Premec premehek premehko prememba premena premeniti premenivši premenljiv premenjanje premenjati premenjava premenjen premer premeriti premešan premešati premet premetavati premeten premeteno premičnica premičnina premija premik premikajoč premikanje premikati premikovanje premil premilostljiv premislek premisliti premišljajoč premišljanje premišljati premišljen premišljeno premišljevaje premišljevalen premišljevanje premišljevati premlačiti premlad premlatiti premnog premnogo premnogokrat premo premoč premočan premoči premočiti premočviren premoder premog premogov premogoven premojstriti premoker premonstratensar premonstratensarski premoštrati premotiti premožen premoženje premožnost premražen premrl Premrov premrzel premrzlo premrzniti Premuta prenagel prenagliti prenaglo prenagloma prenaredba prenarediti prenarejati prenašalec prenašati prenehanje prenehati prenehljaj prenerodno prenesrečen prenesti prenešen preneumen prenočišče prenočiti prenos prenosen preobilen preobilno preoblačiti preobleči preobleka preobložiti preobraziti preobrazovati preobrniti preokoren preopasti preorati preoravati preostajati preostati preoster preostro preozek prepad preparjen prepasnica prepasti prepečen prepečenčen prepečenek prepehan prepeljan prepeljati prepeljavati prepeljevati preperel prepeščen prepevaje prepevanje prepevati prepičel prepičlo prepih prepir prepiranje prepirati prepirenga prepis prepisanje prepisati prepisnik prepisovati preplačati preplašen preplaziti preplesti prepletati preplitvo prepočasen prepočasi prepogosto prepoln prepona preponižno preponka preposti prepostiti prepotiti prepoved prepovedan prepovedati prepovedovati prepoznati prepozno prepreči prepreden preprega preprežen prepricajtu prepričan prepričanost prepričanje prepričati prepričevati preproga preprositi preprost preprosto preprostost prepustiti prepustivši prepuščati prepuščen preračunati preračuniti prerad prerahljati prerajtati prerajtovati preran prerano preraskan prerasti preraščati preraščen prerediti preredko prerekavati prerez prereza
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | let starši. Tako se ta reč dobro porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni dopadil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ta le reſnizhna in ſpodobno rasglaſena. De je popravik Premzov goſp. vrednika prav vshivo raskazhil, nam je shal, ker ni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je treba zavoljo njegove mehkote bolj merkati, ker ne sme premehak biti. Pečeno stegno divje koze. |
| Rudninoslovje (1867): | 3000, a v Češkej po 1000 centov. Čisteč sam je premehák, zato se mu dodaja nekoliko svinca, toda po zakonu ne |
| Zeleni listi (1896): | med brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep |
| Roza Jelodvorska (1855): | te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega |
| Kuharske Bukve (1799): | med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostane, pol funta rajža in ga tudi duši, pa ne premehko. Zdaj tega in jagnjetino v bokalu mesne župe dobro skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj, pa ne premehko, in odcedi; deni potem na en funt kerhljev tri unče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in peteršiljevo koreninico, tanko in podolgama zrezano, pa vunder ne premehko, potresi z eno kuhavnico moke in perli potem, ko se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobrim mleku s cukram in nekoliko vanilijo skuhaj, pa ne premehko, in obloži z njim kraj ne preplitve sklede okroglo in |
| Kemija (1869): | in stavitelje; samo za ceste ni prav posebno, ker je premehko. Ogljenčevokislega apna je nekoliko tudi v živalskih kosteh, hišice polžev |
| Kemija (1869): | se splošno rabi za novce (denar). Ker je čisto srebro premehko, bi se gredoč iz rok v roke prehitro oglodalo in |
| Kuharske Bukve (1799): | ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo kuhane, isręshi to ſrędno ven |
| Kuharske Bukve (1799): | dvoje, odberi pezhke, puſti poſębej na vodi ſkuhati, pa ne premehko; jeh vendeni v' merslo vodo, olupi, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | mnogo rečí. Odbor je sklenil več za bolnišnico ljubljansko važnih prememb, ki jih je odboru predložil prejsni začasni vodja gosp. dr. |
| Fizika (1869): | zdaj manji. Od kod pridejo ti razločki? Večidel od toplinskih prememb, ki se godé visoko v zraku. In res so v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kaj, in jaz mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tjè gori proti Gradašici. Treba bo, da bo magistrat to premembo kmali o klical, da se ob pravem času po deželi |
| Čas je zlato (1864): | opravila prevzeti moral. Zeló se je veselil nad to naglo premembo, še bolj pa, de je kraljeviča poslušal in se po |
| Fizika (1869): | namesto njih dobé stvari vse drugačnih lastnosti. Prikazni z bitno premembo pri tem udeleženih stvari imenujejo se kemijske prikazni in znanost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pravila Matična, vsaj se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. „A bojimo se, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | soditi — ta oddelek zapusti, bode Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obžalovati. Še bi znal kaj povedati o g. Winklerji, kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove so |
| Tiun - Lin (1891): | privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene |
| Blagomir puščavnik (1853): | prah in da se boš kakor jaz zopet v prah premenil! Kakor roža na polji je človek, ki v jutro lepo |
| Zerkviza na skali (1855): | svediti, kaj ſe mu je nakljuzhilo, de ſe je tako preménil ; Hubert je oſtal molzhezh in shaloſtin. Tako ſo mu pretekli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in zakljenkalo mu bo. Škof orleanski je svoj pastirski list premenil v „pismo katoličana”, in v tej podobi so ga natisnili |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa |
| Valenštajn (1866): | me v bolečinah videli, Nezgodonosna mi naključba vas Iz ptujca promenila naglo je V zaupnika. Stotnik. Bojim se, da se vam |
| Deborah (1883): | njegovo to obličje ni; Zaznamovala ga je božja roka, Milobo promenila mu v ostudnost, Raztrgan z njega je božanstva pečat; Nevredni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer |
| Fizika (1869): | tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti |
| Zoologija (1875): | smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se |
| Kemija (1869): | si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in mestno vrednost, katera ji gre po mestu ter je premenljiva. Takó pomenja n. pr. v številu 4404 vsaka veljavna številka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Effecten, Wertpapiere). § 168. Vrednostni papirji imajo premenljivo vrednost; ta premenljiva vrednost zove se kurz ter ni le od nominalne vrednosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Pozhétki gramatike (1811): | predhdni v' ive, ome, one, poſtavim: alternative, na isméno, peverſtama, premènjama, ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par |
| Zoologija (1875): | se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v |
| Fizika (1869): | prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. |
| Astronomija (1869): | zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi v |
| Astronomija (1869): | proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske |
| Fizika (1869): | popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja do |
| Astronomija (1869): | za 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni |
| Botanika (1875): | prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta |
| Astronomija (1869): | različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj. |
| Astronomija (1869): | pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov oddaljen |
| Astronomija (1869): | vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj |
| Astronomija (1869): | zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v |
| Botanika (1875): | ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda |
| Viljem Tell (1862): | ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | takrat pa se je Fulvij brez spanja po svoji postelji premetoval in za terdno sklenil, da se bo od zdaj ogibal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blazini. Pijanost mu ni dala stati in serce ne pokoja: premetoval se je tje in sem in milo milo stokal. Sramota |
| Zlata Vas (1848): | čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega |
| Tiun - Lin (1891): | prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu |
| Astronomija (1869): | sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako bi bil |
| Astronomija (1869): | je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali |
| Astronomija (1869): | s samim gledanjem skozi daljnogled niso mogli spoznati, da je premičnica. |
| Astronomija (1869): | solnčne, Sonnenflecken, 275, 321. Perzej, 271. Plamen, Protuberanze, 322. Planet, (premičnica), Wandelstern, 266. |
| Astronomija (1869): | še celó to, kje na nebu da mora biti ta premičnica. Po tej čisto teoretičnej poti so našli Neptuna, ki se |
| Astronomija (1869): | zemlji. Saturn ima 8 lun, in — ker nima nobena druga premičnica, — nekoliko obročev, in sicer 5 ali 6; kterih sta dva |
| Astronomija (1869): | in kvadrature (primeri §. 68). Izmed teh ima nam najbliža premičnica Mart znatno temno-rdečo svitlobo, ktero pripisujejo zeló visocemu in gostemu |
| Astronomija (1869): | bistroumno, da mora biti naprej od njega še ktera neznana premičnica; izračunili so še celó to, kje na nebu da mora |
| Astronomija (1869): | videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov premer meri 20.018, os 18.661 milj |
| Astronomija (1869): | do misli, da mora biti med njima še ktera neznana premičnica, in vsled tega so res našli male premičnice: Palado, Junono |
| Astronomija (1869): | Merkurija. Merkurij je izmed večih premičnic najmanjša, a solncu najbliža premičnica, in solnce mu sveti skoro 7krat živeje, kot nam. O |
| Astronomija (1869): | svojega premikovanja na nebu, ktero je še veče kot pri premičnicah, kajti repatice se nam včasih kar hipoma prikažejo, in zopet |
| Astronomija (1869): | in Vesto, ktere imajo za kosove kake veče premičnice. O premičnicah v najnovejšem času najdenih, nam je do sedaj še premalo |
| Astronomija (1869): | je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blago, menice, ki se mu imajo izplačati, terjatve (aktivni dolgovi), premičnina (hišna oprava, orodje, i. t. d.) in neprimičnina (poslopja, zemljišča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je v zalogi toliko blaga, kolikor ga izkazuje blagovnik. Premičnina in pohištvo naj se postavita v račun po njiju prvotni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrt. K imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina in neprimičnina, ki jo ima kdo v svoji lasti, nego |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Terjatev 178 gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k |
| Astronomija (1869): | je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa |
| Astronomija (1869): | tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev |
| Astronomija (1869): | videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z |
| Fizika (1869): | pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin |
| Astronomija (1869): | sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje |
| Rudninoslovje (1867): | pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je Jozve solncu stati zapovedal, gré misliti, da se solnce premika; Kopernik pa narobe uči, toraj je krivoverec! ! Ko bi bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | drugimu mnenju nas premišljevanje lune napelje. Luna, ud sveta, se premika v sočutji z druzimi svetovi, posebno z zemljo. Toliko se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | potegovala, je na enkrat zapazila, da se stopáj pod njo premika. Ozre se, in vidi, da je že daleč od kraja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kopitu stoji, je vendar benceljnovi člen naprej nagnjen. Pri hoji premika konj zgornjo nogo, kakor zdravo; spodnjo nogo nekteri konji naravnost |
| Astronomija (1869): | da sledé repatice privlačnosti solnca, v čegar bližici se hitrejše premikajo in živejše svetijo. Njih poti kažejo tiste videzne nerednosti, kakor |
| Kemija (1869): | njegovi delki tako slabo med sebo vezani, da se lahko premikajo — zato je živo srebro tekočina. Zarad njegove velike rabe pri |
| Astronomija (1869): | v večej méri in s tem razločkom, da se ne premikajo samo v ravni ekliptike, ampak da se od vseh mogočih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se posebno na to, da se vsi planeti in trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje osi vrté v |
| Astronomija (1869): | središču je solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo |
| Astronomija (1869): | stopi v to senco, videti popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka |
| Fizika (1869): | spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana |
| Zoologija (1875): | proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno |
| Astronomija (1869): | 1727.). Njegova je namreč misel, da je eden glavni vzrok premikovanja nebeskih teles njih medsebojna privlačnost, ktero je imenoval težo ali |
| Astronomija (1869): | ki kakor rep hodi za zvezdo, deloma pa zavoljo svojega premikovanja na nebu, ktero je še veče kot pri premičnicah, kajti |
| Astronomija (1869): | je leto dopolnjeno. Dokler niso bili ljudje prepričani o tem premikovanji zemlje okrog solnca, so mislili, da je zemlja v središču |
| Astronomija (1869): | drugej najbliže. Nasledek te medsebojne nateze (privlačnosti) so nerednosti v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo motenje, ne |
| Astronomija (1869): | imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz nerednosti v premikovanji, ktere so zapazovali na Uranu, so sklepali vrlo bistroumno, da |
| Astronomija (1869): | 80. — 247.9 čevljev. Končno hočem še omeniti, da po naprej premikovanji (praecession) enakonočišč dolgost leta postane v 100 letih za 0.595 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti gojilnici zasijala, in kmalo se je pokazalo, de ta premili dar blagoslovne poganjke žene, ktéri se vedno bolj od leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da nam še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala! Kar je bilo , saj da več |
| Robinson mlajši (1849): | je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska |
| Zlata Vas (1848): | izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855): | Šnakšnepkovski je mel tako zaupanje v me, da brez kakega premisleka ime: "subpedenovissimobarbatus" skuje. - Aphodius subpedenovissimobarbatus, dobro, bo že! Pa kar |
| Svetinova Metka (1868): | reč je vendar treba malo premisliti. « »Kaj je tu treba premisleka! Z obema rokama se okleni sreče, ki se ti ponuja |
| Svetinova Metka (1868): | mora biti, kar ti brani, da se ne poprimeš brez premisleka sreče, katero ti je sam Bog naklonil. Ti nisi odkritosrčna |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | Naj ostane torej pri dobrem, dokler mogoče; naj pa brez premisleka rabi slabe pomočke, če jih deržavno stanje zahteva. Vendar tega |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | l. c. 321) onim neustrašljivim jeklenim senatorjem, kateri so brez premisleka tudi najsvetejše vezi raztergali ter najslajša čutila z nogami teptali |
| Šaljivi Slovenec (1884): | mogel prenesti pri najboljši volji, ampak prosil je za malo premisleka, potlej je pa rekel, da jih ima dosti in da |
| Od pluga do krone (1891): | temu — ali saj sam veš, kakó je. Stvar je vredna premisleka. Dolgá res ni kdo vé kaj pri hiši, toda dve |
| Spletke (1894): | kam se zaženo vsi, mi pa tavamo za njimi brez premisleka. Toda sedaj smo ujeti: jaz sem že obljubil, da navozim |
| Najmlajši mojster (1896): | Ravnajte se natanko po naročilih svojega izpovednika in zavrzite brez premisleka vse knjige, katerih vam ne dovoli. « »Kaj naj storim torej |
| Gozdovnik (1898): | sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh ta narvezhe dobruta. Spremisli rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na tu spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene rezhy, kaj inu prizha koga ti govorish, ter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo en par hlazh narędili? Glash. Sakaj pak ne ? Naj premiſlijo, dę je vſe drago — Vinu je vshę po petizi — de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de jim nemorem povędat. Inu vſe to saſtojn, naj premiſlijo, sa-aſtojn ! — Smeſhnava. Uh oſli! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſi ſkusi okno ſkozhil. Matizh. Vaſha Gnada , naj ſami premiſlijo. Oni ſo dami priſhli, naſsajéni, de naſs Bog obari; po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al né — Goſpá. Le povej, le povej, Nęshka. Nęshka. Naj premiſlijo ; eno podvęso od njih je otel po vſi ſili imęti |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina |
| Revček Andrejček (1891): | se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka |
| Razne dela (1870): | petama dal Obžaloval al čas je stekli, Poboljšanja zgubljeni up? Premislila al so ga pekli O djanju te divjosti skup? Molčanju |
| Viženčar (1881): | bi res ne bilo potreba, in zdaj upam, da si premislila, kaj je prav, kaj ne. " Izgovorivši nagne se proti deklici |
| Arabela (1885): | preudarjanji in potem, ko sem več kot tridesetkrat prečitala in premislila, kar sem našla napisanega. « Tako končuje Arabela in zloži pisma |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | knjigami dobim to knjižico. Najprej sem jo mislila uničiti, vender premislila sem si hitro, mené, naj ostane, da se bodem še |
| Lisjakova hči (1892): | bi šla k teti, vender tik hišnega praga se je premislila. Bilo je je sram, če bi teta ugenila, kaj jo |
| Zmota in povrat (1892): | Brž so ji izpolnili željo, da bi se zopet ne premislila. Cerkvenik je šel potolažen s Poličarjevim vozom po gospoda župnika |
| Na krivih potih (1893): | jo: »Zakaj ne odgovoriš? Kaj je treba tu takega premišIjevanja? « »Premislila sem si že,« odgovori deklica, »in preudarila vse dobro. Vaše |
| Gospa s pristave (1894): | se bo premislila; a ravno nasprotno: ganjena je bila, a premislila se ni. Pokazala je grofu poslednje Viljemovo pismo, katero je |
| Vzgoja (1899): | že bila pri nas za par mesecev, da bi si premislila, ali Angela, Angela. « »Res je; prav praviš. « »Ko bi se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine naſhiga Odreſhenika ſaki dan le skus en kratki zhas premislili, inu obshaluvali, inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá |
| Ferdinand (1884): | na meču, reče mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi |
| Sacrum promptuarium (1695): | in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu |
| Sacrum promptuarium (1695): | tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je |
| Divica Orleanska (1848): | Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol |
| Deborah (1883): | Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Sacrum promptuarium (1695): | niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Goſpuda JESUſa Chriſtuſa v' naſhimu ſpominu ponoviti, inu tiſtu brumnu premiſliti nas ta shaloſtni zhaſs tega ſvetiga poſta vabi; nas ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hozhem jeſt danàs per njęj gori dershati, inu s' vami premiſliti, kaku malu ſadú is beſsęde boshje v'ſedajnih dnęh sadobę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèdaj dęlati v' duhu tę pokore. Leto hozhemo my danàs premiſliti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemu inu s' njim zèlu veliku. De letó saſtópimo, moremo premiſliti, kaj sa eno mózh je ſvęti Duh pèr tęh ſkasal |
| Sacrum promptuarium (1695): | en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel |
| Robinson mlajši (1849): | umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek svoje |
| Jerica (1859): | v obupno otožnost. Vpadejo mu udje in na glasoviru sloné premišlja cele ure svojo nesrečno osodo brez upa jo poboljšati. Pride |
| Vetrogončič (1860): | že dosti hudega. Vsede se na stol, in premišlja in premišlja svojo nezgodo, pretresa svoje pretečene dni, pa bolj mu še |
| Vetrogončič (1860): | je navadil že dosti hudega. Vsede se na stol, in premišlja in premišlja svojo nezgodo, pretresa svoje pretečene dni, pa bolj |
| Dragojila (1864): | za lep denar prodati. Puah je mož, ki dolgo ne premišlja: kar sklene, štori. Dragojilo spravijo v ladijo. Mož, ki jo |
| Mahmud (1870): | ne upa ženi tega braniti, ker jo ljubi. Mnogokrat to premišlja, pa misli si, ko dete doraste, postane Muzulman. Vezir Alibeg |
| Križ na poti (1891): | hoče imeti, in ne morejo se ji upirati. Ves večer premišlja Hugon o Evdoksiji. Vedno mu je pred očmí, in ne |
| Od pluga do krone (1891): | lepó, in bodisi kakorkoli, temu se mora priučiti. Ko takó premišlja, pokliče ga gospodinja k mizi: «No, kaj si se pa |
| Jara gospoda (1893): | a potem reče povešenih očij: »Uradnik je. « »Kakov uradnik? « Zopet premišlja. Zdajci pa se trmoglavo, uporno vzravná in potegne šal še |
| Vaški pohajač (1893): | in tolažili. Malo pred poldnem se vzbudi Jerom in leže premišlja, kaj bi storil: ali bi ostal doma, ali pa šel |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel |
| Sosedov sin (1868): | ali popuščavanje kvišku. Matka je gotovo med delom nekaj prijetnesga premišljala, kajti gubánci po obrazu so se nekako gladili ter na |
| Svetinova Metka (1868): | Čez nekaj časa zopet začne mati: »Jaz sem že večkrat premišljala in primerjala, kaj bi in kako bi, da bi bilo |
| Cvet in sad (1877): | ž njim, na samem, ne pred ljudmi. Nič nij več premišljala, kaj bi storila, njena obleka je zašumela skozi debelo, redko |
| Beatin dnevnik (1887): | nego dobre pol ure hodá, a meni je bila kratka. Premišljala sem: dolgo je tudi leto, toda meni se zdi kakor |
| Na obáli (1891): | te besede na prvi hip, ali ko sem potem sama premišljala, pravilo mi je srce, da ni res, da te še |
| Lisjakova hči (1892): | slabe volje. Po stari navadi je sedla v naslanjač in premišljala usodo svojo. Po sobi je starinsko pohištvo še zmiraj stalo |
| Lisjakova hči (1892): | vzbudila in ni imela pravega počitka. Ko je drugo jutro premišljala o sami sebi, zdelo se ji je, da so se |
| Spletke (1894): | Štefana in Metko v živahnem pogovoru. Sedeč na stopnicah je premišljala, kako bi začela, da bi se ji bolje vezalo in |
| Mara Rendića (1897): | nihče vesel; tudi čuvstva matere so bila različna, ko je premišljala usodo, ki čaka njenega deteta, ki mu je vtisnjena na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | mogel domov. In tako sáma sedeča na vodi začne Grimislava premišljati, kako zeló se je Strahomer nji nasproti zadnji čas izpremenil |
| Beatin dnevnik (1887): | poznam. Ali res bedim? — Kde hočem pričeti, kaj povedati najprej? Premišljati mi ni môči, preslaba sem za vse. Vedno, neprestano, brez |
| Dva adjunkta (1888): | tovariša iz blata, in potem sta jela ogledavati voz in premišljati, kako bi ga spravila zopet na trdo cesto. A vspeh |
| Vesela vožnja (1889): | mački, ki ne razumévajo, kaj pomenja beseda »kéc«. Začel je premišljati, kaj se je bilo zgodilo v tunelu. Žal mu je |
| Od pluga do krone (1891): | bi mu tudi ugajalo vse drugo. Tudi Jaka je jel premišljati, česa bi se lotil, da bi imel kàj stalnega pôsla |
| Senanus (1892): | mu je premočno vkoreninilo v srce — ali dovòlj; grešno je premišljati o tisti dôbi na ta slovesni dan, nekaj hipov, predno |
| Očetov greh (1894): | zakaj je sedaj drugače, zakaj vse prepada, o tem neče premišljati in nikogar neče obsojati. Plemenita nrav mu brani takšne misli |
| Gospa s pristave (1894): | veliko, veliko više. Četudi utegne biti za čitatelja nekoliko težko premišljati dolgo vrsto zgodovinskih dogodkov, ne moremo drugače zvršiti svoje naloge |
| Stari dolg (1897): | z obrvmi kar najspretneje. Mladi Prašnik je molčal in začel premišljati... Huda zima, slaba pota, neugodno vreme, morda so tudi tastove |
| Divica Orleanska (1848): | vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja |
| Valenštajn (1866): | ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel? |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | postelji svoje matere sedel; oba zdaj hladna zemlja pokríva! Tako premišljevaje ni mogel dalje iti, vsede se poleg steze. Lepo jutro |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nadomestíte mi očeta, in nikar me ne odprávite! “ Vitez Teobald premišljevaje postojí, se po svoji navadi za podbrádek derží, in molčé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | druzega biti, kakor to, za kar jih je Bog vstvaril. Premišljevaje pridem nazaj v Rozmanovo gostilnico. Noč je že in za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | stojé ob cesti. Solnce pripeka hudó, zato stopam bolj priležno premišljevaje to, kar sem včeraj doživel in danes zvedel iz ust |
| Gozdovnik (1898): | v čolniču! « Med tem je ležal Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko zlatov bo stržil za lahko dobljeni prstan. Ta stražnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | reči, da izraz in njih obleka nista srečna. Med pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni so |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | vec kakor jezik in kozolce. Pa vernimo se od neprijetnega premišljevanja k dacarjevi Rezi. Glejmo jo, kako burno se verti med |
| Bore mladost (1862): | saj s samimi mislimi nič ne moreš popraviti. Tvoje dolge premišljevanja ti jemljejo le mir in spanje. Jaz sem brez mnogih |
| Moč ljubezni (1865): | resnične ljubezni. Pa kam smo zabredli v otožna in resna premišljevanja? Čas poteka in naša povest se bliža koncu. Pretekla je |
| Na Žerinjah (1876): | stran obrnena. Gernau je stoprv v tem trenotku prišel do premišljevanja svojega čudnega položaja. Čepel je za drevesom in niti dihati |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | izključno na dvor in dvorne malosti, njemu je predmet globokega premišljevanja narod in deržava, katero vsestransko opazuje. Vsake 2—3 mesece |
| Mešana gospôda (1881): | kdaj učila se tudi sama sebe hladnokrvno presojevati. Iz žalostnega premišljevanja jo zdramijo znane stopinje očeta Justina. Hčerka naglo obličje prevedri |
| Iz arhiva (1890): | Včasih, ko je, beroč stare listine, zatopil se v razna premišljevanja, vzplavala mu je še pred dušenimi očmi krasna podoba Koprivčeve |
| Gorski potoki (1895): | biti brez zaslužka in brez kruha, ker niso zmožni resnega premišljevanja; dosti je tudi takih, ki vidijo stradajočega siromaka, a srca |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in zatrl je v sebi zlovoljne misli. Iz tega mučnega premišljevanja ga je vzbudil prihod Matijčev. »Zdrav mi bodi, dečko, odslej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myru pozhiva. Imej Boga uſſellej pred ozhmy; ſakaj enu vednu premishluvanje od Boga je ena kratkozhasnoſt te lubeſne, inu katire ſna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shl, zhe nabosh svojem dellam taiſtega dne enu majhenu premishluvanje naprej poslal. Letu bode tebe skus uſſe oppravke viſhalu; letu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dijanje. Koku dobre so della enega zhloveka, kader njeh viſha premishluvanje dobreh rezhy. Od lete same ima tu vunajnu svojo podobo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh naſamoresh. Molitva bres premishluvanja ni gorka, ne merſla, inu premishluvanje bres molitve je skorej bres uſſega fruhta, inu ſgol ſabſtojn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes uſſe britkega terplenja ſhe naprejpovęduval. Glej moj Syn! koku premishluvanje sveteh rezhy Boga k'sebi potegne. Glej , de v' premishluvanju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | della premishluvati. Zelu, inu samu veſſelle moje dushe je blu premishluvanje sveteh rezhy, inu meni so ſmirej vezhne resnize te vire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nimash. ti vonder virvati, de sleherna misl be ſhe enu premishluvanje bila; ſakaj una plava le gori ſgur koker ena kapla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so Svetniki imelli k' popolnemaſti pridti, inu ti se podſtopesh premishluvanje sveteh rezhy vonspuſtiti? Uſſake dan se ki enu malu na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | za razvitje umnih stvari. Pa še k drugimu mnenju nas premišljevanje lune napelje. Luna, ud sveta, se premika v sočutji z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | povsot, Use nam brate budi, zbadaj Roké podati nam naprot! Premišljevanje , kako se prihodnjič povodnjim ubraniti. Strašna škoda, ki so jo |
| Fizika (1869): | njena moč se razdeli na dalj časa. Pod. 81. To premišljevanje vodi nas do primerne naprave na vseh naših urah, ki |
| Astronomija (1869): | d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' in c'm'b'. Netežavno premišljevanje nas dalje uči, da okoli jedne dane točke ne morejo |
| Astronomija (1869): | resnic, in da je velik kos delovanja opazujočih zvezdoznancev le premišljevanje kotov. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnozih v njih skritih okamnelih rastlinskih in živalskih ostankih; naše premišljevanje se bo tedaj takole vrstilo: 1. Nauk o kamenji. (kamnoslovje |
| Botanika (1875): | vsacem vzbudilo to misel, da je velike djanske vrednosti znanstveno premišljevanje poljedelstva, in da se pravo obdeljávanje pólja le na znanstveno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | težkim jerbasom. To se pravi drago plačevati veselje ljubezni! « To premišljevanje mu je naredilo dobro voljo in spusti se v pogovor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 5. Vzgojstvo in viri njegovi. Prejšnje premišljevanje je pokazalo, da je vzgoja potrebna pa tudi možna, a |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samotiji pa cele dneve in noči z molitvijo in s premišljevanjem preživé pa z delom svojih rók. Tudi hudo pokoro delamo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in svetim premišljevanjem se pripravili na bližnjo nevarnost. Mark in Marcelijan sta že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzu. Jeſt sem tega edinu rojenega Synu Boſhjega spozhèila v'premishluvanju Iſaia Preroka, kjer je prerokuval, de ima is ene Divize |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Mate, ter se vuzhè, kaj tebi pomaga, kader se v' premishluvanju goriderſhish. 2. Nobedn dan nabode tebi prov od rok shl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishluvanje sveteh rezhy Boga k'sebi potegne. Glej , de v' premishluvanju sem jeſt poſtalla Boſhja Mate, ter se vuzhè, kaj tebi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe ozhy na obernili, skus leta pogled naſh spomin h' premiſhluvainu teh ſkriunoſti negoviga britkiga terpleina na sbudili, naſho pamet h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku bilu, de v' premiſhluvainu tiſtiga ſe je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu vględamo Jęsuſa pred Piiätusovim ſódnim ſtolam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bomo od tega pogleda v'ſèrze prebodeni v'tim danaſhnim premiſhluvanji tvojga terplenja, ta edini urshoh tigaiſtiga, to je, naſhe krivize |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde |
| Stric Tomaž (1853): | spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas |
| Stric Tomaž (1853): | Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni |
| Valenštajn (1866): | mi, da varno ga ujamem? Gardon, (ko je nokoliko časa promišljeval, britkostno). Če to je tako, kakor pravite — Če je izdal |
| Valenštajn (1866): | namenjeno. Valenštajn (vstane). Od té straní še nikdar tega nejsem Promišljeval. Takó je. Moja roka Služila je cesarja v tacih delih |
| Valenštajn (1866): | ne pokliče Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu poſtava te miloſti je na njenimu jesiku. Ona je premishluvala ſtese ſvoje hiſhe, inu ni v' lenobi ſvojiga kruha jędla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojim domazhim, inu shpendio ſvojim deklam. Ona je premishluvala eno nivo, inu je njo kupila: ol ſadú ſvojeh rok |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmirej is ſhnablami majalla, toku sem vonder ſmirej boſhje skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe, kar se je godilu , ohranila, inu v' svojemu serzu premishluvalla. Dvakrat bosh ti neshl, de sem prashalla, enkrat tega Angela |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokorn bil. V boſhji poſtavi sem jeſt v'mojemu serzu premishluvalla ter sem prekladala, ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu pogledala, sem jeſt njegove kakershnoſte, inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se k' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišlo nikoli na misel; da je tak, ker je kristijan; premišljevala je le: kako zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan |
| Genovefa (1841): | obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda |
| Genovefa (1841): | bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili |
| Genovefa (1841): | in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu |
| Fizika (1869): | zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je |
| Deborah (1883): | to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker vam še dovolj časa pustim viteške dela svojega življenja premišljevati. Spomnite se tudi včasi tistega dneva, ko sva se pred |
| Roza Jelodvorska (1855): | dokler ljubi Bog ne pomaga. Jest hočem med tem tukaj premišljevati, ako bi ne mogel tudi z božjo pomočjo kakiga pomočka |
| Najdenček (1860): | serca. Ko sim molil iu se Bogu zahvalil, sim začel premišljevati, kaj bi s svojimi dnarji začél in česa ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | profesor rudninskih vednosti v Freibergu, je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako |
| Genovefa (1841): | ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſirliv, kaj pravesh, inu kaj Buh k'tebi govory, tu premishluj ti v'resnizi. Namoli, dokler nise une misle na ſtran |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prihodnjiga dneva ti tudi tvoji starši ne morejo obljubiti. — Zato premišljuj nekoliko pretečeni dan; sprašuj se, kako si ga preživel. Vprašaj |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | deželi in drugej s pripravnimi pripomočki ne koristila. Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po vodilih, koje ti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in velikimi bolečinami, premišljuj, koliko so morali sveti mučeniki trpeti za Jezusa Kristusa, kako |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dušni prid in blagor! Amen. 22. — Molitev po sv. obhajilu: Premišljuj nekoliko časa ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se v' lenobi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhe niso ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa |
| Viljem Tell (1862): | bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor |
| Gozdovnik (1898): | vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto |
| Valenštajn (1866): | primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj bode to? Saj znani so i meni Vsi tega |
| Valenštajn (1866): | je moj Začeto poročilo. Prosim vas, Povejte vse mi. Stotnik (promišljuje). Vojvodičina, Bolesti poročilo ponovi. Tekla. Sedaj sem mirna — in ostanem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | l.) sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri |
| Trtna uš (1881): | še nekoliko splošnih nasvetov. Želimo, da si jih vinogradarji zapomnijo, premišljujejo in prilično se po njih ravnajo, kajti tako zamorejo nesreči |
| Divica Orleanska (1848): | ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu |
| Sveti večer (1866): | čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader |
| Sveti večer (1866): | mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis |
| Roza Jelodvorska (1855): | govorila: Ljubeznjivi oče! ne bodite terdovratni! Nikar tako dolgo ne premišljujte Rozniga očeta iz ječe rešiti! Saj tudi Roza ni premišljevala |
| Gozdovnik (1898): | drzovito,« odgovori Rdoles. »Pojdite z nami k vašim konjem in premišljujte, da sodniki travane so drugi možje, kakor oni podkupljivi hlapci |
| Genovefa (1841): | ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo |
| Zlata Vas (1850): | zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo |
| Zoologija (1875): | posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kejševci zavidali, da je tebe zadelo v mesto iti. Le premnogokrat ne vidi človek lastne sreče. « |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vesti se že zgodaj obudi v otroškem srci, a le premnogokrat ga preslišimo. Vsled poželenja in strasti vest celó ogluši. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v obratnem redu, kakor je dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali obratno sorazmerna. 3.) Dobljeno sorazmerje razreši. V ta namen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število dnij s številom delavcev obratno, s številom m3 pa premo sorazmerno, vidimo takój, da sta k x dnem in 14 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | redu, kakor so števila dotične vrste s števili prve vrste premo ali obratno sorazmerna. Uporabljajoč ta izrek, razrešuj tedaj naloge sestavljene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in to zato, da zveš, je-li sta te dve vrsti premo ali obratno sorazmerni; potem postavi v razmerje števili vsake vrste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzih vrst takó zavisna, da je z vsako posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | goldinarjev; n. pr. ali Ako sta tedaj dve vrsti števil premo sorazmerni, ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste |
| Gozdovnik (1898): | je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam ga |
| Oče naš (1854): | kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti |
| Biblia (1584): | jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in |
| Gozdovnik (1898): | jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog gleda velíko bolj na naſhe ſerze, kakor pa na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše svoje imé in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog premore! « odgovori mati. »Jaz storim le to, kar on hoče, jaz |
| Gozdovnik (1898): | Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani , de bom |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſe, kr imam, inu premorem, ſtoj meni s' tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti zhes nas, ſe mi kulker premoremo, vſi naſhi voli odpovemo, inu tiſto kakerſhna kol bodi, vſelei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sputene ſvete krivy tebi povernit. Samu tu s' tvojo gnado premoremo, de sa tiſto tebe lubimo, zhaſtimo, inu hvalimo. Amen. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je |
| Genovefa (1841): | ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je |
| Robinson mlajši (1849): | delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj |
| Kemija (1869): | stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in tako gostih, da bi se bil iz njih napravil premog. Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e |
| Kemija (1869): | o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred |
| Kuharske Bukve (1799): | kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Spomladanska Sétov. Aku Spomlad je premokra, toku, de ſkorej vſsaki dan deshúje, toku glej, de sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſejana biti na tako semlo, katera ni preſuha, inu ne premokra. Len inu Konople bodo dobre; al Konople mejhene oſtanejo. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en mlad Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega svetega upanja imeti, kader bosh koker moj Godfrid en Pręmonſtratenſar s'Kappenperga reki: Rajmno prov pridejo meni dobre poshte od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kaj so drugi drugega neshli, katiri so Ludolfa enega Premonſtratenſarskega Shkofa v'jezho, inu panoge vergli ſa pravize volo, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku tudi ſdruſhba s'temi brumnemi, inu bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izmišljeno, in de ga ni bilo nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ljubi fantič! ti hočeš k svojimi stricu iti; poznam ga; premožen pa tudi dober mož je in svest sim si, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je tako pod oknom stal, vidi, de je v hiši premožen kmet, ki je ravno s semnja prišel, kjer je par |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan večidel zeló premožen. In kaj se storí pri nas v Avstriji za mnogo |
| Oče naš (1885): | in se pošteno živiti. Po njegovem nagovarjanju mi je dal premožen kmet svojo dobro hčer, svojega edinega otroka v zakon, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odžaliti ni moglo. Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in |
| Zlata Vas (1848): | vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na polje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pojedizhna ſladko ſneda. ˛Stariſhi njeni ſo pervo ſhtazuno v' nekim premoshnim meſtizi imeli. She is mládiga ni mogla, alj le ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moſt manjka, jih ne bo teſhko dobiti, zhe bi: 1. premoshni goſpodje, ki ſo shé nekaj dali, ſhe kaj perdati hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | — tudi drugi premóshni , ki ſo s vſim obilno obdarovani, bi nar hitrejſhi rejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe reja murv in ſvilnih goſenz na Şlovénſkim rasſhirila ; naj premoshni prasnim rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj kashejo pót |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvilo ali shido po vſih perpravnih krajih predli. Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih deshelah veliko préd sazheli ; naj |
| Zlata Vas (1848): | in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jedí, za ktere so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maſhino malim kmetam priporozhovati, ampak grajſhinam, velikim farovsham, in takim premoshnim kmetovavzam, k i per delujejo shita na k upe. Taki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó tebi povedati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez |
| Zlata Vas (1848): | so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo |
| Zlata Vas (1848): | sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil |
| Zlata Vas (1848): | niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navukam podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju, inu teh drugih Jogrou premosheine poſtaviu, inu tiſtu nemu zhes dau, ta dar te zhudesha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr je biu zhes Chriſtuſovu, inu tih Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in |
| Zlata Vas (1848): | so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| Divica Orleanska (1848): | Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti |
| Zlata Vas (1850): | vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino ni kaj veliko in da bi se ljudstvo najbolj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tak že svoj denar zapravil, zdaj hoče ravno tako s premoženjem druziga storiti. Gotov je tedaj pregovor: „v španovii pès cerka |
| Stric Tomaž (1853): | dni preteklo, si je že naznal nevesto, krasno Orleanko, s premoženjem blizo 10,000 dolarov. Kmalo potem so tudi ženitvanje obhajali in |
| Roza Jelodvorska (1855): | Vaš oče, mila gospodična, je prost; njegov grad z vsem premoženjem mu zopet povernem. Krivico sim mu storil. Oče, ki je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Torkvata pripravljena in na nji mala culica z vsem njegovim premoženjem. Prišlo je obilo prijateljev, da se poslové; eni ga opominjajo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | so še ostali, posojevali so na obresti, ter so s premoženjem gospodarili tako pošteno, kakor s cerkvenim. Vzeli niso druzega plačila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | drugimu dva, inu timu tretimu eniga; uſakimu po njegovimu leſtnimu premoshenju, inu je sdajzi naprejſhov. Taiſti pak, katiri je bil pęt |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dan more notervsęti ob zaiti te kuge po perloshnoſti, inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je |
| Zlata Vas (1850): | vidim, kako revno in raztergano je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni berači ne bili nadlegovali. Tudi me |
| Zlata Vas (1850): | de bi taki ljudjé kadaj pomerli. Če se je bolj premožnost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacih. Ženili in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pahnili. — Tukaj stanuje oni bogati stric, kteremu imamo zahvaliti svojo premožnost, kteri mi je na moževsko besedo posodil denarjev, da mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Černi gori, ne le po eno, ampak vsaki po premožnosti svoji tudi po več od teh knjig uzel in komur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pomočkov v roko, gotovo si bo začel sam prizadevati, do premožnosti priti; pridnost in delavnost se bote v njem zbudile in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | šola. Pokažimo le ubožnemu, nezaupljivemu in kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na njegovem lastnem svetu in dajmo mu pomočkov v roko |
| Genovefa (1841): | ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel |
| Zlatorog (1886): | On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle pijače ne dobí — že clo pa takrat ne, kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in pol. — 26. kozoperska 1. 1. je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če |
| Maria Stuart (1861): | rešiti jo, pa nismo Strašljivci taki. Leicester. Vi, mladeneč, ste Prenagli, ternjeva je taka pot. Mortimer. In prepočasni vi, ko gre |
| Maria Stuart (1861): | poteče čas! Leicester. Zanaša se Na vas, tedaj se ne prenagli s sodbo, Da s svojo milostjo slepari svét. Mordá s |
| Valenštajn (1866): | Prenagli se! zaklinjam te, za vse Na svetu: Oče, ne prenagli se! Oktavij. Zlo pot je lezel tihotapno; lezlo Za njim |
| Valenštajn (1866): | Maks. Oče, ne Prenagli se! zaklinjam te, za vse Na svetu: Oče, ne prenagli |
| Valenštajn (1866): | Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini |
| Razne dela (1870): | me s tem; kaj reči misliš, knez? Bojim se, de prenaglil si se v čim. Don Manvel Poslednih mescov bolj pogosto |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | zmoto. Ona je vaša žena. « »Cela stvar nič ne de. Prenaglil sem se malo, a lehko bode popraviti. Takih dogodkov je |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | bi le količkaj sumičil, če bi se jaz le količkaj prenaglil. Samemu prijeti ga bilo bi mi težko, ker je močnejši |
| Pomladanski vetrovi (1881): | poprosi krojač, ki se je zbal, da se ne bi prenaglil. „Jaz sem le mislil -" „Nič misliti! Storite, kar sem Vam |
| Luteranci (1883): | in Strmolski grajščak sam se je prepričal, da se je prenaglil s katoliškim pogrebom, ker je bil od Kamniškega sodnika napačno |
| Hudi časi (1894): | Sinúrja in ga prosil, naj mirujejo, da se je on prenaglil. A na misel mu je prišel zaprti Gregorič, in sedel |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | dobili tatu, ne more se še trditi, da sem se prenaglil. Če sem storil komu krivico, lahko jo še poravnam. Dotlej |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | solznimi očmi ter ga prime za roko. „Če bi se prenaglil ..." „Nič se ne bom prenaglil! Jasno je kot solnce! Pusti |
| Gojko Knafeljc (1899): | Tedaj se je pa začel kesati, da se je morda prenaglil, ko je napadel Ano tako nujno s svojimi ljubezenskimi naskoki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Narodni list” je razodel pravila, po kterih Čehi zahtevajo vladne prenaredbe, da zadobí narod pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | po izneverjenih sinovih njenih. O potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele razprave gledé prenaredbe občinske postave, bode gotovo zanimival ta govor poslanca Hermana; kajti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne |
| Zlata Vas (1848): | in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse prenareja in popravlja. In res je bilo čudno viditi, kako so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako |
| Astronomija (1869): | imenujemo prenašalec (transporteur) , ki je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. 4.) je izrezan polokrog, ki je na 180 stopinj |
| Astronomija (1869): | 238. Teža, (težnost), Schwere, (Gravitation), 308. Točka, Punkt, 233. Transporteur, prenašalec 234. Transversale, poprečnica, 242. Trigonometrija, trikotomérstvo, Trigonometrie. Trigonometriško mesto, trig. |
| Astronomija (1869): | meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da bi ležalo središče polokroga ravno v vrhu |
| Astronomija (1869): | načrtati, za to nam rabi neko enostavno orodje, ktero imenujemo prenašalec (transporteur) , ki je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boju padli, domače in ptuje — cel dan ljubeznivo obvezuje in prenaša, in se nevtrudi, dokler ga noč k počitku ne primora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi druge čebelam enake živalice. Res de tudi veter prenaša rodovitni prah od cveta do cveta in storí rodovitne rastljine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro |
| Robinson mlajši (1849): | terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvirajoče iz nagonov. S pomočjo vladanja se privadi gojenec, da prenaša to, kar mu bode v bodoče prenašati, in da dela |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zaupamo ter mu ne zabranimo vsakega gibanja. Nadzorovanje se voljno prenaša, ako se odstrani vse, kar bi kazalo nezaupnost, in ako |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | goni turbino in daje tako mehanično delujočo silo, ki se prenaša v mesto. Turbina goni namreč v Mühlavski strojarni postavljene tokobudne |
| Fizika (1869): | našega telesa, ki pa pri navadnem zračnem tlaku prav dobro prenašajo to silo. Ali v visokosti od 24000 do 26000 čevljev |
| Botanika (1875): | gledé podobe svojega telesa, in vzamó na-se lastnosti, ki se prenašajo od rodu na rod. |
| Zoologija (1875): | 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in ravno tako hitro se tudi izvrši po |
| Zoologija (1875): | žuželke, sosebno bčele, cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na brazde istega cveta, ali pa na brazdo druge |
| Zoologija (1875): | medom od cveta do cveta na svojem dlakovem telesu prah prenašajo in oddajajo. |
| Viljem Tell (1862): | morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se |
| Robinson mlajši (1849): | z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si |
| Roza Jelodvorska (1855): | obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni |
| Roza Jelodvorska (1855): | grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla |
| Ferdinand (1884): | hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takrat čebelice ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po cvetji, nič sadja bi ne imeli. Zakaj ljudjé pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto, kér ima to lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd |
| Fizika (1869): | privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f |
| Botanika (1875): | rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode izparivalo in se |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ali čuj, ravno zdaj se eden o meni jezi, in prenehati moram. Prav žal mi je, de sim ti te napake |
| Gozdovnik (1898): | Ko je zažigalka mimo prihajala, moral je malo prenehati, je pa potem meril s toliko večjo gorečnostjo. Fabij vidi |
| Astronomija (1869): | ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore na-nj tanjka in enako ravna nit |
| Blagomir puščavnik (1853): | in smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel |
| Fizika (1869): | n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju |
| Fizika (1869): | se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen |
| Zoologija (1875): | gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan na |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne |
| Fizika (1869): | živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | j. izlezla iz stare kožice; i potom še le jih prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | sem tertje še ktere mladike, i ko bodo zlezle nánje, prenesi jih na take lese, na kterih so gosence, ki tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | člene pa prenesi v drugi del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči. ) 4.) Neznanko oprosti njenega koeficijenta; v ta namen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi v prvi del ter jih potem skrči; znane člene pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v prvi del ter jih potem skrči; znane člene pa prenesi v drugi del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči |
| Pripovedke za mladino (1887): | Račica, oj racka bela, Kaj dolgo sva že tu sedela; Prenesi naju črez vodo, Storiti to ti ni težko. ” |
| Divica Orleanska (1848): | Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje |
| Blagomir puščavnik (1853): | potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima |
| Stric Tomaž (1853): | svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri |
| Stric Tomaž (1853): | se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Toliko Fabiola ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se sad za- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre |
| Blagomir puščavnik (1853): | brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ljudje v hiši delajo, in ali bi morde ne dobil prenočišča. Ko je tako pod oknom stal, vidi, de je v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pa se hočeta nad njim maščevati. Pod krinko pobožnosti hočeta prenočišča prositi na njegovem gradu, po noči pa hočeta ustati in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | večer sta poterkala dva romarja na grajske vrata in prosila prenočišča. Nosila sta temnosive romarske halje in imela v roki dolge |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | večer pride Pavliha zopet v neko vas, de bi tam prenočil. V vasi pa ni bilo nobene kerčme in kmetje so |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pobere Pavliha v jerbas in jih nese sabo, kjer je prenočil. Mislil si je: Dostikrat sem že slišal, de neprinesó ljudje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravnoſt v' hiſho njegoviga brata perpeljal! “ Ondi je s' shivino prenòzhil, pa ne grishljeja ni okuſil, dokler ni narozhila opravil. Ko |
| Genovefa (1841): | Star vites, v ktériga gradu je Volk s ſvôjimi konjniki prenozhil, mu je povedal, de pobôshni ſhkôf, ki je bil Genovefo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila? |
| Blagomir puščavnik (1853): | mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak |
| Deborah (1883): | je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abrahamov brat. ˛Slame ino klaje je obilno per naſ, tudi prenozhiti proſtora dovolj. “ Tedaj ſe mosh perpógne, móli Boga, ino rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Hzhi! zhigava ſi? Povej mi, ali je proſtor prenozhiti na domu tvojiga ozheta? “ Mu odgovori: „Batvelova hzhi ſim, ſinú |
| Fizika (1869): | Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt |
| Fizika (1869): | očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V ognji domovine svoje ! Prejmi vénec gorke hvale Za dobrote preobilne, Ki bodo ko rož'ce zale , V naših sercih v vek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo od preobilne klaje s krompirjem isvirati; vezhkrat pa tudi od prevelike neſnashnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi |
| Deborah (1883): | dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete |
| Ta male katechismus (1768): | v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode |
| Kemija (1869): | Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem |
| Ultra! (1867): | pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Pozhakej en malu — — jeit ſe morem preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi ludję; poglej , kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader ſim ſkusi okno ſkozhil; sa to ſim ſe mogel preblęzhi. Baron. Eno zęlo uro ſi ſe preblazhil ? — poglejte , ti poſli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse je k sebi vtaknil, da bi mu ne bilo |
| Na stricovem domu (1860): | živo pomenkovale, in ko je prišla domú, se je nekaj preoblekla in še južine ni čakala, ker tako je šla iz |
| Cyclamen (1883): | so nocoj v prvič šampanjca pili. Nevesta se je bila preoblekla v navadno popotno opravo, kajti po polunoči sta nameravala novo |
| Prvi sneg (1886): | lesketa od samega sijaja! Tù vidiš gospodično, ki se je preoblekla za kmetsko nevesto, ali vsa njena oprava je tako dragocena |
| Prvi sneg (1886): | stopal v red z vitko maškaro, ki se je bila preoblekla za grško boginjo; njima nasproti pa sta se postavila rudeči |
| Vanda (1888): | da si je z njeno pomočjo odvezala klobuk in se preoblekla. Ali besede nisi mogel spraviti iz nje. Žiga je večkrat |
| Jarem pregrehe (1895): | je varihinja molčala o njem. Ko pa se je Agata preoblekla in prišla v kuhinjo, kjer je Polona ječmenček devala v |
| V krvi (1896): | se je vrnila, ji je pomagala Ana, da se je preoblekla. Takoj nato pa je prišla frizerka. Tončka je morala sesti |
| Pod streho (1897): | ni mačeha z njo niti besedice. Ko se je mati preoblekla, ji je rekla jezno: »Daj mi ključ! « Odslej ni Roza |
| Kotanjska elita (1898): | sobi, je ona spravila povsem ravnodušno svoje reči skupaj, se preoblekla, vzela čedno in okroglo vsotico iz blagajnice. Med tem se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej |
| Zlata Vas (1848): | de je Ožbè sebe in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej se je tako previdil, de so mu |
| Zoologija (1875): | a prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ono, kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se mu |
| Zoologija (1875): | se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne |
| Ta male katechismus (1768): | je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz, zeſt, blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih obdeluj, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivah saſejála. 2. Zhe ſe po letnih njivah plevél saſéje , preoraj in prekopaj jih ob ſuhim zhaſu, in ob prahi, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de |
| Botanika (1875): | Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz |
| Kemija (1869): | železnega okisa. Razžaren izgubi hidratno vodo in čist železni okis preostane. Hidrat železnega okisa se rabi za zdravilo, zlasti dobro deluje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kar preostane, ako pasivno imenje od aktivnega imenja odštejemo, imenujemo čisto imenje |
| Valenštajn (1866): | vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako natanki. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me |
| Gozdovnik (1898): | Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti |
| Gozdovnik (1898): | opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Gozdovnik (1898): | sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na |
| Genovefa (1841): | ſkosi goſti, saraſheni, tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi ubósimu, ſlabimu otrôku reſ terda, dolga in nevarna |
| Najdenček (1860): | jemlejo. Skozi to pečovje priti je silno nevarno. Čez vertoglavne prepade peljejo vozke bervi; med visocimi, s snegom pokritimi skalami se |
| Gozdovnik (1898): | pogorja, drugi za drugim, iz temnikaste barve jutranje mračnosti. Med prepade okroglo nakopičenih gorskih velikanov se je počasno vsiljevala neka nedoločena |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | prineso žalostno novico, da so našli moža ubitega v globokem prepadu. Bilo je sred posta, ko prineso merliča domu. Ni se |
| Razne dela (1870): | alj konj pobije. Nastazija pa dvigne puško čudno, K vostinskimu prepadu z njo hiti, Na skalni breg se brezdna vstavi studno |
| In vendar —! (1878): | harmonija. Čemu bi javkal, da sem srečno odšel nevarnosti in prepadu, v katerega sem se bil skoraj pogreznil. In tako je |
| Viženčar (1881): | zastonj. Vrneta se in strah ju prešine, ko zapazita ob prepadu, kjer je ležal klobuk, odrušeno peščeno zemljo, kakor da bi |
| Planšarica in pastir (1881): | slišali večkrat na rovtih koso klepati, ali pa v kakem prepadu, kamor kamenje mečemo, ječati ali se oglašati, ko prileti kamen |
| Viženčar (1881): | in reče: "Ne zamerite, jaz sem čul nenavaden šum ob prepadu ter mislim, da se je zopet kakova svojeglava koza prekucnola |
| Grajski pisár (1889): | taval po ledenem potu in prišel bližje in bližje k prepadu. »Pazite, pisar, da ne padete! « ga je svaril grof, in |
| Očetov greh (1894): | doslej še nikdar tako tik brezdna sreče ali pa ob prepadu nesreče! Ali sedaj je iskal, želel, hrepenel po pomoči. »Moj |
| Gojko Knafeljc (1899): | zašel v svojo strast, noga mu je zdrknila nazaj proti prepadu ter obtičala globoko doli pod robom. A v tako stanje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' menoj ſe poſkúſiti? “ Le viditi ga, ali pa ſliſhati, prepade she ſtrah Israelze. Ko David Filiſhzhana ſe tolikanj uſtiti ſliſhi |
| Roza Jelodvorska (1855): | obide, in s slabim korakom se bliža. Kak strah jo prepade, ko vidi v sredi dvoriša Strašimira, na lepim, visokim konji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni jo v skledo ter jo z drobnim cukram potresi. Prepečenčna (biškotna) torta. V osem lotov prav drobno stolčeniga cukra sčasama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina |
| Blagomir puščavnik (1853): | romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več v nevarnosti. Vendar |
| Biblia (1584): | prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega |
| Blagomir puščavnik (1853): | pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko |
| Ultra! (1867): | ko bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko in dobro prodajala, kar nekdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga |
| Sveti večer (1866): | angeljem božjim, kteri svojega stvarnika spoznavajo in se ga veselé, prepevaje mu slavne pesmi. Človek je na zemlji edina stvar, ki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vonjavo. Po vejah in germovji so se gnjezdili veseli ptički, prepevaje sladke pesmice od jutra do večera. Jeseni pa so bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa to pa, kér ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod! Ştokrat vezhji veſêlje bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko veſêlja mi delajo, Şpomlad in po léti mi ſladko prepevajo, v jeſeni mi pa druge s ſvojim pétjem vabijo, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko lét pri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter |
| Oče naš (1854): | Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je |
| Ferdinand (1884): | pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje |
| Deborah (1883): | logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je |
| Robinson mlajši (1849): | natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vzrok bolezni treba paziti. Ako garje pri odrašeni živini iz prepičle kerme izvirajo, se mora živini obilne in redivne klaje pokladati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali grint. Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme, ali iz popačene klaje; včasi se tudi nalezejo. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je |
| Gozdovnik (1898): | ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav |
| Fizika (1869): | da nam plamen kaže, v ktero mér da teče zrak. Prepih dimnikov in lamp ima svoj vzrok v tem, da se |
| Fizika (1869): | sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22. Luknjičavost, Porosität, 22. Lupe |
| Fizika (1869): | Še hitreje začne toplota gibati zrak, in to, kar imenujemo prepih, je gibanje zrakú, ki ga napravijo razlike v toplini. Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir? |
| Zeleni listi (1896): | Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom |
| Zlata Vas (1848): | naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in |
| Zlata Vas (1848): | prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | stori dolgo dobro, temoč deležnike prej ali poznej u hude prepire zavleče. Pa naj bo, da so tovarši tvoji pošteni in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji in lahoni, in ko bi prav druzega nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | društvo”, „Mohorovo društvo”, imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji in lahoni, in ko bi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram |
| Ta male katechismus (1768): | kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri |
| Fizika (1869): | vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv |
| Kranjska nevesta (1864): | Ravno tisti dan, ko sta se stari Polani in zlatar prepirala zarad dolga in Vidoslave, sedela sta Giulio in Vidoslava sama |
| Sosedov sin (1868): | vštric tebe iti? " „Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. Prepirala se nisva še nikoli in zalega ti menda jaz nisem |
| Gospa Amalija (1875): | slabosti. Bila je močno podvržena jezi in večkrat sva se prepirala, če sem po nerodnem razrušil kako vazo, ali če jo |
| Kobiljekar (1878): | pri nas še ravno tako, kakor dandanes. Kadar sta se prepirala dva soseda ter se grdo zmerjala, tedaj je drla vsa |
| Obljubljena (1881): | cesta ljudij je hitela na trg, razgovarjala se o kupčiji, prepirala in smejala ter bila kakor navada ob takej priložnosti dobre |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | jaz sam prevzel oskrbovanje. Dostikrat sva se s svojim tastom prepirala, zakaj ne povekša fužin, zakaj si ne omisli novih strojev |
| Od pluga do krone (1891): | slutnje. » Naša dva znanca bi se bila morda še dolgo prepirala o slutnjah, da niso prišli bolnični strežniki z zdravniki vred |
| Pogreb na morju (1894): | čumnati, a tu jo je presenetila smrt. Mornarja sta se prepirala in ugibala, kako sta neki na ladiji ostali samo dve |
| Usoda ka-li (1895): | hčer k sebi, a ta, ne slušajoč je, se je prepirala z Marijo, ker sta hoteli sesti obe zraven Poljakove gospe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se |
| Zlata Vas (1848): | slišala Ožbeta s starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz |
| Zlata Vas (1848): | bil tadaj sploh eden zoper druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje |
| Zlata Vas (1848): | je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó |
| Biblia (1584): | je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite |
| Sacrum promptuarium (1695): | on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali ne boš spal ali mi pa iz hiše šel”. Prepírati sta se začela, in ker je krajač tudi še dve |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tedaj vsi priti in se z njim v učenih rečeh prepirati; šolski vodja bi imel prašanja mu dajati. Po šolskepi pisarji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svojeglavnim prepiralcem! Zarad kake majhne stvarí začno upiti in se prepirati, in kaj dobijo naposled? Nič drugega, nego da se osramoté |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Namesto da bi se neumneža krasnega jutra veselila, začneta se prepirati, nazadnje celó pretepati, in obá prideta kervava in jezna domú |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ko se je pismo prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je |
| Robinson mlajši (1849): | Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odposlala; v ta imenik treba precej, ko se je pismo prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi |
| Čas je zlato (1864): | Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. « |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni |
| Revček Andrejček (1891): | Gorjancu je bil žrebec tako všeč, da mi ga je preplačal. Kaj je bilo torej storiti? Prodal sem mu ga. Ker |
| Blagomir puščavnik (1853): | pripravljeno. Pojte noter, da se odpočijete, in akoravno vašega petja preplačati ne morem, vam hočem vendar po domače postreči. ” Ravno tako |
| Roza Jelodvorska (1855): | opat s spoštljivim glasom, »ki se ne dá z zlatom preplačati. Tisuč in tisuč malenkost nas na tem svetu obdaja, za |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo pervo, kar je bilo storiti. ” Korvin pri teh besedah preplašen odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga bolj rahlo. „Zadnjič |
| Oče naš (1885): | in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima ta bogati mož res tako dober namen, kakor |
| Povodni mož (1855): | naročje pade z besedami: Oh, oče, varujte me! varujte me! Preplašeni se ozrejo in vidijo moža ksomatega, velikega, kakor smereka, oči |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | padejo še vrata dol. Pustivši denarje na mestu, zbežé sedaj preplašeni roparji. Pavliha zleze z drevesa, pograbi tolarje skupaj in jih |
| Kranjska nevesta (1864): | na čelu. " „Ali je imel progo na čelu? " poprašal je preplašeni Giulio. „Da, Giulio. Ali ga morda poznaš? " „O ne, ne |
| Sosedov sin (1868): | hipu prideta oni dve nazaj. „Nikoli nikjer je ni! " rečeta preplašeni in prestrašeni obe z enim glasom. „Jezus! kaj je? " vzkliknejo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | glavo! V vsem obližji so se prebudili ptiči in Metali preplašeni sem ter tja,, ne vede v . nočni in gozdni tmini |
| Postillion d'amour (1887): | Dà, to ni upor, to je strah pred gotovo smrtjo! Preplašeni obraz ne laže. Ubogi Čin, posebnega poguma nisi nikdar kazal |
| Obljuba (1894): | togoten, dobri njen Tone, skrbni oče nje otrók? — Otroci se preplašeni spogledujejo, samó Cilke ni minila hrabrost. Hitro skoči k ognjišču |
| Svatba na Selih (1894): | med ljudi: »Kje je Rakar? Kje je? « Ljudje se mu preplašeni umaknejo. Ko ga spoznajo, ostrmé; nekateri bolj babjeverni mislijo, da |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | čolnarska zadruga razpuščena in nekdanji dobri čolnarski zaslužek popolnoma uničen. Preplašeni čolnarji so brž primerno zahtevam tedanjega časa predelali svoja pravila |
| Gozdovnik (1898): | znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na |
| Divica Orleanska (1848): | nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojeglavni; s prepovedjo se jim mnogokrat okrepča poželenje po prepovedanem; prepogosto povelje je brez vspeha; prevečkratno poučevanje rodi radovednost; hvala provzročuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto, ne imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri ti priči spozna. ”Že gre, že gre, zavpije v prepolnem veselju Blagomiru : Bogomila! moja draga! je že! In komej te |
| Blagomir puščavnik (1853): | je noče dalje v nje pobožnosti motiti, jo zapusti v prepolnem veselju, komej pričakovaje jutranjega dneva. Dospe v Ljudomilovo stanovališče ter |
| Blagomir puščavnik (1853): | rame posadile. Kako hitro skupej prideta, ji poda sivček v prepolni radosti roko in reče: ”Bodite pozdravljeni, draga moja Bogomila! Trudni |
| Stric Tomaž (1853): | in čutila premočne, da bi se bilo vpeljati dalo. V prepolni radosti stopi gospa Tu k Jurju in z klicom: „O |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | je tudi zdaj pokazalo, ker so bili gorenji prostori vsi prepolni tako, da jih je moralo še mnogo oditi, ker niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | more najbolja letošnja predstava dramatičnega društva imenovati. V vseh prostorih prepolno gledališče je tudi to priznalo z gromovito pohvalo, ki so |
| Oče naš (1885): | domov. Štefan je še ostal. Njegovo srce je bilo še prepolno. Še toliko je imel moliti in prositi. Renata je pokleknila |
| Zoologija (1875): | trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in prepóne, in ſo nove ſhege per ti rézhi v' bukve vvedli |
| Pozhétki gramatike (1811): | qu'il Iui arrive: glej (mu rezhe) kaj ſe mu ſgodí. Prepóne. Polni pomén govorjenja ſturi v' piſanju en ſtròk beſedi! ſtrok |
| Pozhétki gramatike (1811): | vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in prepone ſzhiſtile, tedaj lahko najdemo pravo pót, zhe ſe po narlépſhih |
| Pozhétki gramatike (1811): | manj v' ſtroku poſtati in ſi oddahniti. Te ſnamina imenujemo prepóne. 1. Rés (,) ta prepóna ſe deva med iména perlóge in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje. Včasi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe kíſliza rasſęka, inu popręd v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena shliza moke sraven permęſha, potle pa shupa goveja gori |
| Kuharske Bukve (1799): | na drobno rasſękaj, v' ſrovim maſli s' enmalo moke preputi na sherjavzi v' kosi, perlì meſne shupe, daj ſhe maſla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje |
| Zeleni listi (1896): | dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | plés v kteri koli obleki, tedaj tudi škric (frak) ni prepovedan. — Ogerski škof Jekelfalusy, ki je bil leta 1848 odstavljen in |
| Sveti večer (1866): | najde v gozdu ter mu reče: „Divji lov je ostro prepovedan. Če vas, dragi moj gospodič, lov veseli, pridite kakor doslej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je bil v resnici, pa tudi po vsej cerkveni pravici prepovedan, ker je kot zasednik in razbojnik na uboj čakal svojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi mu perpuſtil, ne jeſti tazih jedí, ki ſo Judam prepovedane. Tudi trijé drugi mladenzhi, Ananija, Azarija ino Misael po iménu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judam v' njih poſtavi prepovedane. Tedaj, proſi véliziga kraljeviga hiſhnika lepó, de bi mu perpuſtil |
| Zlata Vas (1850): | zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni prevzél in ošaben |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi mu perpustil, ne jesti tacih jedi, ki so Judam prepovedane. Tudi trije drugi mladenči, Ananija, Acarija ino Mizael po imenu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | greh štel. Nektere jedi namreč so Judam v njih postavi prepovedane. Tedaj prosi veliciga kraljeviga hišnika lepo, de bi mu perpustil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | * Serbske belgraške novine, ki so bile na Austrianskem prepovedane, smejo spet v cesarske dežele. * V Varšavi je izdal Venarsky |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri |
| Ta male katechismus (1768): | velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne derſhati. Kaj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | spovędati, inu ob velikanozhnemu zhaſsu S.Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędaneh zhaſeh koker v' Adventu, inu velikmu poſtu nekar ſvatovſhne dershati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati |
| Ta male katechismus (1768): | Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič več oboljšalo, ne bo |
| Ta male katechismus (1768): | ali drugo viſho svojega bliſhnega reſhallejo. Kaj sheshta: Nekar napreshtvej? Prepovèe nazhitost, preshtvu, inu uſſe nazhednu naperpushenu dijanje, s' eno beſſedo |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe, inu ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje, Bogovanje, pobaranje skrivneh rezhy, bajanje |
| Ta male katechismus (1768): | 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti |
| Ta male katechismus (1768): | druga: Ti nimash boſhje imé napridnu v' usta uſeti? Ona prepovèe uſſh hudo navado, inu nashposhtuvanje imena boſhjega, kar dapernashajo krivi |
| Ta male katechismus (1768): | svetega, iskrunèe. Kaj prave ta peta: Ti nimash uwyati? Ona prepovèe uſſh vunajno silo, ludumorstvu, inu uſſe krivize, katire be se |
| Ta male katechismus (1768): | Matth. 5. 28. Kaj pak ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi |
| Ta male katechismus (1768): | katire se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. |
| Biblia (1584): | bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta |
| Zeleni listi (1896): | jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si |
| Sacrum promptuarium (1695): | tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo |
| Zlata Vas (1848): | strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | kakor nemški študentje na Dunaji in v Gradcu, kteri so prepovedali, da na njih plešišče ne sme nihče priti v magjarski |
| Oče naš (1885): | stariši žive na Francozkem. Vrh tega so švicarski kantoni ostro prepovedali, zoper Francoze služiti. “ „Bedasti človek, ali hočeš obešen biti? pomisli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha |
| Stric Tomaž (1853): | branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna |
| Gozdovnik (1898): | poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasjoka. Pa kaj, de ptujiga sdravnika nasáj saklizati je shé preposno bilo! Neko drugokrat ſi Mina vmiſli goſpéj materi sa reſhitev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam je shal. ― Goſp. Marouſhniku: S Njih „popravljenzo'' ſo ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe |
| Valenštajn (1866): | čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca |
| Valenštajn (1866): | zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno. |
| Gozdovnik (1898): | ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa |
| Stelja in gnoj (1875): | zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice |
| Zlata Vas (1850): | pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni |
| Roza Jelodvorska (1855): | večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so |
| Fizika (1869): | nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | iz izdolbljenega bezgoviga stebla, iz katerega je oguljena košutna koža preprežena iz z mnogoterimi podobami okončana. Rabili so ta boben, da |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Nemškem. Ta perst je bila tako imenovana mergolinska perst (Infusorien-Erde), preprežena z nekimi najbornejšimi rastlinami. Enaka perst je tudi tista, ktero |
| Antonio Gleđević (1873): | bila krog in krog obdana s cvetjem, po stenah pa preprežena s trstjem, ki je bilo ravno pričelo zeleneti. Ko je |
| Ivan Slavelj (1876): | oblakih lovili mali angeli in čez in čez bi bila preprežena nebeška mavrica, čez in čez nad tabo, Marjanica! « Dekle pa |
| Ljubljanske slike (1879): | in zgorej in krilo ne dela gubá. Tako oklenjena in preprežena hodi okoli, le domá, kedar je med svojimi in jej |
| Na krivih potih (1893): | do košatega gabra. Na jedni strani gabra so bila tla preprežena z zelenim mehkim mahom. Na drugi strani pa je rastlo |
| Trojka (1897): | zelenih trat in cvetličnih krogov. Za vodnjakom stoji z jasminom preprežena lopa pod košatimi orehi, v ozadju visoke smreke in temne |
| Trojka (1897): | tleh vsa pokrita s preprogami in ob oknih in vratih preprežena z zavesami. Mize in omare so bile navlečene z nagizdno |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nima zanj ob tej uri nihče drug čutečega srca. Tanko preprežena meglena odeja nad dolino se gosti v vodoravno valovito morje |
| Genovefa (1841): | Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih preprêsheno. Tla ſo bile s rudézhimi shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s jedi, po ſtropu in po ſtenah vſe s pajzhevno prepresheno. Govedi ſe pod vampam in po mezhih zela kloſhzhevna perſuſheniga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ke mokrote napreraſse, inu tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode na enimu vſhez gruntu ſejanu, bode prov ratalu, ne preperzaitu, tudi ne perposnu ſejáti, Sena bode doſlr, pa malu Otave |
| Roza Jelodvorska (1855): | zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil |
| Genovefa (1841): | ſhe tri dni tukaj oſtani. Po tém pa, kadar boſh preprizhan, de ſim mertva, in kader ſe bo mertváſhki duh po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo na njih vezh vkoſilo. Kdo bi ne bil preprizhan , de koliko vezh kmetija velja, zhe ſo sraven nje dobre |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana, de so njéni starši v boljšim kraju, de so pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo per z. k. kmetijſki drushbi, ktera nam, kakor ſmo preprizhani, sareſ dobro shelí, naj ſe pogajnajo sato, de bi goſpóſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ptuji, ker ſtariſhi niſo hoteli vezh v nji prebivati; preprizhani namrezh ſo bili, de v nji savolj krive perſege boshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako ſo ſe nauzhili. In to toliko loshej, ker ſmo preprizhani, de ſe vſak, ki she ſlovenſko brati sna, v kakih |
| Gozdovnik (1898): | Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti |
| Dragojila (1864): | se mu ž njo v serce vcepile in že do prepričanja dozorele. Zamišljen postopa po senčnatih gajih in po domačem vertu |
| Nevera (1878): | daleč okrog, daleč so se norčevali iz Blažeta in njegovega prepričanja, češ, kako terdno vero ima v hudiča in svetnike, kar |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kaj čuti srce. Ne jemlji mi, Vinko, vere, mojega sladkega prepričanja, da je to čustvo takrat navdajalo tudi tebe, ko se |
| Luteranci (1883): | si zapomni, skrivna prijateljica moja, kdor izpremeni svoje dejanje brez prepričanja iz osebnih uzrokov, je renegat. In tako najbolj gnusno, vse |
| Luteranci (1883): | odgovor. Tja, golobica moja, kjer ni potreba človeka zatajevati svojega prepričanja, kjer vlada mir in bratoljubje, in kamer me vabi moj |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | mnenju previsoka in nekoč je prišel po dolgem računanju do prepričanja, da bi bilo ceneje, ko bi si sam kupil konja |
| Vesela vožnja (1889): | Saj so se zbirali le možje jenakih načel in jednakega prepričanja. Naj je tekla govorica o čemer koli, načelnih nasprotstev ni |
| Luka Vrbec (1890): | Pankracij! « Šoba se zunaj sladko nasmeje, češ: »Zopet luteranec! Iz prepričanja ali ne, nič ne dene. Sedaj je naš. Vendar, vrag |
| Hudi časi (1894): | proti Francozom, v obraz pa so se jim laskali; iz prepričanja jim je bil udan malokateri. Vse to je begalo preprostega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in neprestrašeni njegov glas in darovanje samega sebe za svoje prepričanje, to vse je ganilo strašljivo derhal. Vse to je zapazil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | more revna sužnja, ktera pa v svojem sercu hrani neomagljivo prepričanje, da v sebi nosi duševno, živo in neumerjoče bitje, čegar |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | človek, ki Vas sè svojim nesramnim gobezdanjem skuša ob versko prepričanje pripraviti. Kdor Vam vzame premoženje, vzel Vam je veliko; kdor |
| Krivica za krivico (1859): | moj sklep terden, kakor skala, ako se sklada z mojim prepričanjem. « »Vašim prepričanjem? – Oh, nesrečnež! spomni se le pretečenih časov! Dam |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | jo vtrjevati, da bo v življenja boru stanovitna in s prepričanjem na strani pravice stala. Oskrbnik že težko čaka svoje sinovke |
| Ivan Slavelj (1876): | nocoj pojde v posteljo z lahko vestjo in s trdnim prepričanjem, da ga čaka jutri dobra hrana. Bleda luna pa je |
| Ivan Slavelj (1876): | so ležali v nji stari naočniki. »Tu je«, pravi s prepričanjem. Oboroži nos in prične brati: »Molitvica in pobožni vzdihljaji nad |
| Arabela (1885): | lahkemu življenju. « »Potem ne umrem gladu,« pravi ona z nekim prepričanjem in zvijačno namrgodi obraz. »Kaj kuješ zopet proti njej? « popraša |
| Arabela (1885): | sinu. Tako je in ne drugače,« beseduje zgovorno gospa s prepričanjem, kterega bi jej nihče ne mogel vzeti. »Da pa se |
| Pegam in Lambergar (1891): | je bil nesrečen! Ostavil je bil Gornji Grad z veselim prepričanjem, da reši cesarja in si proslavi ime, in ko je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | rešilve več. Danes se je vračal prvič izpod lipe s prepričanjem in zavestjo domú, da bode zopel kradel! |
| Slučaji usode (1897): | da; a gotovo ne po njegovem značaju, odvrne gospa s prepričanjem. — Ne bo, mislim, take razlike med njima, da se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa |
| Gozdovnik (1898): | čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je |
| Stric Tomaž (1853): | je imel Šelbi pisma pri sebi, se iz njega gotovo prepričajo in Kasi ne dvomi več, da bi ta res njena |
| Zlata Vas (1848): | kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev, kterih je poprej 6 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | »Govori, kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se s tem prepričali, da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Tudi od naših kmetov na Krajnskim smo se že večkrat prepričali, de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki |
| Kemija (1869): | enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj |
| Botanika (1875): | poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zakaj gré današnji čas toliko kmetij na kant, se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov |
| Fizika (1869): | tim bolj, ker služijo v to, da se prav očevidno prepričamo o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in |
| Zoologija (1875): | rastlinski tkanini (glej v botaniki pod. 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se, da obstojé takisto iz celične tkanine, v katero se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je iz sv. Križa blizo Ipave, in sam se lahko prepričaš, da so še posvetne svetim prav podóbne. Lepa krajnska dežéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enako debela. Ako si jo zadel ali ne, se lahko prepričaš, kedar cepič na divjak postaviš. Vselej divjak visoko odreži, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de je krogla, brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem tega prepričati zamogli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhevanje ſe ni ſtrinjalo. Nobeniga hudiga dela ga niſo mogli preprizhati. Jesuſ jih je poſluſhal, ino je molzhal. Véliki duhoven vſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkorej nemogozhe sdélo; toraj rezhe angelju: „Kaj me hozhe tega preprizhati? Jas ſim ſtar, ino moja shena je she perletna. “ Angelj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati, ino satorej ſim uno pergodbo praviti sazhél. Hvala Bogu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji, ki ſo pogoreli, pa v kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od tiſtih krajev, „de ſe ſam ne morem od vſiga preprizhati: vun„der opomniti hozhem, kar ſim pred 7. létmi, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushba. Kar ſmo Vam ſadaj povedali, Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo sdej medli in sraven brali. Kdor bi ſe hotel preprizhati, kakó lahko in naglo ſe vmede, ali pa kdor bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrani tega ſtoriti naproſhen. Vredniſhtvo Karniolije ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga krajnſkih nóſh ſerzhno veſeli, in kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti ali od kaj drusiga preprizhati hozhe, Ja zlo to, de jim taka vboga shivina sgodej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | šoli bil pri svoji ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bukve na svetlo da. Ali dolgo dolgo se ni dal preprositi. — Čez 30 let potem, ko so bile bukve spisane, prijatlom |
| Zeleni listi (1896): | bila rada rešila te muke, ali oče se ni dal preprositi. Rekel je: »Ne, lenuha, ki se noče učiti, moramo popolnem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim |
| Sacrum promptuarium (1695): | debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova z žarki obdana podoba visela nad marsikterim oltarjem. Kot priprost kerščanski sin je tu sedel, kteremu je kaj naravno, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polnem. S pomočjo tacega logaritmovnika je môči najti na prav priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je izumil pisatelj te knjižice, po mnogih poskusih, veliko bolj priprost in boljši način, kakó je cepiti na zeleno, in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta |
| Divica Orleanska (1848): | V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni |
| Sacrum promptuarium (1695): | una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa |
| Biblia (1584): | v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo |
| Divica Orleanska (1848): | vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží |
| Ferdinand (1884): | Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo |
| Genovefa (1841): | rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | viditi, inu ſposnati dal, tudi tim nar ból, nevumnim, inu preproſtim, inu jih je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | togotnih ne krotkoſt ene ovzhize, katęra ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha, ne poſhtenje ene bojęzhe duſhe neſhal, katęra ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni |
| Genovefa (1841): | ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami |
| Odesa (1854): | dva jezika sta namreč naj bolj v rabi. Rossovskiga govori preprosto ljudstvo, in vsakemu je potreba, da ta jezik zavoljo voznikov |
| Od pluga do krone (1891): | Boga svetega, jaz da bi Vam bila napravila točo? Jaz preprosto deklè, ki niti pisati ne znam? Bog mi je priča |
| Od pluga do krone (1891): | dragi bralec, da ne veš, kaj je bil primož? Jako preprosto stojalo je bil, sestoječe od treh delov: spodnji del je |
| Strte peruti (1894): | in se lahno priklonila, ko mi je predstavil svojo soprogo — preprosto ženo iz vasi — ter mi našteval celo kopo svojih otrók |
| Roman starega samca (1895): | ure v nje družbi, dasi je bilo najino občevanje jako preprosto. Ona je večinoma pela in igrala, jaz pa sem jo |
| Dušne borbe (1896): | domača z njim, in vedno bolj je njegovo mirno, zaupno, preprosto vedenje odstranjevalo pomisleke in strahove, kateri so ji prej vznemirjali |
| Slučaji usode (1897): | vedno zahteval denarno podporo, popolnoma odkrižal. Pričakoval je torej videti preprosto, vsakdanjo, telebasto žensko, bedastega ali pohotnega izraza, žensko, kakoršne se |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ta nameravani prestop sinove domačije na strica, bodočega očima? " To preprosto kmetsko vprašanje ni bila majhna zadrega za mojo modrost in |
| Slučaji usode (1897): | Povedala je samó, da je udova brez zaroda. A nje preprosto, toda iskreno in prikupno pismo, nje dobro pogojena slika, kažoča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | učene, ampak za preproste kmetovavce, kaj je nar bolj mogoče, preprosto in po domače, vse učene preiskovanja, kar se je dalo |
| Arabela (1885): | dovolj, da bi dobro živela. Ona itak, kakor čujem, jako preprosto živi. Ali Karpelesovi! Ti, ti, kaj bodo neki ti počeli |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kavo. Jedva se pojavi prvi dim, prikaže se mladenič in preprosto priklonivši se pozdravi me z običnim: »Dobar dan, gospodine! Kako |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | To me veselí! « vzkliknila je Zorka ter lehkoživo prijazno in preprosto, kakor znajo le Dunajčanke, stisnila doktorju roko. Zabáva je bila |
| Križ na poti (1891): | in vender še misliti ni smela nánjo! Odgovorila mu je preprosto, da ji bije srce zánj kakor za milega brata, toda |
| Gospa s pristave (1894): | poročilom. Pred vhodom v grad je stala Virida, oblečena sicer preprosto, vendar se je videla kakor kneginja, tako lepa in vznesena |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Na to sem popolnoma pozabila. Morebiti ni res," odgovori Mina, preprosto se smejaje. A nje smeh ni bil odkritosrčen. Odgovoril sem |
| Pod streho (1897): | tem, ko jo je on poljubljal, je stopila v vežo preprosto, a okusno oblečena ženska z majhnim klobučkom na glavi in |
| Gojko Knafeljc (1899): | videl, kako se vedejo vsi njegovi tovariši tako lahko in preprosto, kako kličejo po stari svoji navadi četrtinko vina za četrtinko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga maliga Petra zadovoljnost in tolažbo dobivali. Ljubi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in |
| Kuharske Bukve (1799): | koso s' ſrovim maſlam, męſhaj nad sherjavzo; kader ſe raſtopí, prepuſti ſkusi ſitze v' eno drugo koso, sraven deni ſok od |
| Kuharske Bukve (1799): | vrê, inu puſti na to visho 4 ure kuhati. Potle prepuſti ta ſok ſkusi ruto. On je dober sa polivkam dober |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ima tvoj oče, moj brat, več zmožnosti za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila |
| Tiun - Lin (1891): | vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik |
| Oče naš (1854): | bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje |
| Fizika (1869): | ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica |
| Revček Andrejček (1891): | nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil? |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſhe shivéti; zhimu mi je pervenſtvo? “ Na to perſéshe prepuſtiti mu pervenſtvo, jé ino pije, vſtane, gré, ino mu ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe, sato |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol |
| Valenštajn (1866): | život. (Butlar neče roke dati. ) Proklical ga je cesar, a prepušča Kneževsko glavo vsacemu morilcu, Ki plačo hoče zaslužiti si Krvavega |
| Rudninoslovje (1867): | v pravem pomenu opisuje le enoterne i zložene rudnine, i prepušča opis zmési drugej posebnej znanosti. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ker ima večkrat neprijetne posledke, tedaj se nič več ne prepušča mehanični reprodukciji poželenj. Domišljija in mišljenje storite, da se delovanje |
| Botanika (1875): | rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi |
| Fizika (1869): | tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo |
| Oče naš (1854): | stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti |
| Astronomija (1869): | Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do 76 letih, druga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo |
| Cvet in sad (1877): | voda drugod uhajala, kakor na zatvornici, kadar jo on odpre. Preračunil je, da mu ta vodna nepokornost konči za šest grošev |
| Marjetica (1877): | Tega pa se ni manjkalo nikedar. Več potov je vže preračunil na prste in na pamet ali je založen dovolj s |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | je Spitler storil. Ali to je bilo drago, Dolar je preračunil, da s svojim denarjem na ta način ne bo dolgo |
| Zvezdana (1883): | Ravno tako je, gospod grajski, kakor pravim in jaz sem preračunil, da mladi kosmatinec ne zahaja brez uzroka na Zabrdje in |
| Luteranci (1883): | jelo in rosa mu je že močila život. Tudi je preračunil po meseci, ki je vzhajal ondi za Limbarsko goro, da |
| Zvezdana (1883): | mogoče, ti ostaneš, ti ne greš, Vratislav, ali pa nisi preračunil, kaj bode z menoj,« pravi deklica in obilo solze jo |
| Zvezdana (1883): | peno časti. Sklenol je torej ostati, kako dolgo, še ni preračunil, na Radovji ter hotel svoje zdravniške in druge vednosti darovati |
| Zvezdana (1883): | bilo na ogled od nobene strani. Jaz sem tudi tako preračunil in preštudiral, da bi ne bili minolo pomlad sivolasega očeta |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | od Teričje Vasi do Zaloga dostikrat, če je vse to preračunil, nad 36 gold. Grof Turjaški je zavoljo tega izdal nov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | predela v polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali ga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne ; brana semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasica vbreja, da se ta dan pomni, in da se prerajta, kdaj ima vreči. O tem času je treba prasico v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tej ceni pa tudi lot jajčic. Iz tega vsakter lahko prerajta, kako naglo, namreč v šestih tednih, mu je mogoče obilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako |
| Zlata Vas (1850): | pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | pri Varni potolkel; na krvavem bojišču je našel tudi kralj prerano smrt. Ravno tako nesrečen je bil Ivan Hunjadi, ki je |
| Žalostna vernitev (1864): | celi okolici od nje. Pa nesrečna ljubezen je zalo cvetlico prerano umorila. " Ne praša France dalje, saj reklo mu je serce |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | zaupal, ali pa se mu je tako energično početje še prerano zdelo, zato mu nij poslal vojaške pomoči. Vsled tega cesar |
| Domači zdravnik (1874): | bili, naj vam omenim nektera vodila, kako se obnašajmo, da prerano ne omagamo. Da bote vedeli, kaj nam koristi, kaj nam |
| Zvezdana (1883): | A vse eno. On je kriv, da mi je osivela prerano glava, da se potikam ubogi pisar na stare dni po |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | tešil in sinu bi v mlado srce vtisnila blestečo podobo prerano umrlega oéeta. A zdaj? Oskrunjeno je njegovo ime in madež |
| Najgotovejša dota (1892): | zašepeče polglasno, »trdosrčne, neprijazne snahe, ki bi vas bila spravila prerano v grob. Oh, kako mi je zdaj lažje pri srcu |
| Roman starega samca (1895): | ledeni svoj naročaj. Da bi šel spat, bilo mi je prerano; tudi bi ne bil zaspal. Nad mano v petem nadstropji |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Kranju. Tam sta se sešla neki Bohinjec in sloveči Dolinec, prerano umrli župnik Simon Robič, pri kupici vina, ki ni bil |
| Slučaji usode (1897): | bil namenjen, le nekoliko se meni sprehoditi, ker mu je prerano, da bi šel počivat. Stopil je na vrt, od tam |
| Rudninoslovje (1867): | stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leho od plevela zhiſto dershi, glej de ſadu trava ne preraſte, in ne saduſhi. Kadar ſo ternove ſhibinze, kakor perſt na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga. De plevél njiv ne preraſte, je takó le ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njive plevéla zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére seljiſha ſe pa imenujejo plevél? bi kdo praſhal. Bres |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bila moja laſtnina, 100 krav ſkos zelo leto dobro prerediti. Lej takó le pridem is rasdeljenja obzhin na domazho réjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſ to sapelje, de hozhete zhes simo ravno toliko glav prerediti : tode kako boſte to ſtorili, ker nimate ne ſená, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobim ſená in otáve sadoſti, 6 krav ſkosi zeló leto prerediti. Koliko mi mléka dajo, ſi — vidil, in v dveh letih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prevdarljiv kmetovavez poprej prerajta, koliko govedne, konj i. t. d. prerediti samore, preden ſvojo ſhtalo s shivino napolni. Tó tudi me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | debelo in sdatno biti. Shita ſejati ne pregoſto, tudi ne preredko je narbolj prav, kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ſétev odlozhiti, de ga ne bo savergel, in ne preredko ſejal; ampak ravno, kolikor ga jo po pameti sa en |
| Robinson mlajši (1849): | vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem |
| Fizika (1869): | Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. |
| Fizika (1869): | zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor |
| Fizika (1869): | med obema ploščama. Ako je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz |
| Botanika (1875): | Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega |
| Botanika (1875): | so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na |
| Botanika (1875): | in popolni krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu |
| Botanika (1875): | prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni |
| Botanika (1875): | dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra |
| Botanika (1875): | nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb |