki od GJ podoba vsake pike palice AB. Torej vidimo celo podobo kake rečí toliko za serkalam, kolikor
Naravoslovje alj fiziko (1849):	cev, deni jeklo v cev, in pelji elektriko skoz drat AB. Ako je elektrika močna, bo jeklo naglo postalo močen magnet
Naravoslovje alj fiziko (1849):	dolgo ne pade, dokler vodba težnje DB gre skoz temel AB. Vodba težnje našiga života pade med noge, in ako na

▶ aba samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aba

Rudninoslovje (1867):	ploskve abbac) zgoraj i zdolaj pokrito z domo (4 ploskve aba) vštrit krajše stranske osi. sl. 54 sl. 55. Opomba. Tudi
Rudninoslovje (1867):	zdolaj je pa zaprta z dvema dominima polovicama, namreč ploskvi aba i a'b'a' ste pozitivna, a ploskvi a'ba' i ab'a negativna

▶ abc samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abc
Aritmetika za učiteljišča (1885): z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil

▶ abcd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

abcd

a b_c_d(združena oblika)
Mineralogija in geognozija (1871): oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84, kjer je del A B C D premakjen, ali je pa od zdolaj

abcd

Naravoslovje alj fiziko (1849):	krivih serkalih. §. 105. Oko (obr. 69.) ima kroglasto podobo ABCD, in je zavito v neko terdo kože, ktera se spredej
Naravoslovje alj fiziko (1849):	iz stranskih moči AB in AD po presežnici AC ravnobežnjaka ABCD najde sredna moč; zdaj bomo slišali, kako se sredna moč
Naravoslovje alj fiziko (1849):	perriniti. On se pelja po presežnici AC (obr. 5.) ravnobežnjaka ABCD, ako čerta AD alj BC je primerna moči in dragi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili

▶ abeceda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abeceda
Fizika (1869): da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd.

abecedi

abecedi
Kemija (1869): Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje

abezedi

Pozhétki gramatike (1811):	zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u, y. Ti ſe klizhejo
Pozhétki gramatike (1811):	saloga. enjeu, ſtava v' jegri. Isjémi 1. A, zherka v' Abezedi, je dolg. 2. Fer, Sheleso; enfer, pekel; mer, morje; amer
Pozhétki gramatike (1811):	snamine, de v' isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih: b, c, d, f, g, h, j

▶ abeceden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abecednem
- abcednem
  Aritmetika za učiteljišča (1885): 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge
abecedni
Aritmetika za učiteljišča (1885): prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta

▶ abecednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abecednik

Najdenček (1860):	Kristina obljubila, to je storila. Za lastne dnarje je kupila abecednik, Z veseljem sim se učil in učil sim se lahko
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	so samo v slovenskem jezici spisane; druge knjige pa, namreč abecednik, obé berili in slovnica so slovenske, nemške in nemško-slovenske; napravljene

abezednik
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): navuzhi. Navuzhil me je zherke isrèkati, ino jih slágati. Mali abezednik, v' katerim ſe je she Mihez brati vuzhil, ſim she

abecedniku

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	v nemškem jezici slovkati, pismenkovati (buhštabirati), potem pa in v abecedniku in v berilih in slovnici spotikati se nad nemško-slovenskim in
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	tako, da otrok, ko toliko zna, da 18. stran v abecedniku v maternem jeziku preslovka (presilabira), mora na 19. strani uže

▶ abota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abota
Divica Orleanska (1848): vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima, vse v gorečo hišo

▶ aboten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abotne

Ta male katechismus (1768):	je dushne miloste del? Tudi sedem: I. Greshneke posvariti. II. Abotne, inu perproste poduzhiti. III. Zviblajozhem dobersvejt dati. IV. ſhalostne potroshtat
Ta male katechismus (1768):	mejstah) od krivovirskeh kmetov is shpotam pitat, katiri svoje she abotne, majhene otrozhizhe; punzheke, inu ſantizhe brati uzhée, de be se

abotnega
- abotniga
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny
abotnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi ženske, ktére — kakor je znano v dobrih, slabih in abotnih navadah možake takó rade posnemajo — tudi ženske, rečem, posébno ob

▶ abotnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abotnik

Abecedika ali Plateltof (1789):	Ta ſtraſchlivi Otrok. E n abotnik je rekl: on nozhe popret v vodo jidti, ampak do
Življenja srečen pot (1837):	ino v' poprejſhne navade ſili, ter mu pravi, de je abotnik in sapravlivez. Kedar ſe pa mladenzh poſvetno shiveti poſiliti ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imel opraviti, preden bi vſe drévje obral. Ali moj preſherni abotnik ſe raji vſiga ſadja snebí, ki bi mu ga drévje
Razne dela (1870):	in voznika svoga, S temi zadirja timveč brodovju orožnim nasproti. Abotnik! bilo mu ni namenjeno vhititi Keram, Ne de bi vernul

abotnike
Žalost in veselje (1870): nevedneži, smejal se je vsemu temu ter imenoval svoje sosede abotnike, ki človeka krivo sodijo zarad njegovega obličja in nenavadne gibčnosti
abotniki
Življenja srečen pot (1837): preproſti grejo v' nebeſhko kraljeſtvo, mi pa na vſe vuzheni abotniki, pogléj, kako ſe v' neſramnih pregrehah valjamo! Kaj naſ je
abotniku
Življenja srečen pot (1837): modriga poſvarjenja ne porajta ino ſe ſvoje terme dershí, je abotniku podoben, ki shlahne bíſere (jagode) v' blato tepta. Ne prenagli

▶ abotno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abotno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	od doma, obnemogel, ino veverze vender niſi vjel, kakor ſi abotno sheljel. Ravno kakor pot po nevarni hoſti je tudi naſha
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	prosil od tamo, mi bo prošnjo gotovo izpolnil. Ali ni abotno, kaj takega misliti? ! Nekateri puščajo doma majhne otroke, pa bezljajo
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	bi jih bil tudi učakal, da ni zmotilo sivega starca abotno hrepenjenje po ženitvi.

▶ abrahamov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

abrahamov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel, kakor de bi bil rad vidil, de
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de je bilo joj. „Kako se ti je prilegla, sin Abrahamov? ” ga vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi koj imeti

abrahamovega
- abrahamoviga
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino

abrahamovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſtavi, in Bogu hvalen dar pernèſe. 10. Abrahamovo dóbro ſerze. Abrahamovi ino Lotovi paſtirji ſo ſe marſi-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne rezite: Abrahama imamo ozheta. Savoljo tega ſamo, ko ſte Abrahamovi otrozi, niſte nizh bolji per Bogu;

abrahamovo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poln hvaleshnoſti altar poſtavi, in Bogu hvalen dar pernèſe. 10. Abrahamovo dóbro ſerze. Abrahamovi ino Lotovi paſtirji ſo ſe marſi-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	KASALO. Sgodbe ſvetiga piſma ſtariga sakona. ſtran. 10. Abrahamovo dóbro ſerze . . . . . 14 11. Isak odménjen v' dar . . . . . . 17 12.

abrahamovu
Branja, inu evangeliumi (1777): Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker

▶ absoluten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

absolutna
Aritmetika za učiteljišča (1885): so le z 1 in sama s seboj razdelna, imenujemo absolutna praštevila ali kar praštevila (Primzahlen); n. pr. 3, 11, 29.

absolutne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje negativnega števila je prištevanje njega absolutne vrednosti.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje negativnega števila je prištevanje njega absolutne vrednosti.

absolutnih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je jednaka ničli (števili se uničujeta). § 64. Pri odštevanji absolutnih števil se pomikamo v naravni številni vrsti od minuenda za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dvoje jednako zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila. 4.) Vsota dveh nasprotnih števil je

absolutno
Aritmetika za učiteljišča (1885): čisto kvadratna jednačba ima tedaj dva korena; le-tá imata isto absolutno vrednost, a nasprotna predznaka. Korena sta ali oba realna ali

▶ absolutizem samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

absolutizem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	prenaredbe, da zadobí narod pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem vzel. — Ministerstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj določi, v kterih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	čuda, da ljudstvo pravi, da je bil v tem obziru absolutizem bolji nego je sedanja avtonomija občin in ustava dežel. In

▶ absolutno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

absolutno
Občno vzgojeslovje (1887): to ni mogoče. Vender učí izkušnja, da ne moremo ničesa absolutno pozabiti, kajti celó take predstave, katerih se že več let

▶ ac samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe
Rudninoslovje (1867):	lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab + ac.

▶ aca samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aca

Rudninoslovje (1867):	so otopljeni robovi cc sl. 54, v sl. 57 robovi aca sl. 55 s ploskvami s. Sl. 58 kaže ortotip, kteremu
Rudninoslovje (1867):	ki je zgoraj i zdolaj pokrita z domo (4 ploskve aca) vštrit daljše stranske osi. Sl. 55 kaže prizmo (4 ploskve

▶ acetil samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

acetil

Kemija (1869):

in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster

▶ adersbaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

adersbaški
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih

▶ adijo medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

adijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): odgojila, Njezin je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda

▶ aditiven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

aditiven
Aritmetika za učiteljišča (1885): izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen

▶ adjunkt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

adjunkt

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	imamo v tem oziru vsaj čisto ve3t. — Naš vrli sodnijski adjunkt g. Leop. Búdal je imenovan sodnik v Tominu,*) gre pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	o vinoreji in trtni uši, po Gorenjskem pa vrli g. adjunkt Pirc o živinoreji. Z novim letom dobimo pa še posebnega

▶ admiral samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

admiral
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši

▶ adv okrajšava ↘ goo300k, IMP

adv
Robinson mlajši (1849): rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere

▶ advent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

adventa

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	XV. PESM. H’ konzu S. Adventa, ali Chrlſtusovega Prihoda. 1. Zhudi se voln svejt! *glej! kaj
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	nanenja Matere boſhje v’ poſtu. 83 XV. H’ Konzu S. Adventa, ali Chriſtu- sovega Prihoda. 85 XVI. Katira se poje na
Življenja srečen pot (1837):	pregreſhiſh, ne odlagaj ſpovedi od nedele do nedele, ne zhakaj adventa alj pa velike nozhi; in ako je mogozhe, de ſe
Naravoslovje alj fiziko (1849):	binkuštni prazniki, in po teh število nedelj po binkušteh do adventa. De bi tedaj ne postala zmešnjava v cerkvi, je cerkevni
Pastirski list (1852):	razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek adventa 4. U sobotu pred duhovim (binkosti) (29. rožnika); na navečer
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Skrivnosti. I. Veséle. Ob pondeljkih in četertkih. (Od Adventa do pepelnice vsak dan. ) 1. Kteriga si devica spočéla. 2.

adventu
Branja, inu evangeliumi (1777): S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov

▶ adventen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

adventna

Hrana evangeljskih naukov (1835):	III. Tretja advéntna nedélja. Od ſamoſvoje ſposnave. Janes prizha ſam od ſebe, kdo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	IV. ˛Shterta advéntna nedélja. Od pokore. V' petnajſtim léti Tiberja Janes pokoro osnanuje
Hrana evangeljskih naukov (1835):	II. Druga advéntna nedélja. Od poſébnih laſtnóſti pravizhniga. Janes poſhle dva svojih uzhenzov
Hrana evangeljskih naukov (1835):	I. Perva advéntna nedélja. Od poſlédne ſodbe. Jesuſ napoveduje snamenja ſodniga dné. Luk.

adventne
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. )

▶ ae samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Rudninoslovje (1867):	stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na
Rudninoslovje (1867):	stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be

▶ aerolit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

aerolita
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je v zrak

▶ aerzt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zdravnik; splet

aerzte
Genovefa (1841): Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe (Aerzte) iméli. Poſluſhaj vſaziga, ki ſe ima pritoshiti ali kako ſilo

▶ af samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Naravoslovje alj fiziko (1849):	Taka ploša naklonjena je AFE, njena dolgost je EA, visokost AF; leta ploša se per vertilu zavoj imenuje, kteriga visokost je
Naravoslovje alj fiziko (1849):	in po ravni risi AJ svojo nogo. Kadar je pa AF polovica od AG, je tudi FL polovica od FH. Postavi
Naravoslovje alj fiziko (1849):	konja vprežena kraj ruda (štange) CD (obr. 7.) vlečeta po AF in BG, gre voz z močjo obedvema konjema enako po
Naravoslovje alj fiziko (1849):	jo podaljšaj do G, de je FA = FG. Navpikni žark AF, se po poti FA nazaj verne. Enako stori navpikni žark
Naravoslovje alj fiziko (1849):	serkala, AB palica pred serkalam. Pelji od A navpikno riso AF na CD, in jo podaljšaj do G, de je FA
Naravoslovje alj fiziko (1849):	ploša se per vertilu zavoj imenuje, kteriga visokost je tedej AF, in dolgost AE, alj pot krog vertila. Zakon vertila je

▶ afanitov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

afanitski; kontekst

afanitov

aphanitov

Mineralogija in geognozija (1871):

78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr

▶ afekt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

afektom
Revček Andrejček (1891): bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je

▶ aforizem samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aforizmih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	na 451. strani v 18. vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	vrsti odzgoraj namesti: v kratkih aforizmih — načrtih — beri: kratkih načrtih — aforizmih, — v vrsti 20. pa namesti: dandanes n e učite — beri

▶ afrikanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

afriški; [sskj]

afrikanska
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi

afrikanskega

Stric Tomaž (1853):	žalibože! in veliko je tacih med Slovenci, ki, čeravno niso Afrikanskega plemena, vender še časi veliko od sužnjih terpeti morajo. Kako
Astronomija (1869):	otok Ferro, ki je v atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V nekterih

afrikanskih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen

▶ ag samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Naravoslovje alj fiziko (1849):	Zakaj v obr. 42. gleda oko A po ravni risi AG svojo glavo, in po ravni risi AJ svojo nogo. Kadar
Naravoslovje alj fiziko (1849):	podobo zvunaj sredine C v BD. 6.) Ako je telo AG med ognjiskam in serkalam (obr. 48.), da pokončno podobo JE
Naravoslovje alj fiziko (1849):	ktero zadene sončni žark SA: se lomi žark po risi AG, v G se odrazi po risi GH, v H se
Naravoslovje alj fiziko (1849):	pridejo neki sončni žarki od A poleg roke DE po AG in AJ, od B pridejo poleg roke po BH in
Naravoslovje alj fiziko (1849):	risi AJ svojo nogo. Kadar je pa AF polovica od AG, je tudi FL polovica od FH. Postavi luč med ravno

▶ agras samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

agras

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi. Ostrožence (agras).
Zoologija (1875):	Acorus Calamus 124. Adonis 147. Aethusa cynapium 151. Agaricus 114. Agras 150. Agrostemma githago 147. Agrostis 118. Aira flexuosa 118. Ajda

▶ agronomija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

agronomija
Mineralogija in geognozija (1871): sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot

▶ ah medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Sacrum promptuarium (1695):	misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu
Sacrum promptuarium (1695):	je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom
Sacrum promptuarium (1695):	moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sterpeti. Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol
Maria Stuart (1861):	prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera
Viljem Tell (1862):	Hedviga. Mili Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče, ljubi
Deborah (1883):	sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti
Gozdovnik (1898):	Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto

▶ aha medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aha

Mlinar in njegova hči (1867):	je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo po godi, ko
Gozdovnik (1898):	vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož

▶ ahtati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paziti; nemško-slovenski slovar

ahtaj
- ahtej
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim

ahtat

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shivino 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju, kir en
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	muhe pomoril. V'tem Meſzi more ta zhlovek ſebe dobru ahtat, od hizhneh riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke

▶ ahtenga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

dati ahtengo = paziti; kontekst

ahtengo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhjemu imenu. Nili res? ti dajęsh le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi naperpuſte, kar ſhellish ? ſakaj aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	drugega narajmal, koker de sem uſſellej sama na sebe skerbnu ahtengo dajalla. Jeſt nisem ne eno minuto ſa drugeh ſhivlenje prashalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dushe pogublenje. Koku ſlo ta pregnane hudizh na tvoje pogublenje ahtengo daję, nezk napomaga pak njemu bel tebe pogubiti, koker tvoja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire v'shkarlatu oblezhen pred njim hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu okuli sebe, kje be
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	natura ſe ponovláti, toku ta zhlovek more na ſvoje sravje ahtengo dati, inu to ſkus simo v'kupejsbrano mokroto ſkus purgiraine
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sa enu grojsdje ozhesſh. Ovze ſtrishi, na te mlade Jagneda ahtengo dej. Goveji shivini, kader ſe goli, dobru ſlreshi, to mlado
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku vſake ſtirnaiſt dni na viſhi kupei ſpravit, al dej ahtengo, de ſe na kupi neſigręje, is tega mol pride. Podenze
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h'tebi pride, kaku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava dakna bosh

▶ aj medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Robinson mlajši (1849):	se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil
Robinson mlajši (1849):	Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi
Robinson mlajši (1849):	neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti

▶ ajbiš samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

ajbiša
Kmetijske in rokodelske novice (1844): to naredí? Zdrav. Parna kopva se takó le napravi: Vzamite ajbiša ali pa laneniga semena ali pa ječmena, ter ga pustite

▶ ajbišev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

ajbiševe
- ajbšove
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pijačo z kako pestjo soliterja okisati in žlezastih zdravilj , postavim: ajbšove vóde ali pa dobriga laneniga olja, po dvakrat na dan

ajbiševega

ajbešovega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nima gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj

ajbſhoviga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dni v poſtelji oſtati, dobro ſpotiti ſe, in vezhkrat kosarz ajbſhoviga zhaja ſpiti — manj jeſti, nizh vina piti: je vezhidel dovelj

▶ ajd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ajd
- ajd
  Sacrum promptuarium (1695): tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu
- hajd
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó
ajda
Ta male katechismus (1768): Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa
ajde
Biblia (1584): vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate
ajdi
- ajdmi
  Branja, inu evangeliumi (1777): navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na

ajdje

Biblia (1584):	nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe

ajdji

Ta male katechismus (1768):	be taisto molil; tu se ſastope na tako viſho koker Ajdji, katiri obraſke, inu shtatue fovsh Bogov goripostavlejo, inu njeh malike
Ta male katechismus (1768):	So Turki, Judji, inu Ajdji tudi Kristiani? Niso. ſakaj pak niso? Ke niso kersteni. So
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvetuſti, inu poſhtenju, nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe, inu v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti, de bi Ajdji zhes nje goſpodarili. Sakaj pravejo med Ajdami: kje je njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 12. Poſtavi. ratje ! vi vęſte , de kader ſte she Ajdji bli , ſte vi, koker ſte bli vajeni, kjekej k'tem
Branja, inu evangeliumi (1777):	vojske zhes Turka. Pſ. 78. Deus venerunt gentes. O Bog! Ajdji ſo v' tvojo irbiſhno perſhli, inu ſo tvoj ſveti tempel

ajdom

ajdam

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm , kader
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Veliko bogoljubnih duſh ſe ga je na tihim veſelilo; pa ajdam, katere je tudi priſhel isvelizhat, je ſhe nja rojſtvo nesnano
Hrana evangeljskih naukov (1835):	velizhaſtvo sakriva, ino le vbogim, ponishnim dusham rasodéva. Alj tudi ajdam, tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga

ajdom
Biblia (1584): dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove

ajdov
- ajdou
  Biblia (1584): Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj
- ajdov
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jeser ljudí, Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino hodili

▶ ajda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ajda

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajih dozorí in de še clo v gorah donese, kjer ajda (sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po malem

ajde

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je

ajdi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kaj bomo h temu rekli? kako ohranili dobro imé preljubi ajdi? Krajnskih kmetovavcov zemljiša so premajhine, de bi namest žita sejali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ali ni to lep perdelik? Ali bote potem takim še ajdi zabavljali? In — kaj bi bilo brez ajde posebno létas, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj poredkama, bi vunder ne bilo pametno, de bi se ajdi slovo dalo, kér se (če ni prašenca) še le po

ajdo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo

hajdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana

▶ ajdov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ajdova
Kmetijske in rokodelske novice (1846): medu in voska podari, za ktere čbelarji lepe petice vzamejo. Ajdova setev tudi kmetovavca pridnost uri in razodeva. Večkrat vidimo, de

ajdovega

ajdoviga

Kuharske Bukve (1799):	muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta
Kuharske Bukve (1799):	pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zakaj. Kadar čebele močno na ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno nabirajo, veliko rodovitniga prahú od cveta na cvet

ajdovem
- ajdovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v cvetji tudi vsakimu kraju veliko lepoto podelí, kér ob ajdovim cvetji je polje več tednov kakor vse s cvetlicami obsejano

ajdovi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne namesti, de turšični kruh ni tako dober kakor je ajdovi, in de turšična moka tudi ni tako za kuho. Res
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kuho. Res de so turšični zlo zabeljeni žganci dobri, tode ajdovi so še bolji, tudi manj zabelje potrebujejo in se tudi

ajdovo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Slabe stavim Ino zdravim. Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je: Ajdovo zerno na mlinskim kamnu.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu zernje in slama pri kmetíi lepiga dobička donese. „Mehko ajdovo zerne — pravijo Štajarci — je pri vsaki slanici v nevarnosti, vsaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	toplih dolinah, in na ravnim polju krajnske dežele pridelovati, kjer ajdovo zerno pozno v jeseni dozorí. Po Štajarskim so začéli dovelj

▶ ajdovica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ajdovica
Stelja in gnoj (1875): 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno
ajdovico
- ajdovſhnizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sa ſuſhino oſtanejo, samoreſh s ſlamo, ſoſebno s ershenizo in ajdovſhnizo naſtilati, kar da dober gnoj, shivesh sa shivino pa ſlab

▶ ajdovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ajdovnika
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pridelali. — Ajda se je večidel prav dobro obnesla; hvala Bogu! ajdovnika in žgancov bo dovelj; krompirja se je obilno pridelalo , pa

▶ ajdovnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

ajdovnikova

Kuharske Bukve (1799):	ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. V' ſklędi vmęſhaj dobro poldrugo unzho ſroviga maſla
Kuharske Bukve (1799):	pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. 132. Torta is bele ſktęrke. 133. Popezkenki, ali

▶ ajdovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ajdovska

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in 12 še dobro ohranjenih lešnikov našli. Obedvoje je bilo ajdovska daritev iz tega namena, de bi jim boginja rek in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še prav priljubljena,” prijazno odgovori Pankracij, „kakor tudi še druga ajdovska znamenja tukaj videte, že iz pervih časov. Pod podobo Orfejevo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tega mučila zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, ) Ajdovska* nebesa. **) „Nektar” je v ajdovskem basnoslovji pijača bogov, kakor „ambrozija
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor zamaknjene stoje okoli njega. ” „Oj, oj, Orfej? To je ajdovska podoba, kaj pa dela tukaj? ” oglasi se nekako zabavljivo Torkvat

ajdovskega

ajdovſkiga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſatana, vajvoda téga ſvéta, premagal ino obſodil, ki je poglavár ajdovſkiga malikvanja, ino Judovſkih prasnovér, sa katere ſe poſkuſha, ino budobneshe
Slate jabelka (1844):	boljſhi, kakor kar jeſt hozhem. — Kako lepe ſo te beſede ajdovſkiga modrijana, in vredne, od vſih kriſtjanov premiſhljene in ohranjene biti

ajdovskem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	otroke h Kasijanu pošiljali, ker jih je bil tudi po ajdovskem zapopadku ne dosti manj kakor k očetomoru napeljal. Urno je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je menda zapazil stari berič, ) Ajdovska nebesa. ) „Nektar” je v ajdovskem* basnoslovji pijača bogov, kakor „ambrozija” njih jed

ajdovski

ajdouski
Sacrum promptuarium (1695): Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga

ajdovſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje, V nji glédaſh Zhertomirovo laſtnino. Devétkrat vézhi
Slate jabelka (1844):	vedno ne premagoval. — Tako je govoril in tako je ravnal ajdovſki modrijan, kteri ni nikoli Jesuſovih naúkov ſliſhal; in ſramoto dela
Slate jabelka (1844):	ſpraſhevanje ſvoje veſti opravil. ˛S. Hieronim piſhe, de ſo zlo ajdovſki modrijani letó ſpraſhevanje ſvojim uzhenzam perporozhevali. Modri Pitagora jim je

ajdovsko
- ajdovſko
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po

▶ a-jev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

a-jev
Aritmetika za učiteljišča (1885): potem je pa tudi ar = mkr, in ar : m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako

▶ ajfer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gorečnost; splet

ajfra

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ajfra v'dushi ni, tamkej duh te gnade malu ſda. Hitrejshe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra, tę ſerzhnoſti, inu vſęh lejpih zhędnoſt. Popręj ſe niſo vupali

ajfrom
- aifram
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shaz noi frihtei tu shebranje karbo sdei udrukono is velzhim aifram noi is flisam inu is andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo
- ajfram
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali

▶ ak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ak
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti

▶ akacija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

akacija

Botanika (1875):	glavnega peclja en posamen listek, ki nima para (pod. 98., akacija), kar pa ni pri parnopérnatem listu (pod. 99., kristov trn
Zoologija (1875):	147. Agrostis 118. Aira flexuosa 118. Ajda 133. Ajuga 143. Akacija 160. Alchemilla 156. Alga snežna 110. Alisma 127. Allium 125.

akacije

Botanika (1875):	od ,,Toluifera”). Zadnjič niso, da bi so pozabile tako imenovane akacije (Robinia), nagnoj (Cytisus Laburnum) in gledičija (Gleditschia), poslednja z dolgimi
Botanika (1875):	rastlin, ki se rabijo v zdravilstvu. Naj omenimo le prave akacije (Acacia) in mimoze, z drobno pérnatimi listi (podoba 238.), ktere

▶ akademija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

akademije

Mineralogija in geognozija (1871):	je 2 funta 26 ½ lota težak. (Glej „Rad jugoslavenske akademije, Knj. VIII. 1869. l., sestavek Jos. Torbarja. ”) Splošna misel o
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	potrdilo novo izvolitev preč. kanonika dr. Račkega za predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. l. je neki hudodelec Gonzales strelil

akademiji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Čehije. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi ali akademiji moremo mi Slovenci pisati? ” Al, gospôda! Saksonski Lužičani so narodič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se

▶ akcept samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

akceptu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6 % diskonta. Kupil sem od K. Bregarja tukaj proti svojemu akceptu v dan 20. julija 663 kg cukra po 40. Prodajalnica

▶ akcija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

akcij

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek

akcijami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico
akcije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da

▶ akcijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

akcijska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	potem moramo res pritrditi, da je „junakov” treba, da se akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obresti, izvenredna pa razdeljuje ostali dobiček. Razven akcij izdajajo taka akcijska društva tudi obresti dajoča dolžna pisma; ta nimajo sicer nikakeršne

akcijskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le v rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih pa bi ga zavirala? — Matica pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	napravljene črke, vrže se okoli 25.000 gold. v blato”. — Akcijonarji akcijskega društva, zapomnite si dobro, da svoje novce vložite v blato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	naj se udeležé občnega letošnjega zbora, posebno pa vsi udje akcijskega društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló

akcijskemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Matici, ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala, ali akcijskemu društvu, ki bi imelo konkurencijo? „Matica ima že v hiši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Matica pa spekulacija? — to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu društvu spodobi spekulacija, ki donaša dobre obresti od vloženega kapitala

▶ ako veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ako

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali
Maria Stuart (1861):	me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord

ak'

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morje, in ſe veſeli, K' v rasorih mlade paſe. In ak' ſe Bog na naſ ſpomni, Gorkó de v zhaſu nam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vina úpaj, ako ravno poprejšna jesen ni prav prijetna bila. — Ak' se kukuca dolgo po Kresu ogláša, pravijo de dragino pernáša
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spreminja, Več se gora in planjava V petji ne razgrinja. Ak' na prosto polje pridem, Mračnost me obhaja, Ko v brezlistnim

ako

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela
Stric Tomaž (1853):	za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne
Oče naš (1854):	dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla in hoče
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu
Fizika (1869):	toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP'

aku

Biblia (1584):	Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl: Aku pak nej vrejdna, taku ſe bo vaſh myr supet k'
Sacrum promptuarium (1695):	G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S.
Sacrum promptuarium (1695):	je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla
Ta male katechismus (1768):	Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar

oku

Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula
Sacrum promptuarium (1695):	inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna

▶ ako li veznik + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ako li
- ak-li
  Valenštajn (1866): knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo

▶ akolih veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

čeprav; kontekst

akolih

Pozhétki gramatike (1811):	ces images, toutes belles qu'elles sont, ne me plaisent pas, akolih ſe tih podóba ozhi perjémajo, vunder mi niſo vſhézh. Ravno
Pozhétki gramatike (1811):	nove ſhege per ti rézhi v' bukve vvedli. Niſo namrezh akolih majhine ſtvarze v' nemar puſtili, temozh ſo s' modrim premiſlikam
Pozhétki gramatike (1811):	Sa povédati isjémanje: si non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que

akulih
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj

aku lih(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj

▶ akopram veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čeprav; [sskj]

akopram
- akoprem
  Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen

▶ akoravno veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čeprav; [sskj]

akoravno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš
Zlata Vas (1848):	to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je
Zlata Vas (1848):	pri delu na polji in na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali
Zlata Vas (1848):	viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne

ako ravno(združena oblika)

Genovefa (1841):	hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo
Genovefa (1841):	lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan

▶ akord samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

akord

Fizika (1869):	akord, soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand, skupnost. Aehnlichkeit, podobnost. Akord, soglas, Accord, 106. Amalgam, 169. Analysa spektralna, 153. Anatomie, anatomija
Fizika (1869):	odboj. Abstossungskraft, odbojnost. Abweiehung, magnetische, magnetični odklon. Accomodation, prilagojenje. Accord, akord, soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand, skupnost. Aehnlichkeit, podobnost. Akord

▶ aksinit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

aksinit
Mineralogija in geognozija (1871): pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje

▶ akt samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

akt

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	neboj. Matizheh je glava! le njega bogej. (vſi gredo. ) DRUGI AKT. (En lep Zimer, Doli v' dno v' eni alkofi ſtoji
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	PERVI AKT. PERVI NASTOP. Dvoriſhe pred Şhupanovo hijho ; doli na uni plati
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tu ras — tergala, prędem jo savoslámo. (grę. ) PETI AKT. En borſht, na konzi enga vèrta. Na vſaki plati je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	poſtavi; na misi je tinta, papir, peręſa , inu en kup akt. ) Smeſhnava. Imate smiram doſti dęla, Budalo ! Budalo. Tolk — kajn , vidijo

akti

Mineralogija in geognozija (1871):	na njih tako rekoč lahko beremo, kako so si sledili akti stvorjenja. Skupek skladov, ki so se storili ob času med
Mineralogija in geognozija (1871):	se je bljevanje in počivanje zemlje menjavalo tako redno kakor akti in medakti pri gledišču; temveč da so snov kamenja in

▶ aktiven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aktivnega
Aritmetika za učiteljišča (1885): 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za

aktivno

Aritmetika za učiteljišča (1885):	še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njiju prvotni vrednosti z 1 % odbitka. a) Koliko je sedanje aktivno, pasivno in čisto imenje? b) Kolik je vspeh jednomesečne trgovine
Aritmetika za učiteljišča (1885):	stvari njegova prosta, popolna lastnina, ali pa so zadolžene. V aktivno imenje trgovca spadajo tedaj denarji, državni papirji, blago, menice, ki

▶ akvamarin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

akvamarin

Rudninoslovje (1867):	smaragdi, a drugi berilji (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin (Aquamarin). Santa Fé de Bogota v Kolumbiji ima najlepše smaragde
Mineralogija in geognozija (1871):	je zelena kakor trava, tako zvana smaragdasta barva. Beril, tudi akvamarin imenujejo modrasto-zelen ali kakor morje zelen smaragd. Po črevlji dolge

▶ al okrajšava ↘ goo300k, IMP

al
Kemija (1869): na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje

▶ al. okrajšava ↘ IMP

al.
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Gosp. B. Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. Bronaste svetinje so

▶ ala samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jegulja; nemško-slovenski slovar

ale

Kuharske Bukve (1799):	jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s'
Kuharske Bukve (1799):	notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat

▶ alabaster samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alabaster

Rudninoslovje (1867):	se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega
Kemija (1869):	Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474.

▶ alabastrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alabastrovi

alabaſtrovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marta je ſtregla. Marija pa perneſe v' alabáſtrovi púſhizi terdo libro drasiga ſamozhiſtiga nárdoviga masila, mashe Jesuſu, ki

▶ albit samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

albit

Mineralogija in geognozija (1871):	Nasad, Absatz, Ablagerung. Nasipina, Schutt, 77. Natron, 35. Natronfeldspath gl. Albit. Nauk o kamenji, Gesteinslehre, 65. Nebenaxe, podružna os, 5. Nephelin
Mineralogija in geognozija (1871):	30. Zelenjak. To kamenje sestavljajo večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno roženec, potem augit, dialag

▶ aldehid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

aldehid
Kemija (1869): Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina

▶ aldernejski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

aldernejsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka

▶ alegorija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alegorija
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je

▶ aleluja medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aleluja

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti

alelvja

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv

alleluja

Ta male katechismus (1768):	Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja
Ta male katechismus (1768):	Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja. je od
Ta male katechismus (1768):	Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od smerte ustal. Alleluja.
Ta male katechismus (1768):	veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga
Ta male katechismus (1768):	smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja
Ta male katechismus (1768):	uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi

▶ aleluja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aleluji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): boš ti vse svoje zveste kraljevnjane zbudila, in k večni aleluji povabíla. — Primeril te bom pervi hčeri stvarnika, ktero si je

▶ alfa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alfa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme na pridatha inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi Sveta KORONA inu Sveta

▶ alfejev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

alfejev
- alphæov
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri
- alpheou
  Biblia (1584): njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas

▶ alga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

algah

Botanika (1875):	njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri
Botanika (1875):	z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se vsaka

algam
Botanika (1875): v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in
alge
Botanika (1875): važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti

▶ algebra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

algebre
Aritmetika za učiteljišča (1885): vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da
algebro
Aritmetika za učiteljišča (1885): ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na

▶ algebrajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

algebrajska

Aritmetika za učiteljišča (1885):	3) = + 8 Na isti način dobimo §66. Vsoto, imajočo algebrajska števila za sumande, imenujemo algebrajsko vsoto; n. pr. (+ a) + (– b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od minuenda za toliko jednot nazaj, kolikor jih ima subtrahend. Algebrajska števila odštevati se tedaj pravi, pomikati se v algebrajski številni

algebrajskimi
Aritmetika za učiteljišča (1885): jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó

▶ algebrajsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

algebrajsko

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23 povečan, je jednak 88.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je njega petina 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina

▶ ali veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ali

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu.
Kuharske Bukve (1799):	devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al
Pozhétki gramatike (1811):	ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar
Viljem Tell (1862):	Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo

ali

Kuharske Bukve (1799):	najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se

alj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	„Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad

ol
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga

▶ ali prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ali

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu
Kuharske Bukve (1799):	v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor
Valenštajn (1866):	imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne briga. — Svetu

al'

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš

ali

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu
Genovefa (1841):	toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi
Zlata Vas (1848):	čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si kaj zastavil? “
Botanika (1875):	da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto
Oče naš (1885):	moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te
Oče naš (1885):	so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali

alj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej
Divica Orleanska (1848):	dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila
Divica Orleanska (1848):	ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu
Divica Orleanska (1848):	kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj
Divica Orleanska (1848):	ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu
Divica Orleanska (1848):	sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več

▶ ali biti veznik + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ali bo
- alboda
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve
ali boš
- albodash
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi

ali je

alje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	DORO MERKEL. Kader na an tork anu Moshtuo umerje alje biu oshenian bel ledik je useanu patu se mora gorei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveta deviza maria je rodiva ana sina siemenam Jesvs Kriſtus alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash lvbi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nia dup od te stuari N. jemlui pertam jemeni shevino alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	CELESTIBUS ORDINIBUS SIT SEMPITERNUM Amen. TA 65. KAPITL. Andrugi Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te

▶ ali biti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ali je
- al'je
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 31. Ktir ima za čim, lehko gre v Rim. 32. Al'je nore gobe jel? 33. Kopriva ne pozebe. A. Krempl. Pogled

ali si

alsi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nate buerne noi nate vierne Dushe tu shebranje je prou alsi leti prou noi pravizhen: bosh po tuojemu pegerenji ushlishan: teite

▶ ali biti ta veznik + glagol, pomožni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ali bo_ta
- albote
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno

▶ ali cagovati veznik + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ali cagoval
- alzagvov
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jas tebe prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti

▶ ali hoteti veznik + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ali hočeš
- alozhash
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): venka srezhi te 7 besiede so katere Je Kriſtus Marnuvu. Alozhash Shelma posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti jemu da

▶ alil samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alil
Kemija (1869): 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid

▶ ali pa veznik + veznik(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ali pa

alpa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti Saporedama taku prida ta Sveta Koroni: upervei alpa udrujei alpa utrezhiei nozhi: potam kaker ba tvoja molitua a ushlishana: inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vati alpa zhoveki noter daji furt snje natu poshene te nagoverjene Kruh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Tu je an resnizhen Mitel? sa pikniano ventuati Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV IMASH
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	otov tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa torevazhar noi sriedovazhar inu zhater-

alpe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou

▶ ali pa biti veznik + veznik + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ goo300k

ali pa_si

alpaje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi

▶ ali pak veznik + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ali pak
- alipak
  Robinson mlajši (1849): Gde je popràvem — ali na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji

▶ ali pokopati veznik + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ali pokopal
- alpokopou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei

▶ ali ta veznik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ali ta
- olta
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso

ali to

altu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pashi alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu

▶ ali ti prislov, splošni, nedoločeno + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

ali ti

alti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu rezi jas oblubim h' zbeſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to

▶ alizarin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

alizarin

Kemija (1869):

Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana

▶ alkaličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

alkalične
Kemija (1869): prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane

▶ alkaloid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alkaloid

Kemija (1869):

Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol

alkalojid

Kemija (1869):

Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol

alkaloide
Botanika (1875): škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti

alkaloidi

Kemija (1869):	doslé nam je tacih malo znanih. Živalski kakor tudi rastlinski alkaloidi so četverne spojine, imajoče namreč v sebi: ogljenca, vodoma, kisleca
Kemija (1869):	teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz raznih kininskih skorij. Kristalizuje v

▶ alkana samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

koren rastline alkaneta; kontekst, splet

alkana
Kemija (1869): Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol

▶ alkofa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

alkova; kontekst

alkofe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vſaki plati ſo ene vrata; v' dno tudi ene sraven alkofe , inu na ti drugi plati eno okno. ) PERVI NASTOP. Nęshka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory

▶ alkohol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alkohol

Kemija (1869):	Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol
Kemija (1869):	čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven
Kemija (1869):	Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol
Kemija (1869):	zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha
Kemija (1869):	463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse
Kemija (1869):	alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum
Kemija (1869):	Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov

alkohola
Kemija (1869): Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja

alkohole

Kemija (1869):	pr. je splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule ne podpirajo samo pamet, temveč so tudi prav
Kemija (1869):	II. Alkoholi in njihove prestvorine. Alkohole imenujemo v §. 142 navedeno vrsto sorodnih spojin, ktere se

alkoholi

Kemija (1869):	alkoholu primerna kislina. Po mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether
Kemija (1869):	II. Alkoholi in njihove prestvorine. Alkohole imenujemo v §. 142 navedeno vrsto

alkoholom

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	alkohol. Kako žalostno je stanje istega, kateri se bojuje z alkoholom proti temu sovražniku! Sploh pa lahko porabimo vsak predmet v
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	mu ga pristuditi s tem, da mu veleva vživati z alkoholom napojena jedila, daje mu brom-kalija, majhne množine strihnina, ali ga

alkoholov

Kemija (1869):	Valerianova kislina C10H10O4 Margarinova kislina C34H34O4 Stearinova kislina C36H34O4 Vrsta alkoholov: Lesna žestina ali metilov alkohol C2H4O2 Vinski cvet ali étilov
Kemija (1869):	Tukaj navajamo dve taki vrsti, namreč vrsto kislin in vrsto alkoholov. Vrsta kislin: Mravska kislina C2H2O4 Ocetna kislina C4H4O4 Propionova kislina

alkoholu

Kemija (1869):	pa ta aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca, postane iz njega alkoholu primerna kislina. Po mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi
Kemija (1869):	smole se na solncu tako spromené, da se potem v alkoholu več ne raztopé; ravno tako se klej (lim) in guma
Kemija (1869):	destiluješ z žvepleno kislino in rjavim manganovcem, odvzame manganovčev kislec alkoholu 2 ekvivalenta vodenca, in naposled dobiš neko po éteru dišečo

▶ alkoholen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

alkoholnih

alkoholičnih

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	to, koliko se istih porabi za izdelovanja žganja in drugih alkoholičnih pijač. Na ta način se uničuje velika množina najpotrebnejših živil
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in ogljikovih hidratov pri hranitvi telesa, o pravi redilni vrednosti alkoholičnih pijač itd., vspešno delovati proti alkoholizmu. Z ozirom na razliko

▶ alkoholik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

alkoholike
- alkoholikarje
  Šola v boju proti pijančevanju (1898): Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v Ameriki, a

▶ alkoholizem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

alkoholizem

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina. Dokler je alkoholizem le telesna bolezen, ima prvo ulogo zdravnik. Ta počasi privaja
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se ljudstvo probuja in poučuje, da bode

alkoholizma

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	bede vidimo v družinah, katerih glava je udana nesrečni strasti alkoholizma.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	zemljepisnem pouku na najvišji stopinji imamo priliko govoriti o razširjanju alkoholizma v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v

alkoholizmu
Šola v boju proti pijančevanju (1898): je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu.

▶ allg. okrajšava ↘ goo300k, IMP

allg.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok

▶ almanah samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

almanaha

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim

▶ almoštvo samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

miloščina; Pleteršnik, SSKJ

almoštvo

almoſhtvo

Fabule ino pesmi (1836):	je ſhel po gaſi, En pojb sa njim hití, Sa almoſhtvo ga proſi, No odgovor dobi: »Glej, lubo boshjo dete! Jas
Fabule ino pesmi (1836):	ſpiéhan omedlí, no komaj ſtôpi: On proti kralizha sa malo almoſhtvo, Da s’ njoj shivlenje ſi sa dneſ natégnil bo. Tê
Fabule ino pesmi (1836):	˛Se pojbizh ſladko ſméje; Pa ne sapſtonj: ſe troſhta Dobíti almoſhtvo. No lon sa ſvojo svéſtoſt: No tak je tudi b

▶ almožna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

miloščina; [sskj]

almožna
- almoshina
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognju ſvoje premoshenje sgubili. To plazhilo je po takim le almoshina, je lé dobro délo in tako ſmo ſtorili, kar nam
- almoshna
  Sacrum promptuarium (1695): fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia
almožne
- aimoshne
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei
- almoshne
  Sacrum promptuarium (1695): gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s'

almožno

ajmeshno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta-
almeshno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje

almoshno

Sacrum promptuarium (1695):	v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj
Sacrum promptuarium (1695):	bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne
Sacrum promptuarium (1695):	sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam
Sacrum promptuarium (1695):	je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar
Sacrum promptuarium (1695):	famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli
Sacrum promptuarium (1695):	unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa
Genovefa (1841):	njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti

▶ alo medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alo

Čas je zlato (1864):	reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče
Čas je zlato (1864):	hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm! drugi tjè

▶ aloja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

aloja
- aloa
  Kemija (1869): Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434.

▶ alopatija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

alopatiji
- alopatii
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi

▶ alpski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

alpska
- alpinska
  Mineralogija in geognozija (1871): Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine

alpsko

alpinsko

Mineralogija in geognozija (1871):	pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini.
Mineralogija in geognozija (1871):	ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že

▶ aluminij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

aluminij

aluminijum

Kemija (1869):	niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob
Kemija (1869):	kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske
Kemija (1869):	kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način
Kemija (1869):	Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski

▶ aluminijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

aluminijev

aluminijumov

Kemija (1869):	Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska
Kemija (1869):	in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v
Kemija (1869):	velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom
Kemija (1869):	in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi

aluminijevega
- aluminijumovega
  Kemija (1869): način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben

▶ amalgam samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amalgam
Kemija (1869): 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus
amalgame
Kemija (1869): srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih

▶ amazonka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amazonka

amaconka
Valenštajn (1866): so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu

amasonka

Pozhétki gramatike (1811):

ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka, korenjákina, monotone, enogláſen (: ROme Rim, je kratek:) 7. Dolgi ſo

▶ ambigua samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

ambigue
Pozhétki gramatike (1811): al nad e; piſhejo baïr ſdvráshiti, païen, nevérnik, aïen, ded, ambiguë, dvómen: ſizer bi to pſledno beſedo ambiguë na konzu ravno

▶ amc samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amc

Astronomija (1869):	ravno četrti del kroga, tako n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost kroga
Astronomija (1869):	180 stopinj razdeljen, Ko bi hoteli ž njim meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati
Astronomija (1869):	bi brali na polokrogu število stopinj. Tako najdemo, da ima amc 90 stopinj, da je toraj prav kot; amf = 135 stopinj
Astronomija (1869):	ali teme. Tako ste am in cm kraka celega kota amc. Če dalje te štiri kote, ki ležé okoli točke m
Astronomija (1869):	da je kot a' m' c' manji od pravega kota amc, kot a' m' d' pa veči od pravega kota. Vsak

▶ amen medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amen

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili
Blagomir puščavnik (1853):	ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta, da
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi

▶ amen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amen

Sacrum promptuarium (1695):	katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja

▶ amerikanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ameriški; [sskj]

amerikanska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le
amerikanske
- amerikanske
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de
- amerikanſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): grajſhinſki vlaſtnik in tovarſh té drushbe, je podaril nekaj ſemena amerikanſke péſe (róne), od ktere pravijo, de je polna zukreniga ſóka

amerikanski

amerikansk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika

amerikanski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz
Zoologija (1875):	kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke

▶ amert prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

enkrat; kontekst

amert

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhash proshenja je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasakobart ozha inv zhesh noi vero natu pa amert od matare boshje to molitov. Merkei da saky den 3

▶ amf samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amf

Astronomija (1869):	nad njimi ležeči lok osmi del kroga, in topi kot amf je enak poldrugemu pravemu kotu, ker je nad njim ležeči
Astronomija (1869):	stopinj razdeljen, Ko bi hoteli ž njim meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da
Astronomija (1869):	da ima amc 90 stopinj, da je toraj prav kot; amf = 135 stopinj, da je toraj top kot; da je fmb

▶ amfibija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

amfibij

Mineralogija in geognozija (1871):	za v zid. Ti apnenci hranijo v sebi ostanke mnogih amfibij, tičev in. sesalk in v pesku, ki je precej za
Zoologija (1875):	Presna mišica ima 77 odstotkov vode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij so rudeče, ribe imajo pa bele mišice. Pri brezvretenčarjih so

amfibijah
Zoologija (1875): je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa
amfibije
Mineralogija in geognozija (1871): čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem

▶ amfibol samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

amfibol

Rudninoslovje (1867):	zarad tega smarágdovec imenovan — nahaja se v štajerskem Pohorji. 3. Amfibol²) navadno rožanec (Hornblende) ime-
Mineralogija in geognozija (1871):	tem sklepali na dotiko s sosednim ljudstvom. 2. Roženec ali amfibol tudi kristalizuje v prismah monoklinskega sistema, podoba 65. Sestavljen je

▶ amil samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amil
Kemija (1869): éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli

▶ amilov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amilov

Kemija (1869):	lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid, 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474.
Kemija (1869):	sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a
Kemija (1869):	tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega
Kemija (1869):	Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj
Kemija (1869):	kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj
Kemija (1869):	in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela

amilovega

Kemija (1869):	pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih
Kemija (1869):	z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III

▶ amin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amin

Kemija (1869):	Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463.
Kemija (1869):	grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff

▶ amiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tikati se; nemško-slovenski slovar

amgredo
- gredo am(združena oblika)
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash

▶ amoniak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

amoniak

amonijak

Kemija (1869):	amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak
Kemija (1869):	amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak
Kemija (1869):	amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak
Kemija (1869):	galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem tem ostane
Kemija (1869):	Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak
Kemija (1869):	Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph
Kemija (1869):	Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak
Kemija (1869):	amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak
Kemija (1869):	Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475.

amoniaka
- amonijaka
  Botanika (1875): čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine so tudi izvrstno gnojilo

amoniakom

amonijakom

Kemija (1869):	Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki se napravi na železu
Kemija (1869):	vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li aldehid z amonijakom in s srebreno raztopino v steklenej betici, odkisi se srebro
Botanika (1875):	jih več, ki so sami za sebe ali spojeni z amonijakom razpustni v vodi, kakor prstna kislina, ulminova kislina in studenčna

amoniaku
- amonjaku
  Botanika (1875): prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe

▶ amonij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amonij

amonijum

Kemija (1869):

purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures, klorovodenčev amonijak, 412. Ammonium, amonijum, 413. Amonijak, Ammoniak, 412. Amonijak bagrenokisli, purpursaures Ammoniak, 470. Amonijak

▶ amonit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amonitov
- ammonitov
  Mineralogija in geognozija (1871): in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke

▶ ampak veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ampak

ampah
Sacrum promptuarium (1695): je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je

ampak

Sacrum promptuarium (1695):	odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride,
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na Slovenskem ne le veliko več žita od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi
Mineralogija in geognozija (1871):	Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z
Botanika (1875):	ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke
Ferdinand (1884):	Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi

▶ ampula samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ampulo
Divica Orleanska (1848): redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave

▶ amtikati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

tikati; kontekst

amtiče

amtizhe

Ta male katechismus (1768):	njega ſheno, ali drugu njegovu blagu amtizhe. Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega bliſhnega ſen ſapopadek? Leta: Kar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ptuje, naſnane, inu naunzne rezhy vedet, inu ſnati? kar tebe amtizhe, tega se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s'taiſteh, s'kateremi
Abecedika ali Plateltof (1789):	enu dobru inu brumnu ſerze proſiti. Kar pak druge rezhy amtizhe, moreſh ti le Boga sato proſiti, kar on tebi dati
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' mojim

▶ amx samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

amx
Aritmetika za učiteljišča (1885): mera števil 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne

▶ analcim samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

analcim

Rudninoslovje (1867):	male teže (tž. = 1•9 .... 2•5). Najvažnejše vrste: 1. Analcim¹) kristalizuje tesularno (sl. 31), vštrit
Mineralogija in geognozija (1871):	štirindvajseterec) zvan tudi trapezoëder ali leucitoëder, 2O2, pod. 16, (leucit, analcim). 7. Tetraëder, O/2 pod. 17, in kombinacije njegove najdejo

▶ analiza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

analiza
Kemija (1869): spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca

analizi

Kemija (1869):	in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega
Astronomija (1869):	svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov

▶ analogičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

analogičnih
- analogičkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si

▶ anati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izogibati se; Pleteršnik

anaj
- anej
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh

anati

Ta male katechismus (1768):	dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati, inu dobru sturiti? Tu naſamore szer en Kristian sam is
Abecedika ali Plateltof (1789):	terdnu naprejvsetje je tu: nizh dobriga nesamuditi: vſega hudiga ſe anati, le ſamu te, kar je dobru, inu pridnu, govoriti. ter
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu

▶ anatomija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

anatomija

Fizika (1869):	Akord, soglas, Accord, 106. Amalgam, 169. Analysa spektralna, 153. Anatomie, anatomija. Angriffspunkt, prijemališče, grobišče. Anhangkraft, sprijemnost. Anker, sidro, maček. Anpassung, prilagojenje
Zoologija (1875):	I. Organi in njihova opravila. I. Organi in njihova opravila. (Anatomija in fizijologija). Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih

▶ anatomski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

anatomsko
- anatomijsko
  Botanika (1875): na svojem gornjem koncu ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni

▶ anatomsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

anatomsko
- anatomijsko
  Botanika (1875): Vsaka vejica ima vsa bitna znamenja svojega debla. Ona je anatomijsko ravno tako sostavljena, so na isti način debeli in poganja

▶ and. okrajšava ↘ IMP

and.

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Jeršé iz Police poleg Krajnja, za plahte. 19. Gosp. And. Jelene iz Ihana, za slamnike. 20. Papirnica v Vevčah pod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne tehtnice. 50. Amalja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13. Gosp. J. Šteigerju, nožarju v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	najnovejše muzikalne izdelke mnogozasluženega narod- nega učenika in župana g. . And. Vavken-a v Cerkljah na Gorenskem, ki je k svojemu že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	bil zopet izvoljen gosp. dr. Jan. Bleiweis, za blagajnika gosp. And. Kremžar, za odbornike pa gospodje: dr. Costa, dr. K. Bleiweis

▶ andel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ravnanje, stvar; nemško-slovenski slovar

andle

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'tem drugem astopi, koker pak de be v'drusheni andle pozhejnal. Poflisej se to poſtavo te lubeſne dapolniti, inu ti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s'tvojim jesikam pregajshlati? Kęr ſe ti v' vſe tę andle męſhaſh, inu povſod vtikaſh, kamer ti ne ſliſhiſh, kęr is

▶ andlati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ravnati; nemško-slovenski slovar

andla
Sacrum promptuarium (1695): inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta
andlaš
- andlash
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker
andlati
- andlat
  Sacrum promptuarium (1695): na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu

▶ andoht samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pobožnost, zbranost; nemško-slovenski slovar

andoht
Ta male katechismus (1768): bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih

andohti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ushezhega podviſarja v'andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhesdalle , de njeh je ſhe ſdej doſti, katire so njegovi andohti posebnu udane, nad ka-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J.
Branja, inu evangeliumi (1777):	dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta potrebni deſh, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je on brumnoſt, inu tę bogabojezhe sanizhoval, tę Duhóvne saſhpotuval, andohti inu boshje ſlushbe sa nepotrębne kvante dershal, inu satęgavolo ſe
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	pesm dovęl. Se vam ena nalube? ſapojte to drugo. Slehernega andohti, inu ſhellam je s’ tem, kar je blu mogozhe, nalash
Slate jabelka (1844):	pokorſhine. — Vzhaſi ſo poboshni kriſtjani, mozhno navesani na kake poſebne andohti in ſpokorne dela, in jih tudi na beſedo ſpovednika ne
Slate jabelka (1844):	ne upajo ganíti, de bi tiſtiga veſelja in tiſte obzhutljive andohti ne sgubile, ki jo vshivajo; to mi da viditi, kako
Slate jabelka (1844):	vredin en ſam dan na krishi, kakor ſto lét v’ andohti in v’ drugih dobrih delih. Vezh je vredna minuta v

andohtih

andohtah

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhji , koker per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega

andohtjo

andohjo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash

andohtijo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti. Kepervomi prosim jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	JE TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv dovi donkenje se mora sgoditi takv

andohtio
Sacrum promptuarium (1695): Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel
andohtjo
Branja, inu evangeliumi (1777): goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre

▶ andohtja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda)

previdnost, natančnost; splet

andohtjo
- andohtije
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam

▶ andohtljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pobožen; nemško-slovenski slovar

andohtljiv

andohtliv

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prebernen, koker en mlazhne v' navadni ſanikernoſti pobulshan. Uſſellej bel andohtliv je en ajfreg spokornik, koker en mlazhne nadolſhnek, inu kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nisem ne enega poſnalla, katire be is serza pruti njemu andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla

andohtljivim
Genovefa (1841): vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt

▶ andohtljivo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

pobožno; nemško-slovenski slovar

andohtljivo

andohtlivu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu Brevir molil, inu Herman is kamnepojla is rajmno tega Ordna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je videl taiſte is eno ſlato kadilnezo kaditi, katiri so andohtlivu na Choru boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker

▶ andrejčkov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

andrejčkov

Revček Andrejček (1891):	Pa Pavleta pozdravi. (Izpuli se mu iz rok, hiti nazaj; Andrejčkov koš jo zadržuje, hoče ga stran postaviti. ) Andrejček (ustane, kliče
Revček Andrejček (1891):	nimaš prav nič poguma. Sram te bodi! Grešnik (seže v Andrejčkov koš po citre, zasramljivo). Andrejček, ali jih vidiš — kako bodo

▶ anemavi prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nekaj malo; kontekst

anemavi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe

▶ ang. okrajšava ↘ IMP

ang.
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kar ſo ſe med letam uzhili. Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola

▶ angel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

angel

Sacrum promptuarium (1695):	vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k
Divica Orleanska (1848):	dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma debela krila
Valenštajn (1866):	Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj

angelj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje
Genovefa (1841):	je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim
Ferdinand (1884):	trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno
Lohengrin (1898):	in rod! Elza (goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil
Gozdovnik (1898):	Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga li videti? « seveda

angela

Biblia (1584):	je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo

angelja

Genovefa (1841):	v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi

angele

Biblia (1584):	godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy

angelje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poshiga, ravno tak bo konez ſvetá. ˛Sin zhlovekov bo poſlàl angelje, de bodo vſe pohujſhevavze ino hudodelnike is njegoviga kraljeſtva odbrali
Štiri poslednje reči (1831):	Dobil bo Jesuſa in njegovo ſveto mater Marijo, dobil bo angelje, ſvetnike in ſvetnize boshje, s' kterimi bo v' vezhnim veſelji
Štiri poslednje reči (1831):	mogozhne pomozhnike, ker ima Jesuſa, Marijo, ſvetiga Joshefa in boshje angelje, kteri ga v' britkoſti troſhtajo in mu v' terpljenji pomagajo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' katerim ga vſmileni Ozhe hudiga brani: dal je zhloveku angelje v' nebeſih in ſtariſhe na semlji sa varhe, kakor nam
Slate jabelka (1844):	bi po tem mozhno v’ poterpeshljivoſti poterjen. Vidil je namrezh angelje, ki ſo neisrezheno lepo krono pletli, in jih je vpraſhal
Slate jabelka (1844):	nji snajditi. Ko bi mi samogli s’ teleſnimi ozhmi tiſte angelje viditi, ki ſo okrog altarja, kadar ſe ſveta maſha bere
Slate jabelka (1844):	ponishnoſt sadobiti persadeval. Vſaki dan je v’ ſvojih molitvah ponishne Angelje proſil,de naj mu leto prelepo zhednoſt pred Bogam ſproſijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſa v toliki ſvetlôbi, ki vſe oblake predere in zlo angelje, ki ſo okoli njé kakor odmaknjeni, takó bleſhí, de ſi

angeli

Biblia (1584):	vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu
Biblia (1584):	Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa
Sacrum promptuarium (1695):	od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus
Sacrum promptuarium (1695):	Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to
Sacrum promptuarium (1695):	petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih

angelji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj
Ferdinand (1884):	vedno pred očmi. Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne
Ferdinand (1884):	mi vže tako vedno pred očmi. Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nas! Prosi (prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti

angelih

angeljih

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Brez greha da naj stati Pred sodbo sadnji dan; Po angeljih nas zbrati, Na njega desno stran. Druga pesem pri sv.
Oče naš (1885):	rad bi jo bil še izpraševal o kraljestvu božjem, o angeljih in svetnikih, ki ondi prebivajo, o veselji, ktero Bog ondi

angelom

angelam

Sacrum promptuarium (1695):	bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius
Branja, inu evangeliumi (1777):	doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe

angeljam

Hrana evangeljskih naukov (1835):	˛Spoſhtujte ſvoje duhovſke paſtirje, kakor nameſtnike Jesuſove, sakaj: „Kar ni angeljam dano, pravi ſv. Avguſhtin, to je jim isrozheno. " — „Maſhniki ſo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	otroke, kakor mlade jagneta v' nebeſhki lepoti, bres vſiga madesha, angeljam v' shlahti. " (˛Sv. Efrem. ) — Najdli bodo pravizhni ſpet ſvoje, ki

angeljem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi ˛Sin boshji, ſkòzhi tù doli; ſej je piſano: ˛Svojim angeljem te je rekel povſod varovati; na rokah te poneſó, de
Štiri poslednje reči (1831):	del, de bi njegove grehe odvagale. Zhe ſe oberne h' Angeljem, k' ſvetnikam, ali k' materi boshji, nobeden ne bo hotel
Štiri poslednje reči (1831):	neſpokorjenim greſhnikam, v' vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angeljem perpravljen. « Mat. 25. Pogubljeni ſo sa vſelej sgubili boshjo prijasnoſt
Štiri poslednje reči (1831):	To bo poſlednji ali ſodnji dan. Jesuſ bo ukasal takrat angeljem ſpraviti vkup vſe narode od vſih krajev ſveta. Glaſ boshjiga
Štiri poslednje reči (1831):	vi prekleti v' vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angeljem perpravljen. « Mat. 26. O ſtraſhne grosno shaloſtne beſede, kterih ſliſhati
Slate jabelka (1844):	v’ kloſhtru molitvi dala. »Dobro opravljena molitev ſtoré veliko veſelje angeljem, in jo veſéli Bogu perneſejo; hudobnimu dubn pa je -grosno
Sveti večer (1866):	potem pogine in zgnjije. Ni tako! Človek je temveč podoben angeljem božjim, kteri svojega stvarnika spoznavajo in se ga veselé, prepevaje
Sveti večer (1866):	zamore. Bodi-si da je podoben živali, vendar je bolj soroden angeljem nebeškim. Res je, da v joku na svet pride, da

angeloma
- angeljema
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): bil sam Bog, kteri je v podobi ptujca z dvema angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham

angelov

angeljev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov

angeljov

Hrana evangeljskih naukov (1835):	vaſ hudiga varje, sakaj vi ſte per takih v' ſredi angeljov boshjih. 6. Pa sa reſ mora vbogo drushinzhe tudi veliko
Hrana evangeljskih naukov (1835):	semlji ino pod semljó. (Fil. 2, 10.) Ti ſi veſelje angeljov, ki tebe, ſvojiga nebéſhkiga kralja, hvalijo ino zheſtijo; ti ſi

angelou
Sacrum promptuarium (1695): fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de
angelov
Divica Orleanska (1848): Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron

angelu

angelju

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Sinu imeti ſe mu je ſkorej nemogozhe sdélo; toraj rezhe angelju: „Kaj me hozhe tega preprizhati? Jas ſim ſtar, ino moja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred ſodniki ſtal, ino ko angelju ſe mu je oblizhje ſvetilo. Véliki duhoven ſe je vsdignil
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Molitev k svetimu angelju varhu. Angelj Božjim ki si moj varh, kterimu me je
Ferdinand (1884):	mu ježili na glavi pri misli, da ima tega nedolžnega, angelju podobnega dečka usmrtiti.

angelu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ti mogu terpeti, inu vmreti, ali mi vunder h'timu Angelu perſtopimo, kyr vemo: Cor contritum, & humliatum non deſpicies. De ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi, v'katiri ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſmiluv zhes nadlugo tiga folka, inu ſi djal k'timu Angelu, katiri je tvoj folk uwival, inu moril: sadoſti je she
Hrana evangeljskih naukov (1835):	dekla ſvojiga Goſpoda na to, kar je nji Bog po Angelu Gabrielu osnanil, tak je ona vſa v' boshjo voljo podana
Življenja srečen pot (1837):	moj, vſelej mi k' pomozhi ſtoj! “ — Obljubi pa tudi ſvojimu angelu ga lepo vbógati, ino mu sveſto pomagati Boga zheſtít' ino
Življenja srečen pot (1837):	s' tebo v' nebeſih per njem veſelil. Amen. Priporozhi ſe angelu varhu, ino rezi: Moj sveſti angel varh, nikar me doneſ
Življenja srečen pot (1837):	je s' shivim ognjam poshgál, le poſhteniga Lota je po angelu reſhil. Na tiſtim meſti sdaj ſmerdlivo jesero ſtojí, ino nam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri tebi svoje dni ostati hoče. — Primeril te bom tolaživnimu angelu, kteri terpéče obiskuje; lahke in kratke so bolečine na postelji

▶ angelc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

angel, angelček; [sskj]

angelc

angeljc

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	našo prošnjo uslišal. Hema, to misel ti je tvoj dobri angeljc vdihnil! “ Hema prec skóči po golobčika. Mati hití v svojo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	róko rekoč: „Le vesela bodi, ljuba Lénčica, saj boš lép angeljc v nebesih. Tam ti bo bolje, kot tukej na zemlji

angelz

Ta male katechismus (1768):	X. G. n. Amen. Sveta Maria! Mate boſhja! moj S. Angelz Varh! inu vi moji SS. Patroni prosite Gospud Boga ſa
Kratkozhasne uganke (1788):	Po pirju ked en Angelz lep: po nogah bôs ked en tat: po shtimi peklenski
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	dur te’ tukej prov dershy, * s’ tem Angelzmi se ſdruſhy! * Angelz v’tem mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	de ſnal toku pejt’. 5. Tovarshi sem pejdte! Nakvishku poglejte! Angelz’ v’ luftu pojejo, ’Nu zhaſt Bogu dajejo Skus tu imamo
Življenja srečen pot (1837):	varje, sa ſrezho ino svelizhanje ſvoje ſoſeſke ſkerbi, on je angelz ſvojih bratov, ino bo tudi v' nebeſih angelov ſrezhen továrſh

angelca

angelza

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſim dans vſa perpomozhi imel taiſtu ſi saſlushiti. Skus mojiga Angelza Varha je blu doſti nevarnoſti od mene obvernénu. Moji Starſhi

angelce
- anjouze
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze inu erz angele noi skues S. Mihela S. Gabriela S.

angelcev

angelzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah

anjovzov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene

angelci

angeljci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vsaki čas. Svet ali Sanktus. Sveto pesem povzdignimo Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti Bog! Vsi ljudje Te naj spoznajo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bo ga da med nas, Hrup mu vesel ženemo, Z angeljci vsi v en glas! O povzdigovanju. 1. Molimo klečijoči Boga
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mašo sveto Spodobno slišali, Povz'mimo čast odpeto In hvalo z angeljci. Dopade naj mu djanje Odpravljen'ga daru. Zvirk gnade bod' to
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod, Z angeljci pojte: Sveti Si ti, Bog Sabaot. V nebesih in na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali celó grajam. Ali je mar res, kar sem slišal? Angeljci v nebesih vama že pletó mučeniško krono, vi dva pa

angeljzi

Štiri poslednje reči (1831):	vrata v' nebeſa odperle! Takrat nam bodo na proti priſhli angeljzi in ſvetniki. Priſhli nam bodo na proti naſhi bratje, ſeſtre
Hrana evangeljskih naukov (1835):	shétve, pravi goſpod, sakaj oni ſo sa plavsh perhranjena ljuljka. Angeljzi jih bodo enrat na ſodbi, kakor shenjize ljuljko odbrali, ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	bode nizhéſar sgodilo, kér ſv. piſmo ozhitno obljubi, de bojo angeljzi tebe na rokah noſili, de s' nogó ob kamen ne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino Goſpodu ſamimu ſlushiti. “ ˛Satan ſe je preſtraſhil in sbéshal; angeljzi ſo pa perſtopili, ino Jesuſu poſtrégli, — ˛Srezhni, ako tudi mi

angelzami

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſposnov, tega bo tudi Syn tega zhloveka ſposnov pred boshjimi Angelzami.
Branja, inu evangeliumi (1777):	sgubila ? Toku vam tudi jeſt povęm; bo veſſelle pred boshjemi Angelzami zhes eniga greſhnika, katiri pokuro ſtury. Na zheterto Nedelo po
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega zhloveka ima pridti v' zhaſti ſvojiga Ozheta s' ſvojimi Angelzami: inu tedej bo on uſſakimu povernuv po njegovih dellah.

angelzi

Ta male katechismus (1768):	mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu samoti; ter se nobeden pred njim naperkaſhe, koker njegovi Angelzi! zel svejt lejta po svojeh oppravkeh, inu no-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	leme podobame skrit. Inu koker so Angelzi v' belemu oblezheni per njegovemu grobu sedelli, toku be imelli
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi , Cherubini, Seraphini: Svet si, svet si, svet si ti, Ti
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Foj ſvęti, ſvęti, ſvęti Je Bog in’ naſh Goſpod ˛S Angelzi pojte: ſvęti ˛Si ti Bòg Sabaoth, V ’Nebesih in’ na
Hrana evangeljskih naukov (1835):	˛Sina, ſposnali; ſamo nekoliko paſtirzov je bilo, ki ſo s' angelzi njega o rojſtvi molili. Le malo ſhtevilo je bilo od
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Vſi modri ino bogabojezhi ljudjé ſo na to sheljno zhakali. Angelzi ſo shé paſtirjam veſelo osnanili, de jim je rojen isvelizhar
Hrana evangeljskih naukov (1835):	dobriga, njemu potoshi ſvoje teshave, njemu isrozhuje ſvoje potrebe; med angelzi ino ſvetniki v' ſvojih miſlih biti, je njegova nar ljubesnivſhi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pred nami ſtoji. Ure in dné ne vémo, tudi nebeſhki angelzi ne; ſamo to vemo, de se nam perbliſhuje, ino de

anjovzi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso

angelcom

angelzam

Ta male katechismus (1768):	XIV. Kaj pozh ſena gnada je gvishnu leta: * Angelzam ni dana, de vſhivajo 'ga O bodi itdr. XV. O
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moj Syn ! aku be ti vędl, kaj je tu: tem Angelzam podobne biti, tok be se tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila

▶ angelček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

angelček
- angeljček
  Ferdinand (1884): pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš
- angelzhek
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en

angelčka

angeljčka
Revček Andrejček (1891): da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha, tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica

angelzheka

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):

brumnemi, inu bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke

▶ angelikin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

angelikino
- angelikno
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi

▶ angelov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

angelovem
- angeljevim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): riba poshene is vodé, ino sine po njem. Pa po angeljevim povelji jo je sgrabil sa plavute, ino potegnil is vode

▶ angelski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

angelska

angeljſka

Hrana evangeljskih naukov (1835):	pokorni biti: tak bode vaſha hiſha prebivaliſhe ſv. Duha, drushna angeljſka. III. Veliko toshujete, vi goſpodarje in goſpodinje! den denaſhen ſlabo
Slate jabelka (1844):	Popolnama ljubesin. Nar vikſhi molitev. Duh pokore.Neſpremenljiva krotkoſt. Nepremagana poterpeshljivoſt. Angeljſka zhiſtoſt. Nar globokejſhi ponishnoſt. Otroſhko saupanje. Neutrudena pridnoſt. Nar vezhi
Slate jabelka (1844):	ko bi globoko imel. Angeljſka zhiſtoſt. Kako je moja zhiſtoſt angeljſka, ker ſe ſhe v’ neſpodobnih miſlih radovoljno mudim. Nar vikſhi
Slate jabelka (1844):	Té jeſt nimam; bi bil veſél, ko bi globoko imel. Angeljſka zhiſtoſt. Kako je moja zhiſtoſt angeljſka, ker ſe ſhe v

angelska

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zhednoſt t’ga svejta, Ja! zel se more skriti Lepota Angelska. 3. ke sè sé v’ ſatopila Zhes vse v’ to
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	sedej ta zhas En zhlov’k naklizhe nas: Ta bo Angelska shtima, Noben zhlov’k take nima, Hitru gori vſtanimo! Vse
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	tęga. K’ nam prideozhiga: Zhaſt njemu ſe resięga Jen hvala Angelska. Po Povsdigvanji. 1. Molymo klezheozhi Boga sakritiga, oku ga nereslozhi

angelſka

Življenja srečen pot (1837):	dobrimu opominjati; le tako bojo vredni otrozi boshji, ino shlahta angelſka. Ravno to je nar imenitnej shlahnija. Mladi Ambrosi je poboshno
Življenja srečen pot (1837):	ki lepo pametno k' ſveti maſhi ſtreshe; sakaj to je angelſka ſlushba. Tak bogabojézh zerkven ſlushitel je bil ſv. Janes, v'

angelske

Maria Stuart (1861):	pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide
Viljem Tell (1862):	na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji

angelski

angelske

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	to shpiſho spet ſhelle gasy. 25. O JEſus! ti kruh Angelske! Kruh ene zhudne sladkuſte: Ti se naiſgruntan v’ miloſti, Vſhivat
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ter bo ſhivel Sdej, vsellej na vezhne zhase; Shlishal bo Angelske glase. 18. De pak ti b’ mogla tu ſt’riti

angelski

Divica Orleanska (1848):	mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot
Divica Orleanska (1848):	nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi

angelskih
- angeljskih
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih
- angelskih
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli

angelskim

angelskem

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	gasil tvoj ſhejo. 23. Katir’ per ti miſi sedy, S’ Angelskem kruham se redy, Rad b’ govoril od te jędy; Al
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vezh gnade deileſhna, K’ spovdi se vezhkrat perbliſhej, Ter s’ Angelskem kruham shpiſhej. 24. Shljsh’ boſhjo besedo rada, Skus letu t

angelskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala

angelsko

angeljsko

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo
Izidor, pobožni kmet (1887):	pa veseli g. župnik in so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je

angeljſko

Štiri poslednje reči (1831):	ſredi med milijoni vekomej ſrezhnih tovarſhev ſe bomo veſelili, in angeljſko petje poſluſhali. ¸Sveti Avguſhtin pravi: Nobeden ſi v' sdajnim shivljenji
Štiri poslednje reči (1831):	kako velika je ſladkoſt, kako prijetno in veſelo je poſluſhati angeljſko petje. Nikdar ſi ne more sdaj sadoſti miſliti, kolika ſrezha
Slate jabelka (1844):	in to je sareſ zhloveka vredno. Tretja ſtopnja ſe imenuje angeljſko shivljenje; to je, shivljenja tiſtih, ki ſo po dolgim in

angelsku

Ta male katechismus (1768):	Kraylujesh na vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje
Ta male katechismus (1768):	serza, de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu
Ta male katechismus (1768):	tu dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu pogledu; tedej bosh poshlushal Angelsku petje: tedej bosh dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh pokushal
Branja, inu evangeliumi (1777):	skushnavo. 7. Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Vse sort’ museke imajo, Nove zitre, ’nu trobente, Orgle, ’nu Angelsku petje. 14. Srezhne ozha! srehne mate! Srezhne ſeſtre! srezhni bratje
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	tem! Kaj b’on dalej ſhellel? navęm. 22. JEſus! veselle Angelsku! V’ ushesah petje presladku! En zhudn męd se ti v

angelſko

Življenja srečen pot (1837):	ſveti v' nebeſih vezhna luzh! Amen. Kedar svoni svezher, moli angelſko zheſhenje, po tem ſe ſpomni vernih duſh v' jizah ino
Življenja srečen pot (1837):	pomíkajo, po hiſhah lásijo, ino ſe po kotih potíkajo, tergajo angelſko oblazhilo ſvete zhiſtoſti. Oſhtarije (litushi alj taberne) ſo bile ino
Življenja srečen pot (1837):	tim ſveti nar vezha. Kakor hitro ſe ti hudo pregreſhiſh, angelſko oblazhilo poſvezhijozhe gnade boshje in nedolshnoſti sgubíſh, ki ſi ga
Genovefa (1841):	dobri ljudjé vredni! ” Genovefa je urno beſédo poprijéla in s angelſko jaſnoſtjo v ſvôjim blédim oblizhju ſe ſmehljaje rêkla: „Molzhi vunder

▶ angl. okrajšava ↘ goo300k, IMP

angl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti

▶ angleški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

angleška

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Angleški zakon vam je tuj; angleška Nesreča vam je le predobro znana. Marija. To so sodniki
Mineralogija in geognozija (1871):	hočemo zapomniti, da se mineralov do 8. stopinje gori prime angleška pila, do 6. se jih prime jeklena klinja, čez 6

angležka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor

angleške

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi

angležke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se

angleškega
- angleškega
  Ferdinand (1884): slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj
- angležkega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote
- engleshkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih

angleškem

Rudninoslovje (1867):	Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri
Tiun - Lin (1891):	gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu!

angleškim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi, kakor mi, jih ne
anglijanskimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki

angleški

angleshki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhidel le po boljſhi ali ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta

angleški

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih
Gozdovnik (1898):	koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter

angležki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakošni pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki
Fizika (1869):	so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu

anglijanski
Kmetijske in rokodelske novice (1844): možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in

angleških
- angleshkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): proſto, in v delu ne drago. Po nemſhkih, ſranzoſkih in angleshkih deshelah imajo mnogotero narejene dreveſa, sa vſako ſorto semlje in
- angleških
  Tiun - Lin (1891): lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko
- angležkih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to

angleško

angleški

Tiun - Lin (1891):	dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik
Tiun - Lin (1891):	in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali

angleško

Botanika (1875):	s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj
Tiun - Lin (1891):	Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči
Tiun - Lin (1891):	bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so

angležko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če
Gozdovnik (1898):	jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača

▶ angleško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

angleško

anglejſko

Abecedika ali Plateltof (1789):	franzoskiga lahko navadil latinſko, laſhko, ſhpansko; is nmſhkiga danſko, ſhvedſko, anglejſko; is krajnskiga hrovaſhko ſerbſko in vſe ſlovensko. Tako bodo naſhi
Kuharske Bukve (1799):	koſez per rępi v' polivki pezhen. Zemmer. 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha
Kuharske Bukve (1799):	visho, kakor je popred Nr. 109. rezheno od govejiga po anglejſko, inu ſe dajo na miso v' laſtni polivki.

angleški
Ljubite svoje sovražnike! (1899): ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu

angležki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Pa tudi tisti, ki se učí po laški, francozki ali angležki, najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in

▶ anglikanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

anglikanci
- angličani
  Divica Orleanska (1848): Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora

▶ anglikanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

anglikanskega
- angličanskega
  Čas je zlato (1864): »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za

▶ anilin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

anilin
Kemija (1869): Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti. Anorganisch

▶ animalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

animalnega
Zoologija (1875): pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja
animalni
Zoologija (1875): jako daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni
animalnih
Zoologija (1875): ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem animalnih živcev.

▶ ant. okrajšava ↘ IMP

ant.

Ta male katechismus (1768):	na XII. dan mesza malega serpaná pod Neronam Zeſſariam predstalla. Ant. Ta dva lubeta svoje brate, inu ta Iſraelske folk: Ta
Ta male katechismus (1768):	Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori ta nauk, inu ti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga orla svojiga rokodelstva. 48.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní, za umetalne oródja. 13. Gosp. J.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in fabrikant kôcov v Krajnj u, za kóce. 11. Gosp. Ant. Zamasa, zvonar v Ljubljani, za bronaste izdelke. 12. Gosp. V.

▶ antilopin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

antilopino

Gozdovnik (1898):	da Mehikance ugotovi, med tem pa naj Črnotič snuje napad. Antilopino bistro oko je pač dobro opazilo, da v taboru nimajo
Gozdovnik (1898):	h konjema. Vkljub svojim bolečinam skoči na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z

▶ antimon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

antimon

Kemija (1869):	prah (§. 43) ter se zlato žveplo imenuje. Ako si antimon privzame več kisleca, nego ga ima v okisu, naredi se
Kemija (1869):	Stibium; znak: Sb = 129; gostota 6,7; tališče = 425° C. Antimon je ena najkrhkejih kovin, kajti se dá lahka stolči v
Kemija (1869):	se potrebuje v zdravilstvu in za belo lepotico (Schminke). 30. Antimon. Stibium; znak: Sb = 129; gostota 6,7; tališče = 425° C.
Mineralogija in geognozija (1871):	pokrivajo z rumenim svinčenim oksidom, one, ki imajo v sebi antimon, z belim antimonovim oksidom; žveplenati minerali radi dajejo žvepleno sokislino
Mineralogija in geognozija (1871):	do 4; g. = 5. Glavni njegovi sestavni deli so: baker, antimon, žveplo in arsenik; nekoliko železa, cinka in srebra je tudi

antimona
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati.

▶ antimonov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

antimonov

Kemija (1869):	Vodán, Hydrat. Voda rudnica, Mineralwasser. Vodenec, Wasserstoff, 364. Vodenec antimonov, Antimonwasserstoff, 383. Vodenec arzenov, Arsenwasserstoff, 383. Vodenec fosforov, Phosphorwasserstoff, 381.
Kemija (1869):	Oxyd. Okis aluminijev, Aluminiumoxyd, 417. Okis amilov, Amyloxyd 475. Okis antimonov, 432. Okis bakreni, 433. Okis bakreni arzenovosokisli, arsenigsaures Kupferoxyd, 434.
Kemija (1869):	ali raztok (Spiessglanz) nahaja kot rudnina v sivih, sijajnih kristalih; antimonov peterni žveplec, SbS5, je kakor pomaranča rumen prah (§. 43
Kemija (1869):	v malem pa ženó na pot. Izmed antimonovih spojin omenimo: Antimonov okis, SbO3, posebno pa antimonov trojni žveplec, SbS3, ki se
Kemija (1869):	pot. Izmed antimonovih spojin omenimo: Antimonov okis, SbO3, posebno pa antimonov trojni žveplec, SbS3, ki se z imenom antimonovnati sijajnik ali
Kemija (1869):	drobnozrnast, na zraku se skoro ne promeni, razbeljen izgori v antimonov okis. 1 del antimona in 4 deli svinca dajó kovinsko
Mineralogija in geognozija (1871):	Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in

antimonova

Kemija (1869):	privzame več kisleca, nego ga ima v okisu, naredi se antimonova kislina, SbO5. O antimonovem vodencu, SbH3, smo že govorili v
Mineralogija in geognozija (1871):	85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38.

antimonovega

Kemija (1869):	1/4 dela klorovokislega kalija, 3 1/4 dela žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost
Kemija (1869):	pogosto rabi za strojilo (Beizmittel). Dvosol vinskokislega kalija in vinskokislega antimonovega okisa = KO.SbO3.C8H4O10 + HO, znana je z imenom bljevalna sreš (Brechweinstein

antimonovih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	4 lote žveplovega cveta, 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote encianovih korenin, 4 lote
Kemija (1869):	še celó otrovne, v malem pa ženó na pot. Izmed antimonovih spojin omenimo: Antimonov okis, SbO3, posebno pa antimonov trojni žveplec

▶ antlja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

brisalo; kontekst

antlje
Zlata Vas (1850): storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso

▶ antonov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

antonov
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in

▶ antonovčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

antonovčeva
- antonovcova
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila

antonovčevo

antonovcovo

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	za prejétje in postréžbo njeniga možá treba. Kmalo so sosédje Antonovcovo nesrečo zvédili. Mnogo njih je prihitélo, nekaj de bi prestrašeno
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ljubili. Eden sosedov, prav pameten in žlahtnoserčen mož, je prosil Antonovcovo ženo, ne s svojim jokam Antonovcu še večih bolečin delati

▶ antvart samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

odgovor; kontekst

antvart

antuart

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ves nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav:
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas noi usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji

▶ antverh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obrt, rokodelstvo; nemško-slovenski slovar

antverh

Kratkozhasne uganke (1788):	odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ſheblarske tizhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojo vęjſt, ne pak de bi rękàl leta je moj antverh, ali moj kruh! Kaj pravi k' vam vaſha vęjſt, kadar

antverhu
Sacrum promptuarium (1695): tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga

▶ antverhar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rokodelec; nemško-slovenski slovar

antverhar
- antuarhar
  Sacrum promptuarium (1695): briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi
- antverhar
  Sacrum promptuarium (1695): ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je

antverharjem

antverhariom
Sacrum promptuarium (1695): Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada

antverharjom

Sacrum promptuarium (1695):	enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo,
Sacrum promptuarium (1695):	tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej

▶ anzidlar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

anahoret; splet

anzidlarja
- ansidlaja
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho kathera nam
anzidlarji
- ansidlarji
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer

▶ anžetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

anžetova

anshetova

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kok bo tu lepu ſliſhat! — — Anshętova shena! ſej! — kaj jeſt Anshętova shena bi otla biti ? — ſej — O lubesnivi Shönheim! kje toku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt bom tudi shlahtna Goſpa ! — kok bo tu lepu ſliſhat! — — Anshętova shena! ſej! — kaj jeſt Anshętova shena bi otla biti ? — ſej

▶ ao samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Naravoslovje alj fiziko (1849):	oko stoječe za lečo misli viditi v ognjisku F. Žarka AO, BO skoz sredino leče O potegnjena mejita podobo MN tela
Naravoslovje alj fiziko (1849):	od tela, kolikorkrat je HO veči od EO. Zakaj žarka AO in BO gresta na ravnost skoz sredino leče; žark ED
Naravoslovje alj fiziko (1849):	krajev tela. V obr. 70. je AOB ovink krajnik dopadožarkov AO, BO tela AB, in tela obraz v očesu je DE
Naravoslovje alj fiziko (1849):	od kakiga visokiga drevesa JK (obr. 63.) stopijo v zrakolege, AO, BC, DE, FG, H, v kterih je zrak toliko tenkejši
Naravoslovje alj fiziko (1849):	alj bližej leče položi, kakor je ognjisko F. Poglavitna žarka AO in BO gresta brez lomljenja skoz sredino leče. Alj žark
Astronomija (1869):	tedaj pri ravno tistem kotu A v pod. 17. krak AO nespremenljiv in postavimo mu na konec O navpičnico OB, in
Astronomija (1869):	zvedeti. Znano nam je po prejšnjej meritvi dolgost stalne črte AO n. pr. = 430 čevljev, kakor tudi velikost kota A, ki
Astronomija (1869):	zakonov iz trigonometrije (trikotomérstva. ) V pod. 13. vidimo med krakoma Ao in Bo kota o med seboj vzporedne črte ab, a'b

▶ aob samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aob

Naravoslovje alj fiziko (1849):	Ieči, ki pridejo od krajev tela. V obr. 70. je AOB ovink krajnik dopadožarkov AO, BO tela AB, in tela obraz
Naravoslovje alj fiziko (1849):	FG, in tega tela obraz je JH. Kolikor veči ovink AOB od ovinka FOG, toliko veči sodimo telo AB od tela

▶ aorist samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

aorist
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu
aorista
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi
aoriste
Kmetijske in rokodelske novice (1845): spoznati, Postava šolska modro dana: Tevtona glase in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati; Verh tega mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati
aoristom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko sem

aoristu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str.

▶ ap samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):

c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice

▶ ap. okrajšava ↘ IMP

ap.

Hrana evangeljskih naukov (1835):	katerim bi isvelizhani bili. Ni v' nobenim drugim isvelizhanja. (Djanj. ap. 4, 12.) Ti ſi tiſto ſveto imé, v' katerim ſe
Življenja srečen pot (1837):	rekli: „Bogu je potreba bolj pokornim biti, kakor ljudém. Djanje ap. 5, 29. Sa to ſv. Gregor pravi: „Nizh ſe nam

▶ apačev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

apačev
Gozdovnik (1898): pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar
apačevo
Gozdovnik (1898): glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo

↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

Stran 1 →

↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —