Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 65

▶ nič zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nič

nezh

Sacrum promptuarium (1695):	prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih
Sacrum promptuarium (1695):	vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per
Sacrum promptuarium (1695):	de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga
Sacrum promptuarium (1695):	ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm
Sacrum promptuarium (1695):	ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala
Sacrum promptuarium (1695):	gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi
Ta male katechismus (1768):	be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh
Ta male katechismus (1768):	je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se

nič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v sebi za tek, temuč
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino
Zlata Vas (1848):	rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride
Robinson mlajši (1849):	pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu
Stric Tomaž (1853):	je le malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje
Sveti večer (1866):	svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče
Oče naš (1885):	popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od
Gozdovnik (1898):	vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi

nizh

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	26. Vy ſe jih tèdaj nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen
Genovefa (1841):	od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno
Genovefa (1841):	vojſká in terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko

ničemur

nezhemer

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash
Branja, inu evangeliumi (1777):	mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga

ničemur

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	kláverna mati svoji hčeri, „ako ti na tem svéti s ničémur več ne morem postrèči, ako bi s tem, ko bi
Najdenček (1860):	in piti sim imel čez ostanke; z eno besedo, v ničemur bi se mi ne bilo pritožiti, če bi ne bil

ničesar

nezheſer
Branja, inu evangeliumi (1777): dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu

ničesa

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe
Deborah (1883):	človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod
Gozdovnik (1898):	toli vreden, biti vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se

ničesar

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več ničesar od nje ni zvediti mogel. Zdaj, ko mi od njega
Divica Orleanska (1848):	je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog premore
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti
Valenštajn (1866):	na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém. “
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za
Gozdovnik (1898):	prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las
Gozdovnik (1898):	izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega

▶ nič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nič

nezh

Ta male katechismus (1768):	katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della
Ta male katechismus (1768):	nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od
Branja, inu evangeliumi (1777):	de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu
Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga

nič

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem
Stric Tomaž (1853):	mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih
Maria Stuart (1861):	Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To so že prvi dan lehko videli. V
Kemija (1869):	Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše
Izidor, pobožni kmet (1887):	kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali ne. Ali to
Revček Andrejček (1891):	Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo

nizh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga
Genovefa (1841):	nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je niſo vidili, tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga

▶ ničica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nič; Pleteršnik

ničica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali

ničico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen

▶ nič kaj prislov, splošni, nedoločeno + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

nič kaj
- ničkaj
  Zlata Vas (1850): je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar

▶ ničla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ničel
Aritmetika za učiteljišča (1885): dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po

ničle

Zoologija (1875):	vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	100, 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta

ničli
Aritmetika za učiteljišča (1885): vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3
ničlo
Fizika (1869): ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo

▶ ničvreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ničvrednega
- nizh vredniga(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe

▶ Nidek samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Nidek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k poſhtah ſe snajo dobiti. Orjaška jigrača. ) Prevod iz nemškiga. Nidék* je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmečkih korenin, Kmet ni jigrača za-te! — to bodi tí spomin. ““ Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je

▶ Niderland samostalnik, lastno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nizozemska; kontekst

Niderlandu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): 29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim

▶ nie prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nie
Kmetijske in rokodelske novice (1847): In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj

▶ niederlih pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ponižen, skromen; splet, nemško-slovenski slovar

niederlih

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uresnizi potrebnoui: jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim teſte sromazhe, kateri so blisik
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati

▶ niederschlag neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

niederschlag

Kemija (1869):	Nitrobenzol, dušečnati benzol. O. Obliž, Pflaster, 466. Oboriti, niedersehlagen. Oborina, Niederschlag. Ocedina, Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig, 510. svinčeni, Bleiessig
Kemija (1869):	439. Neusilber, novo srebro, 433. Nič beli, weisses Nichts, 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium

▶ niedersehlagen neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

niedersehlagen

Kemija (1869):	novo srebro, 433. Nič beli, weisses Nichts, 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol
Kemija (1869):	Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol. O. Obliž, Pflaster, 466. Oboriti, niedersehlagen. Oborina, Niederschlag. Ocedina, Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig, 510.

▶ niederung neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

niederung

Mineralogija in geognozija (1871):	Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina, Niederung. Nosorog, Rhinoceros. O. Oblikoslovje, Formenlehre, 65. Oblikoven, bildsam, plastisch. Obronek
Mineralogija in geognozija (1871):	lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali

▶ nigra neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nigra

Botanika (1875):	babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali beli jagned (Populus
Zoologija (1875):	Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše

▶ nigrum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nigrum
Botanika (1875): Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane

▶ nihaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nihajem
Fizika (1869): nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih

nihajev

Fizika (1869):	minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker
Fizika (1869):	nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt

▶ nihalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nihala

Fizika (1869):	polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.
Fizika (1869):	tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni
Fizika (1869):	velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa
Fizika (1869):	bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča

nihalo

Fizika (1869):	se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem
Fizika (1869):	holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah.
Fizika (1869):	Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero
Fizika (1869):	Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu
Fizika (1869):	se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev
Fizika (1869):	rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je

nihalu

Fizika (1869):	potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema
Fizika (1869):	Pod. 120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali

▶ nihanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nihanje

Fizika (1869):	zato, ker se vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled
Fizika (1869):	Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der
Fizika (1869):	govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena

nihanju
Fizika (1869): gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če

▶ nihče zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nihče

nehzhe

Ta male katechismus (1768):	pak virvat, aku nabodo poshlushalli? aku njeh nabo nehzhe poduzhil? Tu je (pravem jest she enkrat) tu je teh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli
Kratkozhasne uganke (1788):	mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh
Kratkozhasne uganke (1788):	morejo meni pod mojo oblaſtjo ſtati. Bres mene namore nehzhe ne von, ne notri pridti. Boſhjo vêſho varijem jeſt tudi
Kratkozhasne uganke (1788):	ampak le hujshi delash. Jeſt si vôshem, de be mene nehzhé napoſnal, ſatorej si obras is enem na posvojo uſętem flôram

neshzhier

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar †
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash

nigdor

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz tega
Robinson mlajši (1849):	d. Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest

nihče

Zlata Vas (1848):	sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató
Zlata Vas (1848):	je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor
Zlata Vas (1850):	poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če ne bi bil ob vse
Stric Tomaž (1853):	matere, zastonj njen jok in stok, vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred
Oče naš (1885):	Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko ne najdel. Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z
Zeleni listi (1896):	na solnce, k cesti. »Tako lepa sem«, reče, »pa me nihče ne vidi! Moji listki so tako nežni in blesteči, pa
Gozdovnik (1898):	ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene

nihzhe

Biblia (1584):	On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu
Biblia (1584):	dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ
Genovefa (1841):	sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila
Genovefa (1841):	bila v ſmert peljala, ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ.

nihzher
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga

nikdo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa nobenega ni na daleč
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli. Ljudje so
Tiun - Lin (1891):	nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so
Tiun - Lin (1891):	spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel
Zeleni listi (1896):	svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo
Zeleni listi (1896):	gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se
Zeleni listi (1896):	Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so
Lohengrin (1898):	kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik

niše
Robinson mlajši (1849): Kako pak da ne! kajti toistokrat od njega pri nas niše nič ni védel. Pri nas še je le blizo devetdeset

nikogar

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal, de bi se bil nad tem pritožil. Meni se
Maria Stuart (1861):	Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so
Zlatorog (1886):	Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z
Gozdovnik (1898):	menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln
Gozdovnik (1898):	Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za
Gozdovnik (1898):	drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je

nikomer
- nekomer
  Abecedika ali Plateltof (1789): lepimu, inu zhednim sadershanju. Boga ſe boj, delei poſhtenu, pred nekomer tebe grósa nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe zazhetk. Gliha ſe

nikomur

nekomer

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſa nimajo nekol v' tvojeh persah tizhati, inu v' mashtuvanju nekomer naposhkoduvaj. 3. En krotak zhlovek je sam sebi ushezh, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	prov govoril. On pak je nym prepovędal, de bi naimelli nekomer povędati: Sa kolkajn vezh pak je on nym prepovęduval, sa
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 12. Poſtavi. Bratje! Naderſhite ſe ſami ſebe sa modre: nekomer hudiga sa hudu napourazhujte : previdite ſe is dobrem, nekar le

nikomar
Biblia (1584): resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga zhaſsa

nikomur

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja
Zlata Vas (1848):	in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal
Čas je zlato (1864):	moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré! « odgovorí Lenček prijazno, »Nikomur ga ne smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, de tega nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje
Mlinar in njegova hči (1867):	hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne

▶ nihil neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nihil
Sacrum promptuarium (1695): uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque

▶ nije neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč

▶ nikada prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

nikoli; kontekst

nikada

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko i dobro govoriti. V pogovarjanji se nam bude slovenščina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	почне, се нiкада не конча (Čto se ne počne, se nikada ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	govoril desetkrat slabeje, kakor se ti zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v

▶ nikak zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikak

Pozhétki gramatike (1811):	imenam vred, sdaj bres imena ſame, kakor nul. nulle, nihzhe, nikak nikaka noben, nobena, aucun, aucune, nék, neko, neka; l'un
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas

nikake

Robinson mlajši (1849):	ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti
Robinson mlajši (1849):	mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno

nikakove
Robinson mlajši (1849): temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov

nikakega

Robinson mlajši (1849):	zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel nikákega gospoda! Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še le prav domá. Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi

nikakem
Aritmetika za učiteljišča (1885): prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna
nikaki
Robinson mlajši (1849): Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino

nikakih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	biti druga volitev. Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske
Revček Andrejček (1891):	Andrejček, in obdrži prstan, Franica ne bo imela zaradi tega nikakih sitnosti. Saj ti ga privoščim, prav nobene žale besede ji
Revček Andrejček (1891):	maram ga ne! — zarad take malenkosti naj bolna revica nima nikakih sitnosti! Grešnik (zase). Ti prekanjeni slepar, ti! Jeklen. Le nikar
Gozdovnik (1898):	»Tisti Areljanos, je-li skrivnost le vam odkril? Ni-li imel nikakih sorodnikov? Morda žene? »Ravno včeraj na potu sem izvedel, da

nikako
Robinson mlajši (1849): oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta

▶ nikakor prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikakor

nikako
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala

nikakor

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje
Stric Tomaž (1853):	žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker ti so mogli
Sveta grofinja Genofefa (1857):	de je grof miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na
Botanika (1875):	Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi
Ferdinand (1884):	sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil
Izidor, pobožni kmet (1887):	obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje v eni družini
Gozdovnik (1898):	storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana

▶ nikakršen zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikakršen

nikakoršen

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Na vprašanje kerčmarice, kakošen rokodélec je, ji odgovori, de ni nikakoršen rokodélec, ampak de vselej resnico govori, „Take ljudi prenočim rada
Botanika (1875):	iz cveta poprej, kakor so se razprezale, se ne razvije nikakoršen plod. Umetno se oprašé cveti tako, da so jim vzamó
Oče naš (1885):	Nacek je pa tudi sam po hiši nebeškega očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko
Oče naš (1885):	tudi sam po hiši nebeškega očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko je začel dobro

nikakršna
- nikakoršna
  Gozdovnik (1898): je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi

nikakršne

nikakeršne
Aritmetika za učiteljišča (1885): mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr.

nikakoršne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	po nesreči taka, da nas opominja tiste ljubezni, ki nima nikakoršne pesniške lepote. Naj tukaj nekoliko o ljubovnem pesništvu sploh spregovorimo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jutro zvedel sam o vaši milosti, ki nisem imel gotovo nikakoršne pravice do nje. ” „Ne vem, kaj mislite” odgovori Fabiola. „Hočem
Fizika (1869):	ubije ljudi in živali. Navadno se na teh ne vidijo nikakoršne rane. Pri tem razširja neki poseben zadúšen žveplenast duh, ki
Astronomija (1869):	čez nekoliko časa tako navadimo, da ne bi mogli zgrešiti nikakoršne premembe v njih. Komaj solnce zaide za hribe, že se
Zoologija (1875):	se nam oblične prvine, to je drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni
Zoologija (1875):	je pa s stanovitimi organi tako napolnjena, da, nij nikjer nikakoršne praznine. Vse te organe sploh zovemo drob. Močna koža, prepona
Botanika (1875):	tako bitno organska telesa od neorganskih. Saj rudnina ne sprejéma nikakoršne hrane v-se, in ne raste, in če govorimo o rasti
Zoologija (1875):	uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako rekoč nikakoršne svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod
Gozdovnik (1898):	bi si odgovoril na to vprašanje. Samemu sebi ni videl nikakoršne nevarnosti, in torej sklene, da poprej dalje ne potuje, preden

nikakršnega

nikakeršnega
Aritmetika za učiteljišča (1885): prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in
nikakoršnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so
nikakorſhniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo.

nikakšega

Robinson mlajši (1849):	korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte
Robinson mlajši (1849):	dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo

nikakšnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel

nikakršnih

nikakoršnih

Rudninoslovje (1867):	kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri
Zoologija (1875):	zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo

nikakſhni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo

▶ nikamor prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikamor

nekamer
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa

nikamer

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	puſtę to okno sadęlat. To je ena ręzh , de ní nikamer. Vſe ſorte ręzhy doli męzhejo. Naj ſpremiſlijo, ſdej ſo zlo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Se nimam nikamer ſkriti — pazh, tukej sa ſtolam — glej , de ga ſkorej ſpraviſh

nikamor
Genovefa (1841): ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj

▶ nikar členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikar

nekar

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej
Branja, inu evangeliumi (1777):	5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2.
Branja, inu evangeliumi (1777):	de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo pervine
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo

nikar

Biblia (1584):	te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne imel, ktera zelo leto sa naſ tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več povem. Tissot
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva
Zlata Vas (1848):	ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní
Divica Orleanska (1848):	se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj
Roza Jelodvorska (1855):	varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod

nikari

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi
Izidor, pobožni kmet (1887):	kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor
Izidor, pobožni kmet (1887):	VIII. Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira
Revček Andrejček (1891):	trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da

nikarva
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz

niker

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Kaj ſe rękel? Matizh. Jeſt nizh. Bàron. Per Nęshki, niker drugé. Matizh. Ja, to! — svunej me je eden praſhal , kję
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	eden praſhal , kję ſim bil — ſim pak rękel; per Nęshki , nikér drugé. Baron. Per Nęshki! — vlazhugar! sakaj pak toku dolgu ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Jeſt ne vęjm ; al jiti moreſh. Tonzhek. Kader pak nikér vùn nemorem ? Nęshka. Pomiſli, kaj bo s'tabo , zhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Potler bomo vidili , kję ſe bo shénil — Matizh. Per Nęshki, nikér drugé. Baron. (ſe okoli oberné, inu ga sagſęda. ) He! kaj

▶ nikarte členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikarte

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma narejeno
Blagomir puščavnik (1853):	vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč zame, preveč. Hvala, vedna
Stric Tomaž (1853):	se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do

▶ nikdar prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikdar

nigdar

Ta male katechismus (1768):	Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender vé povedati kaj, kar je
Robinson mlajši (1849):	da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me
Robinson mlajši (1849):	bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd

nigder
Biblia (1584): nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi

nihdar

Sacrum promptuarium (1695):	inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h'
Sacrum promptuarium (1695):	shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe
Sacrum promptuarium (1695):	jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt
Sacrum promptuarium (1695):	parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit
Sacrum promptuarium (1695):	lubil is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper
Sacrum promptuarium (1695):	troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete
Sacrum promptuarium (1695):	de bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta
Sacrum promptuarium (1695):	inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham
Sacrum promptuarium (1695):	Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte

nikda

Razne dela (1870):	členki života. Kalhu obenie nakrat grozivniga gleda besedo: Kvaražugon! ki nikda mi še prijetne ni rekel, Šteta te le veselí, ti
Razne dela (1870):	smo stroge, tužne, Značaj nam je britki stok, Včasih ojstre, nikda kužne, Vas ne žali zdih in jok. Naš roditelj, tertosadnik
Razne dela (1870):	objemu Toti al uni bogov, in drugim oznanil bi djanje? Nikda ne mogla bi več verniti se v tvoje poslopje, Tako
Razne dela (1870):	nevoljniga serca: Oče Kronid, i ti si udan človeštva prevaram! Nikda ne bil bi verjel, kardela junakov Majskih Sili de naših
Razne dela (1870):	Zdaj te objeti želím, se družiti s tabo v ljubezni. Nikda me tako še ni ne boginja vnela ne žena, Serca
Razne dela (1870):	Ahilej, Strašno o tem se jezí na jaderni svoji barkadi. Nikda v sovete ne gré, ne v zbore možake častivne, Nikada
Razne dela (1870):	herbtam, Sklepati tajni namen, in sklenjeno muto speljati, Tako de nikda ne vem, kaj misliš in kam de namerjaš. Odgovorí ji
Razne dela (1870):	nakanjaš, Ki so spoznali mi ga za slavne prisluge Ahajci! Nikda ne dojde mi dar, ki tvojemu bil bi priličen, Kadar
Razne dela (1870):	v zanjke! Vsedi mu sama se tik, zapusti nebeško življenje, Nikda ne verni se več v Olimpa sijavne višave, Bodi pridružena

nikdar

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista, ki nam jo je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske
Mineralogija in geognozija (1871):	Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi
Revček Andrejček (1891):	izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega
Gozdovnik (1898):	Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato

nikedar

Marjetica (1877):	bilo morda bolje za-nj, ko bi je ne bil videl nikedar. Brez skrbi je živel, fantovska druščina ga je veselila, oče
Marjetica (1877):	mu oviti roki okoli vratu ter ga ne pustiti več, nikedar več od sebe. O zakaj ga je pustila tudi zdaj
Marjetica (1877):	težava z mladimi ljudmi! Stori jim, kar hočeš in moreš, nikedar jim ni prav. Luna se ravno skrije za oblake, ko
Marjetica (1877):	ž njimi? Kedaj se vrne pomlad? Morda njej, njenemu cvetju -- nikedar, nikedar več. V tacih mislih se jej užali srce in
Marjetica (1877):	plavica ob robu pšenične njive? Ona ni bila ponosna sicer nikedar, vseljevala se je najraje med bodeči osat. Sebični, slabotni oslak
Marjetica (1877):	sta Marjetica in -- Mlinarjev Štefan. Tako še Marjetica ni hodila nikedar raz gore, niti vedela ni, da je krajši pot, če
Marjetica (1877):	vse, kar ti velim. Tako so namreč ranjca mati in nikedar ni bilo nesreče pri hiši, nikedar ni treščilo v naše
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	drugi pisatelji. Le ti si predstavljajo deržave in vladarje, katerih nikedar ni bilo in jih ne bode. On pa se bode
Obljubljena (1881):	sem dejal, boljše je, da je ne zvé prezgodaj ali nikedar. Zdaj je uničeno vse. Minolost se mora pozabiti, le ker

▶ nikdo zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikdo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali

▶ nikelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikelj

nikel

Mineralogija in geognozija (1871):	Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb
Mineralogija in geognozija (1871):	se nikel veže z mnozimi kovinami, izmed kterih navedemo antimonov nikel, Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in železo-niklovi
Mineralogija in geognozija (1871):	Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina, Niederung. Nosorog, Rhinoceros
Mineralogija in geognozija (1871):	kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet
Mineralogija in geognozija (1871):	kiz, ker dela lasem ali iglam podobne kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje
Mineralogija in geognozija (1871):	bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel
Mineralogija in geognozija (1871):	3 do 5; gostota do 7,7. Spomina vredni so: Žveplenati nikel, Ni As, ali lasasti kiz, ker dela lasem ali iglam
Mineralogija in geognozija (1871):	kristale; rdeči arsenati nikel, NiAs, imenovan tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje, ampak se objavlja le bolj v brezličnih

nikelj

Kemija (1869):	se ne spromeni, magnet ga privlači. Nikljeve soli so zelene. Nikelj se potrebuje največ za izdelovanje tako imenovanega novega srebra ali
Kemija (1869):	433. Nič beli, weisses Nichts, 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol
Kemija (1869):	25. Nikelj. Znak: Ni = 29; gostota = 8,8. Kar se tiče dobivanja niklja
Kemija (1869):	tiče dobivanja niklja iz nikljevnatih rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja v majhnih kockah belosivkaste barve. Trd je, jako

niklja

Kemija (1869):	Nikelj. Znak: Ni = 29; gostota = 8,8. Kar se tiče dobivanja niklja iz nikljevnatih rud, zavračamo na poprejšnji paragraf. Nikelj se prodaja
Kemija (1869):	Novo srebro ali argentan obstoji iz dveh delov bakra, 1 niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih

▶ nikjer prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikjer

nekjer
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer
nikder
Valenštajn (1866): nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je

nikjer

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje
Zlata Vas (1848):	in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga ni bilo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mati so mislili, de je šel domú, ker ga niso nikjer najti mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta
Fizika (1869):	najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora
Mineralogija in geognozija (1871):	moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je

▶ nikljev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikljev

nikelov

Mineralogija in geognozija (1871):	nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55.
Mineralogija in geognozija (1871):	leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se večidel kaže kot prstena, kakor jabelko zelena
Mineralogija in geognozija (1871):	arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega leska kakor kositar. Nikelov cvet, Ni As + 8H, je arsenokisli nikelov oksid ter se
Mineralogija in geognozija (1871):	zelena skorja po nikelovih rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je

nikljeva

nikelova

Mineralogija in geognozija (1871):	28. Skupina nikelova. Minerali te skupine se ne najdejo bolj pogostoma nego prejšnji
Mineralogija in geognozija (1871):	rudah, redkokedaj v nakopičenih iglastih kristali : Nikelov lesketač ali bela nikelova ruda Ni S2 + Ni As2, je svinčeno-sivega kovinskega leska. Dalje
Mineralogija in geognozija (1871):	gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati

▶ nikoder prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikjer; [sskj]

nikoder
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti

▶ nikogra neuvrščeno, tipkarska ↘ IMP

nikogra

Branja, inu evangeliumi (1777):	naprejmetali. Ony ſo okuli Jerusalema koker vodo kry prelyvalli, inu nikogra ni blu, katiri bi bil te mertve pokopuval. Mi ſmo
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sakaj glaſs ſo ony dobru ſhliſhali, al vidili niſſo ony nikogra. Savlus pak je goriuſtov od semle , inu s' odpertimi ozhmy

▶ Nikola samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nikola

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija, In za njimi sveti Pantelija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino

▶ Nikolaj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nikolaj

Nicolaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores

Nikolaj

Blagomir puščavnik (1853):	vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja
Blagomir puščavnik (1853):	mi je bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen
Blagomir puščavnik (1853):	ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi
Blagomir puščavnik (1853):	le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na
Blagomir puščavnik (1853):	na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese
Blagomir puščavnik (1853):	se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo
Blagomir puščavnik (1853):	dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili

Nikolaja
Blagomir puščavnik (1853): v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za

▶ nikolajev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

nikolajeve

Blagomir puščavnik (1853):	in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše,
Blagomir puščavnik (1853):	in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi

▶ Nikolavž samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nikolavža
Oče naš (1885): Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje

▶ Nikole samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nikole
Oče naš (1885): tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze

▶ nikoli prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nikoli

nekol

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju;
Branja, inu evangeliumi (1777):	ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo

nekoli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka Flinka alpa poſtola nekoli vezh dovi napoide dajo li pravadash? KAKV IMASH STORITI da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mienijo dale skues hudizha se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boga ozheta boga sina boga svetiga Duha Amen nekoli narezi pashe tu samerkei kader bodash nabritofe dati morash nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hudizha se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa leto ven
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav radi zdrobe. Ljudem, kteri se s tem oljem niso nekoli pečali, moramo perporočiti, de naj se ga ja nikar ne

nikol

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že pravi stara: Zvedljivost ni nikol’ brez kvara.

nikoli

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno
Zlata Vas (1850):	je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah
Blagomir puščavnik (1853):	jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni si globoko v serce, kar sim ti povedal, in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in

nikolj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od
Oče naš (1854):	na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca
Oče naš (1885):	na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca

nikuli
Sacrum promptuarium (1695): is ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin

▶ Nikolos samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Nikolosa

Gozdovnik (1898):	kterih so same dragotine iz gradu. « »Le pojte, pojte, donna Nikolosa, precej pridem! « de Kagatinta, glavo umikaje in okno zapiraje. Že
Gozdovnik (1898):	in glava pomoli skozi odprtino. »Kaj ste res vi, donna Nikolosa? « upraša iz spanja vzbujeni. »Kaj hočete? Kaj se je dogodilo
Gozdovnik (1898):	»Jaz sem, Nikolosa, don Ramonova gospodinja, Alkaldova! « Odpre se okno, in glava pomoli

▶ Nikostrat samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Nikostrat

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bilo varovati se, da se ne razvé ta čudna dogodba; Nikostrat je bil odgovoren za priperta — zavaroval ju je torej, kjer
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Rim k podelitvi duhovnih redov, za njim je šel zdaj Nikostrat, Coe in drugi. Kromacij, kterega Bog ni odločil za mučeniško
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in prosečega obraza klečala pred Boštjanom pa molčala. „Boštjan! ” spregovori Nikostrat. „čas bo, da greš — jaz pač častím tebe, tvojo odkritoserčnost
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga je zeló tudi Nikostrat, uradnik, ki je imel mladenča v svojem stanovanji v zaporu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	terdnim jasnim glasom in pade pred Boštjanom na kolena. Tudi Nikostrat se verze pred-nj in móči njegovo desnico s svojimi solzami
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nikostrat pa njegova žena Coe, ktera je z razprostertimi rokami in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	usta in od takrat ni spregovorila ne besedice ne,” pravi Nikostrat. „Boštjan obmolči za nekaj trenutkov, potem stegne in vzdigne roke
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bilo zbranih tudi šestnajst nevernikov: starši, jetničar Klavdij, uradnik Nikostrat s svojo ženo Coe in drugi. Mar bi bilo kaj

▶ Nil samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Nil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ko préd. — Moseſ udari ſ' palizo vprizho kralja na réko Nil. In vſa voda ſe svershe v' krí; ribe pomerjejo v'

▶ nima samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slabo vreme; kontekst

nimo
Robinson mlajši (1849): bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da

▶ Nina samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Nina

Vinjete (1899):	je nagibala čez mizo, kjer se je kadil samovar. »Nina! Nina! ...« Ozrli sta se s prestrašenimi očmi in Hermini so omahnile
Vinjete (1899):	sencih ga je spreletaval mraz ... Neke jeseni se je zaročila Nina z adjunktom dr. Müllerjem. V sobi poleg Gradarjevega kabineta je
Vinjete (1899):	je v vsakem stavku samó do srede. Napósled je sela Nina h klavirju ... Gradar je slonel s komolcem na mizi in
Vinjete (1899):	se je nagibala čez mizo, kjer se je kadil samovar. »Nina! Nina! ...« Ozrli sta se s prestrašenimi očmi in Hermini so
Vinjete (1899):	oživela, kakor bi se bila prebudila ravnokar iz dolgoletnega spanja. Nina se je pripravljala na poroko. II Svatba je bila nevesela
Vinjete (1899):	Kam ste jo odvedli? Kaj ste napravili z njo? ... Nina! Nina! «
Vinjete (1899):	Nina I Kdo bi si bil mislil, da bi se zasukalo
Vinjete (1899):	gorele. »Kam ste jo odvedli? Kaj ste napravili z njo? ... Nina! Nina! «
Vinjete (1899):	in zabavati, a ravno ta neprijetna zavest je zapirala ustna. Nina je sedela poleg ženina z zardelim obrazom in vlažnimi očmí

▶ nine prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdaj; kontekst

nine

Robinson mlajši (1849):	ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami
Robinson mlajši (1849):	v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej
Robinson mlajši (1849):	sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil. Tu sta potle k brégu priplula
Robinson mlajši (1849):	da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je

▶ nineviterski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ninivski; kontekst

nineviterski
- nineviterſki
  Biblia (1584): tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto

▶ Ninive samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ninive
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona

▶ Ninivljan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ninivljani
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha

▶ ninivski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

ninivski
- ninivitarſki
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga

▶ niobij samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

niobij

niobijum

Kemija (1869):	429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol. O. Obliž, Pflaster, 466. Oboriti
Kemija (1869):	Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan, Litijum, Molibden, Niobijum, Ozmijum, Paladijum, Rodijum, Rubidijum, Rutenijum, Selén, Talijum, Tantal, Telur, Terbijum

▶ nisi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nisi

niſi

Sacrum promptuarium (1695):	rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi
Sacrum promptuarium (1695):	niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor

▶ ništer zaimek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nič; Pleteršnik

ništer

niſhter

Biblia (1584):	ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet
Biblia (1584):	ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga
Biblia (1584):	ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'
Biblia (1584):	nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'

▶ ništermanj veznik(zastarela beseda) ↘ IMP

kljub temu, vendar; Pleteršnik

ništermanj

nishtermejn

Ta male katechismus (1768):	nauk ſapopaden. Te vam niso mordej toku ſlo potrebne? al nishtermejn imam upanje, de vam bodo ſa vashe, inu teh vasheh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila, kar

▶ nit samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nit

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod
Fizika (1869):	bi se ona vodoravno dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno
Botanika (1875):	posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere

niti

nit
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in privéže na vsak konec

niti

Kuharske Bukve (1799):	sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	po dve v sredi skup in privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in
Fizika (1869):	da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c.
Fizika (1869):	zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona vodoravno dalje, da je
Botanika (1875):	se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še

nitjo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj

nitmi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na rezance (nudelne) zrezanim špeham, natakni jih na raženj, z nitmi jih poveži, polivaj jih s smeteno, putram in dobro župo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni, dobro premešaj in puranov krof s tem nadevaj, z nitmi dobro zaveži in peci ga potem še nekoliko bolj počasi

▶ nitam neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nitam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák

▶ nitast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nitasti

Botanika (1875):	na brazdi a zapazimo veliko množino pelodovih zrnov b, kterih nitasti mešički rijejo skoz vrat c v votlino plodnično k semenskemu
Botanika (1875):	glavičico, za temi pa taki, ki so že na pol nitasti, kakov v pod. 118. 118. in da še bolj proti

▶ niti veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

niti

Valenštajn (1866):	hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija
Valenštajn (1866):	ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v
Valenštajn (1866):	Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica
Valenštajn (1866):	kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti
Valenštajn (1866):	sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski
Ferdinand (1884):	li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih
Tiun - Lin (1891):	Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo

niti

Robinson mlajši (1849):	se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti
Rudninoslovje (1867):	ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko
Kemija (1869):	skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi
Kemija (1869):	bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum
Kemija (1869):	samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o
Ferdinand (1884):	v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi
Ferdinand (1884):	kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote
Ferdinand (1884):	preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter
Gozdovnik (1898):	prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na

▶ niti eden veznik + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

niti eden
- nieden
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic

▶ nitka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nitk
- nitek
  Zoologija (1875): živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč
nitkah
Kmetijske in rokodelske novice (1847): še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih
nitkami
Botanika (1875): cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal

nitke

Botanika (1875):	potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev
Zoologija (1875):	pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako

▶ nitkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nitkaste

Zoologija (1875):	plemen. 1. Dnevniki, Diurna. Letajo samo ob dnevi, tipalnice so nitkaste, na konci betičaste; velika, široka in lepo pisana krila držé
Zoologija (1875):	mm.). a. Petočleni; Pentamera. l. Pleme brzcev (Carabina). Brzci imajo nitkaste ali ščetinaste tipalnice, dolge noge in so roparji, ki vedno

nitkasti
Zoologija (1875): razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz

▶ nizdoli prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

nizdoli
Zlatorog (1886): Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu

▶ nizek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najnižjapridevnik, splošni, presežnik

najnižja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic

najnižjepridevnik, splošni, presežnik
- najnižje
  Občno vzgojeslovje (1887): stopinje. Duševno življenje je v vsej tej dobi omejeno na najnižje psihično delovanje. Predstavljanje, čustvovanje in poželevanje ima v tem času
najnižjegapridevnik, splošni, presežnik
- najnižjega
  Šola v boju proti pijančevanju (1898): pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih
najnižjempridevnik, splošni, presežnik
- nar nishjem(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda
najnižjipridevnik, splošni, presežnik
- najniži
  Zoologija (1875): Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo

najnižjihpridevnik, splošni, presežnik

najnižih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	slovenski; ali to ni bilo všeč nekim laškim fantom iz najnižih stanov. Letale so zabavljice že pri Brandt-u na Slovence ; kar
Zoologija (1875):	mišice nepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso, skoro pri najnižih živali se dadó še mišice zasledovati. Mišice obdajajo in pokrivajo

nizekpridevnik, splošni, nedoločeno
- nisek
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati
- nizek
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov

nizkapridevnik, splošni, nedoločeno

niske
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel

nizka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	zaupanjem, da prejmejo izvrsten časopis, kteremu je tudi cena celó nizka, ker naročnina za vsako četrt leta znaša le 2 gold.
Rudninoslovje (1867):	zgoraj i zdolaj pokrita s kvadratom i ako je jako nizka, zove se pločica. 3. Klin ali sfenoid (Sphenoid) (sl. 47
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	3) navadna namizna vina, ki se prodajajo na vedra, — 4) nizka vina, kakor so po navadi naša vina. Kdor hoče pridelati

nizke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude

nizkepridevnik, splošni, nedoločeno
- nizke
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj
- niſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe

nizkegapridevnik, splošni, nedoločeno

niskiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino

nizkega

Napake slovenskega pisanja (1858):	scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska“ (kerngesunder kerl, dem der haslinger
Moč ljubezni (1865):	drugačna, strma, divja in kamnita pa je druga stran. Izmed nizkega drevja štrlé robate skale, ki se pogosto izluščijo iz prhljive
Kobiljekar (1878):	teden pijančeval za tisti denar in strašno neumno gledal izpod nizkega čela, če smo ga povpraševali, kje je dobil denar, da
Beatin dnevnik (1887):	in od P. do K. in od todi celó do nizkega drevoreda in lipovega grmovja in tukaj pri pogledi graščine se
Lisjakova hči (1892):	lastovke žvrgole in zijejo iz gnezda, takó je na okenci nizkega podstrešja tičalo troje otrok in veselo so žvrgoleli, smijali se
Roman starega samca (1895):	svojega stališča. Rajše naročim služkinji, da priredi obed. « In z nizkega stolička, kjer je prej ves čas nemo sedela in gladila
Slike in sličice iz življenja (1896):	tisti hišici, majhen tolmun, v katerem so lovile deževnico. Iznad nizkega zida pred hišo je bil zrastel bohoten bezeg ter je
V krvi (1896):	s svojimi pičlimi pristaši na shod. Moško je sedel blizu nizkega govorniškega podija, se z zaničljivim smehom oziral po narodu ter
Gojko Knafeljc (1899):	komu prijazno besedo, a zrl je veličastno in mogočno izpod nizkega polcilindra na čudovito hitro rastoče »delo svojih rok«. In prišli

nizkempridevnik, splošni, nedoločeno

nizkem

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vpitajo. Če se kopúni, gosí ali purani pitajo, se v nizkem kurniku in malo temnem kraji to berž in bolj dogotoví
Na Žerinjah (1876):	gorenjem, severnem koncu vasi Radovlje kake četrt ure oddaljen, na nizkem holmu, kateri se naslanja na gore, zadaj polagoma vzrastajoče, stoji
Cyclamen (1883):	pred njim na desni se je pokazalo izza ovinka na nizkem holmu posestvo Boletovo: grad Drenovo. V dolini kraj dokaj močnega
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je stala nekoliko oddaljena od drugih hiš zunaj vaši na nizkem holmcu. Take na samem stoječe hiše pa so pri ljudeh
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	vendar solnce nenavadno vroče z jasnega neba. V bližnji, na nizkem, a prijaznem holmcu stoječi župnijski cerkvi je zvonilo ravnokar k
Materino srce (1896):	nekoliko ozrla po sobi. Mladega, elegantnega obiskovalca tam na okroglem nizkem taburetu ni pogledala niti edenkrat ne ... kakor da ga ne
Kotanjska elita (1898):	dokler nista dospela v sobo Severičino. Ta je ležala na nizkem divanu in se ni genila. Med prsti je tiščala zmečkan
Gojko Knafeljc (1899):	robec. Levica ji je visela trda in mrtva nizdoli … Na nizkem predalniku je tudi sedaj še brlela nočna svetiljka, a plavala
Gojko Knafeljc (1899):	odbila deset. V mali stranski sobi Bratičevega stanovanja je na nizkem predalniku brlela nočna svetiljka. Skozi rdečkasto steklo se je motno

nizkipridevnik, splošni, nedoločeno

niski
Čas je zlato (1864): Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri
nizkej
Deborah (1883): Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred

nizki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo
Valenštajn (1866):	slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna

nizkihpridevnik, splošni, nedoločeno

niskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	14 dni — tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in niskih dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo

nizkih

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ravno tako je nevarno bití ali še clo zaspati v nizkih, podzemeljskih zapertih kletih posebno v tihem vremenu, kjer veliko mošta
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kjer zavolj mraza že smreka ne storí; pa tudi v nizkih gorah, še clo v ravnem. Ljubi globok suh in pust
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	seboj potegniti in pod roj podstaviti, in ravnati kakor pri nizkih drevescih. Včasi se dá na dolgem kolu s panjem do
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	novih hišah ali v novo pobeljenih stanicah ali v navdihanin nizkih prebivališah zlo dobro in hasno. 4. Vodenogaz (gaz hydrogenium, Wasserstoffgas
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drugim težaven; b) je zaničován, in poln lakomnosti, nevoščljivosti, poln nizkih, zivinskih, včasi krivičnih, tatinskih želj; in c) je nemiren, in
Razne dela (1870):	svojiga naroda, Prevzetnost le zamore ga podreti. In glej! Iz nizkih bajt, ki zdaj ti dale So rešnika, unukam krivde gnusnim
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	in opeke zidanih poslopjih, dočim stanujejo prebivalci drugih krajev v nizkih kočah, narejenih od desák in tramóv do srede ometánih s
Gojko Knafeljc (1899):	podolgasto-okroglo mizo, okoli katere je zdelo nekoliko divanu enako preoblečenih nizkih foteljev. Ob oknih so viseli dolgi, novi, krasni džutovi zastori
Gojko Knafeljc (1899):	še nekako resna in tiha. Od daleč so izza oglov nizkih, zunaj od deževja izpranih hiš iztezavali Velepoljci svoje vratove ter

nizkimpridevnik, splošni, nedoločeno
- niskim
  Roza Jelodvorska (1855): let pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se
- nizkim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko
nizkopridevnik, splošni, nedoločeno
- nisko
  Genovefa (1841): ni môgla vezh na ſnégu preſtati. Pripognjen je grôf v nisko votlíno ſtópil, in ko je v nji zherno ſténo in

nižjepridevnik, splošni, primernik

niže
Kemija (1869): stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo

nižje

Stelja in gnoj (1875):	steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat 78? 6krat 70 je

nižji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje

nižjegapridevnik, splošni, primernik
- nishjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od vſake ſtrani ſhe

nižjipridevnik, splošni, primernik

nisheji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rezhi, ki ſo s perſtjo smeſhane, po njeni viſheji ali nisheji legi, — proſti ali bolj sakriti, — po rasproſtenju hribov in dolin

nižej

Kemija (1869):	povedano, se vidi, da se voda ne strdi samo v nižej toploti, temuč tudi vsled kemične priteznosti. Toda vsaka sol nima
Kemija (1869):	pa moder. Razgreti okisi navadno izgubé hidratno vodo, nekteri pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat

niži

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):

Predmet posebne pazljivosti bode denarni stan uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo. — Britko obžalujem, da en del državljanov

nižjihpridevnik, splošni, primernik

nižih

Zoologija (1875):	organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje
Zoologija (1875):	šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na

nižjih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema
Aritmetika za učiteljišča (1885):	znaki pismeno izraževati. V ta namen smatramo vselej določeno število nižjih jednot za novo višjo jednoto, za jednoto naslednjega višjega reda

nižjopridevnik, splošni, primernik
- nižeji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Janezov studenc imenovan, Njih Visokosti Nadvojvodu Janezu posvečen, ima nekoliko nižeji moč od kisle vode per Rogatcu; ozdravlja bolezni na drobu
- nižjo
  Aritmetika za učiteljišča (1885): pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega
- nižo
  Kemija (1869): razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec (Jodid) in jodovec

▶ nizko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najnižeprislov, splošni, presežnik
- najniže
  Mineralogija in geognozija (1871): se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi
najnižjeprislov, splošni, presežnik
- najnižje
  Botanika (1875): pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala, namreč venec in najnižje čaša. To pravilo ima pa mnogo izjemkov. Mnogokrat se dolnji

nizkoprislov, splošni, nedoločeno

nisko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sagleda tri ptuje moshe priti. Naproti jim gre, ſe jim nisko perklóne, ino rezhe nar imenitniſhimu med njimi: „Goſpod! zhe me

nizko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini
Maria Stuart (1861):	ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se
Mineralogija in geognozija (1871):	kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh
Spisi Krištofa Šmida (1883):	so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš
Revček Andrejček (1891):	in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču

nižeprislov, splošni, primernik
- niže
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se
nižjeprislov, splošni, primernik
- nisheji
  Genovefa (1841): koſhâte hvojeve vêje, ki ſo nad vratmi votline viſéle, ſhe nisheji pripognila, de bi votlino ſhe bólj vetrovam sadélala. Pod hvojo
- nishje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje
- nižeji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim
- nižje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo

▶ Nizozemska samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Nizozemsko

Valenštajn (1866):	Nobenega nej, da bi mogel se veseliti. (Vojaci pristopajo. ) Na Nizozemsko hoté nas posoditi; Oklôpnikov, lovcev i strélcev na konjéh, Vseh
Mineralogija in geognozija (1871):	most, kojega je naredil Germanicus, ko je vojsko peljal skozi Nizozemsko na Nemško, i. d. v. Šotišča so se pa tudi

▶ niža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

depresija; Pleteršnik

niži
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da bode z njimi v niži za Hunskim taborjem čakal in kadar bo treba od ondot

▶ nižanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nižanje

Mineralogija in geognozija (1871):	prod in grez, razjedanje vode v morji, počasno vzdigovanje in nižanje nekterih ozemelj in obrežij, nastanje koralnih grebenov, šotišč i. d.
Mineralogija in geognozija (1871):	55. ,, bakreni ali kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina, Niederung. Nosorog, Rhinoceros. O. Oblikoslovje, Formenlehre, 65.
Mineralogija in geognozija (1871):	Posebno važno je pa v historični dobi opazovati vzdigovanje in nižanje večih in manjih krajin. V razvalinah nekega tempeljna pri Puzzuoli

▶ nižati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

niža

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	in tudi nemška pridnost ne, da Slovanom ostajajo povsod le niža opravila in tudi manjša imetnost, njim, ki ne da bi
Mineralogija in geognozija (1871):	Norweškega obrežja iznad morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav na debelem ali visoko nad morjem niso aluvialne tvorbe
Mineralogija in geognozija (1871):	precej vemo, da je kvarčeva. Sploh je lahko pomniti, da niža številka pomeni manjo, viša večo trdoto. Tudi si hočemo zapomniti

nižati
- nishati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov

▶ nižava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nižavi

Fizika (1869):	ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724
Fizika (1869):	dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor

▶ nižina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nižina

Mineralogija in geognozija (1871):	ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač, 55. Niederung, nižina. Nikel, žveplenati, Schwefelnickel, 55. ,, arsenati, Arseniknickel, 55. ,, bakreni ali kupreni
Mineralogija in geognozija (1871):	kupreni, Kupfernickel, 55. Nikel, antimonovi, Antimonnickel, 55. Nižanje, Senkung, 139. Nižina, Niederung. Nosorog, Rhinoceros. O. Oblikoslovje, Formenlehre, 65. Oblikoven, bildsam, plastisch

▶ nižjost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nižja stopnja; kontekst

nižjost
- nishjoſt
  Pozhétki gramatike (1811): Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh

▶ n-kratnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

n-kratnika
- nkratnika
  Aritmetika za učiteljišča (1885): nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino

▶ no veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pravim, kakor per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več
Kemija (1869):	svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej

▶ no medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Genovefa (1841):	vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga namolsil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar
Stric Tomaž (1853):	rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim
Valenštajn (1866):	bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili
Pripovedke za mladino (1887):	sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije
Gozdovnik (1898):	poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo

noj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav

Biblia (1584):	inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe
Sacrum promptuarium (1695):	lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo
Divica Orleanska (1848):	Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen
Divica Orleanska (1848):	izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju
Robinson mlajši (1849):	jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi
Valenštajn (1866):	Nu, ali pa vidi se, ali se zná, Da vojska od
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki
Deborah (1883):	Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter tja
Deborah (1883):	na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter

▶ no členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo
Tine in Jerica (1852):	priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji
Sveti večer (1866):	verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej
Rudninoslovje (1867):	jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo
Kemija (1869):	solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede
Revček Andrejček (1891):	še ne grem! (Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda
Tiun - Lin (1891):	zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem.

▶ no neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no-
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi

▶ no. okrajšava ↘ goo300k, IMP

no.
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dane od z. k. kmetijſke drushbe. V ſrédo 11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh

▶ no4 samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

no4
Kemija (1869): SO2 + NO5 HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna

▶ no5 samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

no5
Kemija (1869): SO2 + NO5 HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil §. 39

▶ noben zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nobeden

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti
Zlata Vas (1848):	trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in 6 kmetovavcov), da se za to leto ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to, ali nobeden od teh ni vedel kaj povedati, ker od njih rodú
Valenštajn (1866):	krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zopet drugi delajo po vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi

nobedin

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker

nobedn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega

obeden

Biblia (1584):	ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi
Sacrum promptuarium (1695):	Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu
Sacrum promptuarium (1695):	Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si
Sacrum promptuarium (1695):	non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi
Sacrum promptuarium (1695):	ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati

noben

nijeden

Robinson mlajši (1849):	pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato
Zoologija (1875):	iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare.

nobeden

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol do
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in pol do 4 gold.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skupej prišlo; tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo
Občno vzgojeslovje (1887):	njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in

noben

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti
Zlata Vas (1848):	tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si ni noben več ponoči blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá; težko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní
Deborah (1883):	očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet let
Gozdovnik (1898):	se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride.

nobeni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de

oben

Biblia (1584):	vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta
Biblia (1584):	hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu
Biblia (1584):	prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on

nobena

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leto pa 24 krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	res ne bilo, kakor ste povedali”! In Moric, ki mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle
Divica Orleanska (1848):	Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala
Oče naš (1885):	Ko se je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali in ga
Gozdovnik (1898):	belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so

obena

Sacrum promptuarium (1695):	perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi
Sacrum promptuarium (1695):	poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena
Sacrum promptuarium (1695):	shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet

obene
Sacrum promptuarium (1695): ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu

nobene

ebene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni.

nobene

Genovefa (1841):	tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa
Oče naš (1854):	so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ti ne ) Kako je to, da se nam od nobene* strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj
Deborah (1883):	nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali
Tiun - Lin (1891):	kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se

obene

Sacrum promptuarium (1695):	nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga
Sacrum promptuarium (1695):	inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh
Sacrum promptuarium (1695):	Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od

nobenega

nijednega
Robinson mlajši (1849): toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili

nobenega

Ta male katechismus (1768):	Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prikleniti ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	let. Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo
Viljem Tell (1862):	snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha
Zoologija (1875):	nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar
Deborah (1883):	le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj? on
Deborah (1883):	i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je
Tiun - Lin (1891):	svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala

nobeniga

Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu
Genovefa (1841):	prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to
Zlata Vas (1848):	obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal; pa ne

obeniga

Sacrum promptuarium (1695):	ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta
Sacrum promptuarium (1695):	bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe

nobenem
Kemija (1869): moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na

nobenemu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje
Valenštajn (1866):	Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi se.

nobenimu

Branja, inu evangeliumi (1777):	je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder nobenimu na misel ne pride se z njim nalivati. Kakor pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tega se vsi skupej vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E
Zlata Vas (1848):	zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel

obenimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je

nobeni

nobenej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom

nobeni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč
Mineralogija in geognozija (1871):	i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi

obeni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek

nobenih

nobednih
Aritmetika za učiteljišča (1885): dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom

nobenih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo lazhni ino shejni pravize; naſiteni hodo. “ Bog nam ni nobenih goljúfnih nagibov v' ſerze djal. ˛Stvaril je lakoto ino shejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so? ti moram zopet reči, da jih ne najdeš v nobenih bukvah; pa poprašaj kako Slovenko, da ti pové lepo počasno
Blagomir puščavnik (1853):	spet vidil, tam ne bo nobene ločitve več, nobenega terpljenja, nobenih bolečin. Bogomila, Bogomila, kako se veselim in hrepenim, te tam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne tirja nobenih stroškov, ampak le dela in truda. Ako se zelene in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	njegovi rodovini dedno podelila, ne bo menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar
Fizika (1869):	orodjem morejo določiti strane sveta v okolščinah, kjer ni zato nobenih drugih pripomočkov, kakor na morji, v sredi velikih gozdov, v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Kaj še,“ odgovorí sosed, „vi se le šalite, vsaj nimate nobenih dolgov, pa tudi za nobeno vašo glavnico (kapital) ne vém
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	štiri hruške razdelili med pet osob takó, da v številbi nobenih drobcev ne bode. “
Gozdovnik (1898):	sennor. Odkar vem, da bonansa ne gre nam, ne poznam nobenih obveznosti, ki zadevajo zlato. Vse eno mi je, kaj počenjate

obenih

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęjſt imenujem jeſt to vęjſt eniga Chriſtjana katęri ne ſhe obenih isgovorov, de bi ſe is ſvoje dolshnoſti vùn smusnil, tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęjditi, Goſpód, de ſim moje premoshenje ohranil, jeſt ne sapuſtím obenih dolgov, moj teſtament je narejen, sa vbóge je ena prezej

nobenim

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno

nobeno

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izbije, ali ga še clo tako poškodje, de ni za nobeno rabo več, in ne vé kam z njim. Mladi konji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske
Zoologija (1875):	dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave

nobenu

Ta male katechismus (1768):	se nasme neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	brumna perprostnoſt stare njegovo pregnanoſt. Nasputè se is njim v'nobenu pogovarjanje, kader zhes viro skushnavo imash, ampak derſhè se beſſede

obeno
Sacrum promptuarium (1695): vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis

obenu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje danu, kakòr tó saminje Jónasa Preróka. Inu on jih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu

▶ nobis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nobis
Sacrum promptuarium (1695): na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una

▶ nobo neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

nobo
Sacrum promptuarium (1695): kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh

▶ nocet neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nocet
Sacrum promptuarium (1695): kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu

▶ nocic neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k

nocic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku

▶ nocoj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nocoj

necoj

Katarina (1854):	kakor de bi se bila v vroči sobi parila. Tudi necoj je prišla Katarina, ko se je družba razšla, na stneo
Katarina (1854):	ljubi Kazimir," reče Katarina, tudi jaz imam nepopisljive občutke, pa necoj me je tako strah, zmiraj se bojim, de bi kdo
Povodni mož (1855):	očetov pogled obstal na berhki hčerki, ktera se jim je necoj še veliko bolj zala zdela; imeli pa so jo tudi
Žalost in veselje (1870):	da beži od obrežja koj, ko doboš to pismo, ker necoj morda obsuje te že veliko silneja moč, nego oni večer
Žalost in veselje (1870):	bila to že njegova navada, da ni dosti govoril, ali necoj pa se mu je tudi lice zamračilo, kot bi oznanjalo
Žalost in veselje (1870):	terpeti. Vedno smo ju zalezovali, pa ju nismo mogli zasačiti. Necoj se prikradeta med čredo mojih najboljših konj, in že sta
Žalost in veselje (1870):	pozno v noči ter si zapali smodko, "nekako soparno je necoj, nemara bomo imeli jutri gerdo vreme; več nego desetkrat sem
Žalost in veselje (1870):	tu sem, da bi ti oznanil svoj namen. — Ali dovelj necoj, iti ti moram, da me ne zapazijo, sicer bi bila
Žalost in veselje (1870):	si dal odreči; največe veselje mu je bilo iskati čudozgodov. — Necoj sredi temnega gozda v nepoznanih krajih pravi nakrat Tomažu: "Prijatelj

nezoj

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus je k'njemu rekuv: Sa reſnizo jeſt tebi povęm, nezoj v' leti nozhi predn bo petelen dvakrat sapejl, boſh ti
Branja, inu evangeliumi (1777):	Nezh ſe ti napezhej s' letem pravizhnem, sakaj jeſt ſim nezoj v'ſajnah veliku terpela sa njegovo volo. Bil je pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv: Reſnizhnu, reſnizhnu jeſt tebi povęm Peter! petelen nabo nezoj poprej sapejl, predn ti mene trikrat satajiſh. Inu kader ſo
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſo shkodo, inu navarnoſtj na duſhi inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mi je pre nevumen — Raji ſlushbó popuſtim, raji gręm ſhe nezoj med zigáne ! — s' Baronam! — al je kej bolſhi , koker jeſt

nocoj

Blagomir puščavnik (1853):	Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mu- pomaga, kjer le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka
Sveti večer (1866):	to ste meni storili”, rekel je On, ki je bil nocoj rojen.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je ves
Gozdovnik (1898):	nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego

nozoj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De

▶ nocojšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nocojšnji

Mlinar in njegova hči (1867):	Dober večer! Meta. Nu, oče Luka, od kod pa vi nocojšnji večer ? Luka. Moja gospodinja, smrt ne vpraša nič za večer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	jez. — Od ital. strani sem slišal, da se ima pri nocojšnji besedi storiti po časnikih že razpravljana zveza italijanskoslovenska proti tukajšnjemu

nocojšnjo
- nocojšno
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil

▶ nocte neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nocte

Sacrum promptuarium (1695):	verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru lejtu dal
Sacrum promptuarium (1695):	octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina

▶ noč samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noč

Robinson mlajši (1849):	prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to
Blagomir puščavnik (1853):	ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste kakor noč in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo
Roza Jelodvorska (1855):	utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila?
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena
Revček Andrejček (1891):	ljudjé In vender je še dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica!

nozh

Branja, inu evangeliumi (1777):	tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na
Kuharske Bukve (1799):	proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj
Genovefa (1841):	s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna
Genovefa (1841):	Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh
Genovefa (1841):	hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah

nuezh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko andohjo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sate vedou sazhni glih teda k' se bo de noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasha Gospueda Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa

nuzh

Biblia (1584):	k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj
Sacrum promptuarium (1695):	goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal
Sacrum promptuarium (1695):	obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu
Sacrum promptuarium (1695):	mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi

nočeh

Najdenček (1860):	životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh zmerznil. Še bolje mi je pa moj zvesti pes Sultan
Zoologija (1875):	pod. 125. Lové skoro samo o mraku in v svetlih nočéh, in sicer največ miši, zato so jako koristne ptice. Po
Zoologija (1875):	sveti se lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema

nozheh

Genovefa (1841):	molzhé molila. Boleſlav je zél dan in v dolsih posimſkih nozhéh bres luzhi védno sraven njé ſedel in dobri ſante ni
Genovefa (1841):	je v grosovitnih jeſénſkih nozhéh mersla luna viſôko pod obnébjem plavala in v ſamôlno ſkalovito

noči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v
Blagomir puščavnik (1853):	smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal
Oče naš (1854):	boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker ga
Sveti večer (1866):	še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete, ki je prišlo, da
Tiun - Lin (1891):	prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel
Gozdovnik (1898):	pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo

nozhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam

nozhy

Biblia (1584):	Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka
Biblia (1584):	trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá gredózh. 26.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle

nočjo

Gozdovnik (1898):	okolnost: »Antilopa želi, naj se bledoličnikov glavarja vrneta še pred nočjo, sicer ne more ž njima govoriti, ker ne morejo zapaliti
Gozdovnik (1898):	Če odrinemo, preden nazori, smo drevi že v taborišču. « »Pred nočjo se nam Indijanov pač ni bati,« pristavi Diaz odhajaje, da

▶ nočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nočna

Astronomija (1869):	T", kjer se nam kaže proti nam obrnjena nerazsvitljena ali nočna stran zemlje. Ko pa zemlja stori četrti del svoje poti
Zoologija (1875):	Nyctipithecus) odlikuje se z velicimi očmi in živi skoro kakor nočna zver; svilaš ali ujstiti (Hapale Jacchus) in levič (H. rosalia

nočne

Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	Lebeški vasi ne vidiš ne ene luči. Nič ne moti nočne tihote. Še Županov pes nocoj ne laja. Tudi v gradu
Žalost in veselje (1870):	vém le iz knjig, posebno me pa mika videti njihove nočne veselice. " Hoaksla je nagubančil čelo in zmajal z ramama, kot
Razne dela (1870):	pa — clo na teš. Sin zbudi se, tre očesa, Muhe nočne z glave stresa, Gleda lep in vidno mlad Pred seboj
Pomladanski vetrovi (1881):	potočjemu pobrežju, kjer so sive vrbe, iz temne megle kakor nočne pošasti komaj še vidljive, rahlo upogibale svoje veje. Ali ni
Pomladanski vetrovi (1881):	noč je bila zakrila zemljo s svojim temnim krilom. Hladne nočne sapice so se igrale s plapolečimi plameni stražnih ognjev, kteri
Zvezdana (1883):	se čujejo posamezni polumevni sanjski glasovi spečih ujetnikov in koraki nočne straže zvunaj pred durmi. Tudi stari častnik podprè glavo v
Žrtva ljubosumnosti (1884):	leti na vso sapo, kakor da bi ga gonile strašne nočne pošasti. Branko ni bil nocój pri celej božjej službi. Prišedšemu
Jarem pregrehe (1895):	bile vse drugačne kakor moževe. Takoj drugi dan je pripovedovala nočne dogodke svoji sosedi, ki je dejala, da je čula neki
Moja hoja na Triglav (1897):	drugih znanih in neznanih velikanov, ki so zaporedoma sneli meglene nočne čepice in si umili gubate glave v zlati zori, da

nočnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	čas bival je in učil v Rojani in okolici. Po nočnem času in ko mu je pretila nevarnost, da ga ne
Gozdovnik (1898):	biti ko lovec, čigar ime bi se glasilo pri vsakem nočnem ognju. O vas se pač tudi pripoveduje, kaj ne Tiburcio
Gozdovnik (1898):	sem že preiskaval Drži tjakaj v gozd. Sedel je pri nočnem ognju. Pa je v najboljšem zavetju, ki ga je mogel

nočni
- nočni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato
- nozhni
  Biblia (1584): od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl

nočno

Stric Tomaž (1853):	in pri pokoji, potem odpre vrata, zbeži iz dvorišča v nočno tmino z drago butarco. Bila je še zima in precej
Valenštajn (1866):	bož'ja roka, ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno delo stré. Služabnikov še zvestih ima car, I v taborji
Sveti večer (1866):	veselje. Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj začne stara mati tako besediti: „O
Zoologija (1875):	pod. 126. Visoka je črez dva črevlja, a njeno neprijetno nočno ukanje z grozo navdaja samotnega potnika v gorskem gozdu. To

▶ noč in dan samostalnik, občno_ime, ženski + veznik + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

noč in_dan

nozhindan

Kratkozhasne uganke (1788):	nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se, inu zhes tebe
Kratkozhasne uganke (1788):	ne von, ne notri pridti. Boſhjo vêſho varijem jeſt tudi nozhindan; ſatorej pak tudi mene meſhnar skerbnu varije, de mene naſguby
Kratkozhasne uganke (1788):	primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim; al
Kratkozhasne uganke (1788):	tu drugu imam le eno nogo. Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet

▶ nočišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nočišču
Gozdovnik (1898): se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na

▶ nočiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noči
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu, ino tabor si moj! Moj

▶ Noe samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Noe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno

Noeta

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	naperve razkropljence soditi. Ako so bile ravno od Adama do Noeta marsiktere rokodelstva in umetnije v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	praviga in resničniga ne ve. Mozes sam poskoči berž od Noeta na Abrama, ki je veliko kasneje živel. Iz zaderžanja divjih

Noetu

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se je lepa mavrica na nebu perkazala. „Glejte! ” reče Bog Noetu ino njegovim sinovam, „prijazno zavezo naredim z vami ino z
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	niso na-nj marali. Kedar je bila barka dodelana, reče Bog Noetu: „Sdaj idi v barko ti, ino kar je tvojih. Med

▶ Noema samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Noema

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med ſeboj; ſ' tako ljubesnijo ſe je ſorodovína dolshna ljubiti. Noema ino Ruta, révne obé, pridete v' Betlehem. Ravno ſo shéli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je prav, kjer mi ga kak dober goſpodar pobirati perpuſtí. “ Noema rezhe: „Prav, hzhi! le ídi. “ Ruta gre, ino lavka. Bog
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ondi gré vſe lepo od rók. Tako je bila tudi Noema ſhe v' ſvoji ſtaroſti oveſeljena. Bog ne sapuſti poboshnih. 38.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	taſhe ſlovo, jo kuſhne, ino ſe verne. Ruta pa oſtane. Noema ji rezhe: „Glej ſvákinjo, domú gre; pojdi s' njo! “ Ruta
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	jo pa spremite. Ko ste jo že deleč spremile, jima Noema reče: „Zdaj pa se vernite na materin dom! Bog vama
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sinovama v Moabsko deželo. Njemu je bilo ime Elimelek, njej Noema. Dolgo so že bili v tej deželi. Elimelek umerje. Deset
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bodo vas pokopali, naj zagernejo tudi mene,“ Na to jo Noema pusti. Resnično ljubezen so imele te sorodnice ali žlahtnice med
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	jok zaženete ino pravite: „Z vami grève k vašim ljudem. “ Noema reče: „Obernite se, hčeri! čimu pojdete z menoj? Sej vama
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	umerjeta tudi sinova, pa oženila sta se bila per Moabljankah. Noema, njuna mati, se verne na Kanansko v svojo domačo deželo

▶ noga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nog

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu
Zoologija (1875):	Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij
Gozdovnik (1898):	ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin
Gozdovnik (1898):	ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s

nug
Biblia (1584): is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu

noga

Genovefa (1841):	doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da bi bil prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli
Zoologija (1875):	plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč

nogah

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak
Genovefa (1841):	koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pomoč klicat; berž je bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je

nogam

Biblia (1584):	kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se mi je obilno po tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo
Gozdovnik (1898):	s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se

nogama

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan.
Zeleni listi (1896):	Kaj je bilo? Zorica je cepetala z nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo

nogami

nogame
Ta male katechismus (1768): ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh

nogami

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva
Stric Tomaž (1853):	blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in
Zoologija (1875):	s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano
Zlatorog (1886):	Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne
Gozdovnik (1898):	ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo

noge

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez
Divica Orleanska (1848):	kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno
Stric Tomaž (1853):	in Tomaž sta imela oči in ušesa, oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem

noje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo noi serze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri

nuge
Biblia (1584): Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta

nogi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V tem primerleju se
Zeleni listi (1896):	z očmi dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje

nogo

Sacrum promptuarium (1695):	taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od
Maria Stuart (1861):	Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	za senico; drugače bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še

nogoj
Valenštajn (1866): Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita

▶ nogalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gonilo; [sskj]

nogalnica
- nogavniza
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe

▶ nogavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nogavic

nogovic

Najdenček (1860):	zaslužil, na to obernil, da sim svoji učenici par volnatih nogovic za zimo kupil. Kmalo potem me je Kristina zapustila. Eden
Pripovedke za mladino (1887):	srnica, saj te ne bom nikdar zapustila. ” Sname si raz nogovic zlat trak ter ga jej priveže krog vratu, potem natrga

nogavicah
Revček Andrejček (1891): v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu

nogavice

nogovice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé
Blagomir puščavnik (1853):	ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč, kadar spomlad pricveti, zamorem to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	velikih mestih Rusije veljâ par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do 40

nogovize

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa ſe sa nogovize ali sa drugo obleko ſpréde, ali sa dobre, mehke, lahke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krompír v Europo perpelali. „ 255 „ je sazhel Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti. „ 246 „ ſmo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſebej hrani, in tudi poſebej ali proda, ali pa rokovize, nogovize ali druga lepa obleka is nje ſprede, ali pa sa

▶ nogavičar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nogavičar

nogovičar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za rokovice, nogovice in čepice. 13. Gosp. Ig.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in Dolenje Vasi, za leseno róbo. 45. Gosp. Fr. Sarabon, nogovičar v Teržiču, za nogovlce in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Černiga Potoka na Koroškim, v razstavo poslal. — Fr. Šarabon, nogovičar iz Teržiča, se je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici

▶ nograd samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinograd; [sskj]

nograd
Kmetijske in rokodelske novice (1845): njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po
nograda
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od

nograde

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sèm ter tje razdelila; 17000 jih je pa v svoje nograde zasadila. Celo število sajenic, ki jih je ta družba (Weinverbesserungs-Gesellschaft
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	letašno leto tega prepričal, de je dim iz dimnikov bližnje nograde te škode obvarval in de ni norčija, ampak gola resnica
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sadovolni Krajnz. Od ſtráshe Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike

nogradu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s
Deborah (1883):	konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog

▶ noht samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nohte
Divica Orleanska (1848): Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi
nohtom
- nohtam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati
- nohtom
  Zoologija (1875): Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa

▶ noj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noji

Zoologija (1875):	bližajočo se nevarnost. Opaža se namreč, da kakor hitro se noji stavijo v gibanje, tudi zebre zmerom ž njimi pobegnejo. Vsi
Zoologija (1875):	lepe živali živé v tropih in se rade družijo z noji, morebiti zato, ker ti prej spoznajo bližajočo se nevarnost. Opaža

▶ nojev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nojevim
Zlatorog (1886): razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj

▶ nolite neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nolite
Sacrum promptuarium (1695): iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates

▶ nom neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

nom

Abecedika ali Plateltof (1789):	die Verſuchung. Sondern erlöſe uns von dem Ubel. Amen. Au nom du Père, et du Fils, et du saint-Esprit. Ainsi soit
Abecedika ali Plateltof (1789):	soit il. Notre Père, qui êtes aux Cieux, que votre nom soit sanctifié; que votre regne arrive; que votre volonté soit

▶ nomen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nomen

Sacrum promptuarium (1695):	shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu
Sacrum promptuarium (1695):	NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka tako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen* imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen

▶ nominalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nominalna

Aritmetika za učiteljišča (1885):	septembra za 6 celih sreček iz leta 1860. po 136.50? (Nominalna vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. maja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dunaji dne 26. novembra: 4 akcije avstro-ogerske banke po 862 (nominalna vrednost po 600 gl., 5% obresti od dne 1. julija
Aritmetika za učiteljišča (1885):	26. februvarja: a) 18 prioritetnih obligacij erdeljske železnice po 99 (nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti od dne 1. oktobra
Aritmetika za učiteljišča (1885):	9 sreček iz leta 1854. po 128.5; koliko dobi zanje? (Nominalna vrednost po 250 gl. k. v., 4% obresti od dne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	akcij erdeljske železnice po 182. Koliko mora za vse plačati? (Nominalna vrednost po 200 gl., 5% obresti od dne 1. januvarja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri koli državni papir glasi, zove se njega imenovna ali nominalna vrednost (Nominalwert). Državne papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. k. v.), b) 6 akcij Elizabetine železnice po 233 (nominalna vrednost po 200 gl. k. v.), ako treba povrniti nepotegnene
Aritmetika za učiteljišča (1885):	aprila za a) 2 akciji Ferdinandove sev. železnice po 2465 (nominalna vrednost po 1000 gl. k. v.), b) 6 akcij Elizabetine
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dne 1. julija), 8 sreček iz leta 1860 po 136.50 (nominalna vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. nov.

nominalne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	tudi pri prioritetah v procentih, t. j. za 100 gl. nominalne vrednosti.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta premenljiva vrednost zove se kurz ter ni le od nominalne vrednosti zavisna nego tudi od obrestne mere in dobička, dalje

▶ nomine neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nomine

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore

▶ non neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

non

Sacrum promptuarium (1695):	kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo
Sacrum promptuarium (1695):	potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem
Sacrum promptuarium (1695):	poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor
Sacrum promptuarium (1695):	dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam
Sacrum promptuarium (1695):	bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis
Sacrum promptuarium (1695):	samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je

▶ nor pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nore
Kmetijske in rokodelske novice (1847): je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških
norega
- norečiga
  Divica Orleanska (1848): Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas
nori
Sacrum promptuarium (1695): taku nori, inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno

▶ Norbert samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Norbert

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire v'ardrii videsh, v' myru skupspraviti, hoker je moj Norbert sturil; zhe tebe nothę poshlushati, pustè njeh, ſakaj bulshi bo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	slabe himbeshnu klamejo. 3. Stoj v' viri terdn, koker moj Norbert, v'katiremu je ta tugent nekaj posebnega bila, skus katiro
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imel, kar se v ſhivlenju dobrega, ali hudega ſturil. Moj Norbert je svoje duhovnisha le eno hisho tega uwoshtva imęnuval, dokler

Norberta

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njeh pertiskal; inu nezh majn so bli poſſani, katiri so Norberta teh Premonſtratenſarjov mojeh Synov Ozhaka faſhmaguvalli; inu kaj so drugi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	G. P. Boshtian Sailer is Marhtâla Pręmonstratenſarske Chorar Ordna S. Norberta popisal. Sa Thomasha Kempenſarskega IV. Bukuvzame nisem jeſt nezh lepshega

▶ norčav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

norčava
Stric Tomaž (1853): skor slepa, šantava in še celo kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od

▶ norčevaje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

norčevaje
Zlata Vas (1848): Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro

▶ norčevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

norčevanje

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	rekel: „Kjer gre za čast vojvoda, Vašiga brata, tam nima norčevanje mesta. Le to mu znate zdaj povedati, ako pa želi
Najdenček (1860):	psiček je imel poterpljenja in ljubézni dosti, v igranju in norčevanje rečí prenesti, kakoršne psi sicer le prav neradi in večdél
Najdenček (1860):	in z glavami majala. Pa težko jo je stalo to norčevanje. Pervi zdravnik je ukazal iz kočije skrinjico z zdravili prinesti

norčevanju
- norčevanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kam z njim. Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star

▶ norčevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

norčeval

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bilo le groza viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so jenjali napadati — »vidil sim te
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Ali si krivično blago povrnil? — 1a zapoved: Ali si se norčeval iz vere in svetih rečij? Ali si imel brezverske pogovore

norčevati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bila bi že spoznala, da pri tej reči ne gré norčevati se ž njim. ”
norčujete
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo, kako dobim tega konja? ” „Slišal

▶ norčija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

norčijah
Roza Jelodvorska (1855): sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo

norčije

norzhije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naredijo. Kar ſami igráje, ali s kakim resálam, ali is norzhije nepokonzhajo , pa ſhe paſhna shivina omólſa in polomi; tako per
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do konza. Sopet bode jedla — kakor hitro bode lazhna. ” Take norzhije, kar vſe nizh ni, in ſhe vezh drusih vrash, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bahovno moſbnjo imenoval. Kadar mu je dolgzhaſ bilo, je te norzhije prebéral ter ſvoje kako, sakaj in kzhemu prevdarjal. Najdel je

▶ norec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

norca

norca
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih reči si mi obetala, pa koga imam

norza

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imel kedu podstopiti Boga inu skus greh is Boga se norza dellati? Aku be blu mogozhe, de be se mogl Buh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	To ny mogozhe! — Naj me puſtę — Kaj ſe is mene norza dęlajo — Shternf On je vshę eni drugi oblublen — — Miz. To
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſam , gon inu doli hodi, v' miſlih. Ni drugazhi ! sa Norza me imajo — Tukej eden mi da enu piſmu, v' katęrim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. Şhlahtni Goſpodje! jeſt ſim le en kmét — ampak sa norza ſe ne puſtim dersháti , de bi vi ſhe taki Goſpodje
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpodje bili — obluba more ſhe dones dokonzhana biti ! Ansh. Sa Norza vam ne bomo! oblubem, de ne! Goſpod Shribar, ony naj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gori poſtavili — s' Goſpod Shönhejmam — (pokashe , koker de bi ſe norza dęlala, na Tulpenheima ) Tulp. Gnadliva Goſpa ! ( hozhe na kolęna paſti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	poterpę, saj do jutriga. Smeſhn. Fantalin, ti ſe s' mene norza dęlaſh. Le zhakej , jeſt ti jo bom saſolil per seleni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęzhna modroſt, od tę nar porędniſhi dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal

norce
- norze
  Sacrum promptuarium (1695): nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum

norcev

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	150 in na celem Pruskem l. 1885. je bilo 8163 norcev, kateri so le vsled neizmernega vživanja alkohola prišli v ta
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	blaznost največkrat le konečna posledica neizmernega vživanja alkohola. Največ odstotkov norcev, osobito moških — na Spod. Avstrijskem 40% — pripada žganjarjem. V zavod

norci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli
Zlata Vas (1848):	čez teden storiti in popraviti. Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so
Revček Andrejček (1891):	nego Bog oče? Ne! Oh ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica

norcu
Divica Orleanska (1848): ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori

norec

norc

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kerví ne vzame. b) Znamnja tihe norosti ali tišavke. Tih norc stojí večidel na enim mestu, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor prej. Dostikrat pa za zmirej vtihne in postane tih norc. Huda divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur

norec
Gozdovnik (1898): gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi

norz

Branja, inu evangeliumi (1777):	porezhe: Raka: ta bo tiga kupeisbiralſha kriv. Katiri pak poreze , norz: ta bo kriv peklenskiga ogna. Kader ti tedej tvoj dar
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo ſkorej konz, ti bom damu sdirjal! Tulp. Ne bodi norz — ti bi meni pravo bęrſo napravil — — Jeſt ſim s' deklętam
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kup s'haja; ludję ſe dręnajo, ſujejo, shokajo ; jeſt niſim norz, de bi med nję hodil. Baron, (na ſtran. ) Ni mo

▶ norenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

norenja
Zlata Vas (1848): v kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga

▶ noreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nori

Divica Orleanska (1848):	dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja
Stric Tomaž (1853):	brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč

noriš

Divica Orleanska (1848):	Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi vsi, Ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje

▶ norica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noricami
- norizami
  Sacrum promptuarium (1695): de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se

▶ Noričan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Noričani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan
Noričanov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar

▶ Norik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Norik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se

▶ noriški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

noriških

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo

▶ normalno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

normalno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): pokrita; narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo

▶ norost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

norost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa za zmirej vtihne in postane tih norc. Huda divja norost terpí včasih le 12 do 18 ur in mertúd (božji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oratar! J. Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bolj mogoče, da bom zgubil, kakor da bom dobil. Celo norost je pa, če se kdo na dobitvo iz kakšine velike
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi ni nikakoršna norost; celo noč sem tukaj stal in rokave v suknjo metal
Zlatorog (1886):	Drugod, kot gori na čarôbnem vrtu? « Smejí se Špela. »To noróst verjameš? »Premnogo lovci védo ti na sveti; »Zakaj pa ne

noroſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	apud Deum. Ta saſtopnoſt, inu modroſt tiga ſveita je ena noroſt, inu naſpamet per Bogu. Samu tiſti ſo prou saſtopni, prou
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	5.) o naſs nevumne! my ſmo njih shivlenje sa eno noróſt dershali, inu njih konez bres zhaſty: Pole! kaku ſo ony

norosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	2 do 3 bokalov kerví ne vzame. b) Znamnja tihe norosti ali tišavke. Tih norc stojí večidel na enim mestu, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj v divji norosti (rasender KoIIer) je silno nepokojen in vès plašen; bije krog
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj v divji norosti (rasender KoIIer) je silno nepokojen in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vstane, pride, ga gleda in mu reče: „Kaj počneš te norosti? ” Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi ni nikakoršna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	živa, globoko zbujena domišljija ga je pritirala do nevarne moralične norosti. Pogleda ga v oko in mu mirno, kolikor jej je

norostjo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po

▶ norski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nor; [sskj]

norska
Sacrum promptuarium (1695): utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio
norskega
- norskiga
  Sacrum promptuarium (1695): moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom

▶ norveški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

norveškem

Rudninoslovje (1867):	dobivajo v Vélikem Meseriči na Moravskem, Karosuliku na Grönlandskem, v norveškem Modumu, v bavarskem Hörlbergu, na otoku EIbi, v moravskej Rozni
Astronomija (1869):	n. pr. pri St. Malo znaša do 50 čevljev, na Norveškem obrežji je pa niti ni znati. Ker pa v tem

▶ nos samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nos

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj
Zlata Vas (1850):	Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani sta
Gozdovnik (1898):	prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih

noſ

Pozhétki gramatike (1811):	mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa

noſs
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je

nosa
Deborah (1883): ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene

nosom

nosam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi
Zlata Vas (1848):	je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de so vsi

nosom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	košček roke bi vam še lehko dal, cel obraz z nosom vred bi se pa menda že ne dobil več. ” Fabíola
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	rekel je pošastni kočijaž s plašnim glasom, »kakor vidite, za nosom! « »Prav! « reče mu konjik; »bratec, pokaži, kje imaš nos? « Potem
Zlatorog (1886):	pase koza brez skrbí se, »Možíčka zajec smelo mi pred nosom, »Lisják lagôtno šeta pred menój. »Samó še drozgom sem nevaren
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Mogoče, da je bil tam. “ „Dolg, suh človek s špicastim nosom in rdečo brado? “ „Da, tak je bil. “ „Ni prikupljive postave

noſam

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bodo obſodili , kir nam ſami vſe te mlade punzhke pred noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil; ampak praviza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo doſti shol , kader bo vidil, de mo deklęta pred nôſam prozh vſameſh. Ansh. Ha — ha — ta bo debęlu ględal — Jak.
Pozhétki gramatike (1811):	ni kratek, sa to ki je treba, de vſak med noſam in vuſtmi enmalo pohohnjá. Je nékaj slogov, ktire bi
Genovefa (1841):	ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s lépimi uſtmi je bil shiva grôſova podoba. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s noſam pomerdala in rekla: sakaj pa ne naſhiga navadniga? „Sa tó

nosovi
- nosi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar
- nosovi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro
- noſovi
  Pozhétki gramatike (1811): fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v'
nosu
Zoologija (1875): v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še

▶ Nosan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nosan

Revček Andrejček (1891):	boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik
Revček Andrejček (1891):	nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant!
Revček Andrejček (1891):	če ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na
Revček Andrejček (1891):	prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi

▶ noseč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noseča

noshezha

Branja, inu evangeliumi (1777):	JosheFu sarozhena, predn ſta skupperſhla, ſe je od ſvetiga Duha noshezha sneshla. Joshef nje mosh pak , satu ke je pravizhen bil
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti naporodna , katira narodiſh ! prederi naprej , inu upy , katira niſſi noshezha : Sakaj ta sapuſhena ima velikuvezh otrok, koker ta, katira mosha

noseče
Botanika (1875): ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list

▶ nosen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nosna
Zoologija (1875): kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še

nosne

Zoologija (1875):	N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane
Zoologija (1875):	sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice

▶ nosilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nosili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem
nosilo
- noſilo
  Genovefa (1841): sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj
nosilom
- nosilam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. d. Se vé, de

▶ nositi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nosi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti
Zlatorog (1886):	nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti
Revček Andrejček (1891):	upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino

noſi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila
Genovefa (1841):	va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta

noſsi

Sacrum promptuarium (1695):	je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte v'
Sacrum promptuarium (1695):	vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò

nosijo

nose
Zoologija (1875): želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen

nosijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	našim ženskam, ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga
Zlatorog (1886):	cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva
Zlatorog (1886):	Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v

noſijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po

noſsio

Biblia (1584):	eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj

nosil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate
Oče naš (1854):	Ali jez bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, terpel in umerl? Za očeta in mater bi mogel umréti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in
Oče naš (1885):	Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti
Tiun - Lin (1891):	drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po
Gozdovnik (1898):	pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava

noſil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kraje ob réki Jordanu, kamor ſo ljudje she bolj sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav dobro sdelo, de je ſantizh bukvize vedno per ſebi noſil, ino jih prav ſkerbno bral. „Lepo ſi véſh kratek zhaſ
Genovefa (1841):	klezhati vidila. „Vſtani Genovefa — je rékel tiſti, ki je mezh nôſil in ki ji je imel glavo odſékati, s niskim glaſam

noſsil
Sacrum promptuarium (1695): De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba

noſſuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	moje ime pred Ajde, inu pred Krayle, inu Israelske otroke noſſuv. Sakaj jeſt ozhem njemu pokasati , kolku bo on moguv sa
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ne v'enimu drugimu Sakaj uſſaki bo ſvojo butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu kriſh na njega naloshili, de bi ga sa JEsuſam noſſuv. Sa nym pak je ſhla ena velika tropa ludy , inu

nosila

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar se ji nič prav prileglo ni, se je vonder
Divica Orleanska (1848):	bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana
Roza Jelodvorska (1855):	je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de
Viljem Tell (1862):	ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko seže. )
Oče naš (1885):	stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da

noſila
Genovefa (1841): ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki

noſsila

Sacrum promptuarium (1695):	shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę

nosile

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Male miši so tekale po tleh, k nogam so ji nosile koprive, da bi vsaj nekoliko pomagale. Drozek se je pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	dni u. l. zbor ministerski; vojaške zadeve so neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bi le sto rok imela, ki bi vas vzdigovale in nosile ter za vas delale, preljubi otročički! « Duh : »Tako! ali mož
Gozdovnik (1898):	njegove preperele kosti so držale še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz

nosili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku
Viljem Tell (1862):	delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Bratje so bili kraljiči in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih
Gozdovnik (1898):	Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na

noſili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej
Genovefa (1841):	kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh

noſsili
Sacrum promptuarium (1695): ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny
noſſili
Branja, inu evangeliumi (1777): on ſvojem Angelam sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh

nosilo

nosilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nam zopet v Novicah priobčili, kako de se je vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so

noſilu

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je k'njemu rekla: ſvelizhanu telu ! katiru je tebe noſilu, inu te perse, katire ſi ti ſeſſov. On pak je
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je k' njemu rekla: ſvelizhanu telu! katiru je tebe noſilu, inu te perſi, katire ſi ti ſeſov. On pak je

nosim
- nosim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali
- noſsim
  Sacrum promptuarium (1695): kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe

nosiš

Viljem Tell (1862):	Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen za klobukom nosiš pavje Pero in čez ramé škerlatni plašč; Na kmeta zaničljivo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ličarja. Spominjaj se tudi tistega, čegar dragoceni ostanek nosiš na svojem vratu. ” „Le nekoliko še poterpi, ljuba mati! in

noſsiſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati

nosita

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje
Gozdovnik (1898):	dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti

nosite

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	peruti jo nosite. Z drevesa sname prepasnieo in jeznega obličja odleti mimo Fulvija
Botanika (1875):	listni pecelj na koncu razdeljen na dve glavni veji, ki nosite več različnih listov, kakor pri telohu, pod 101., se imenu
Oče naš (1885):	opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo na srcu nosite. “ Ponižno je poljubil Nace križ na vernici in rekel: „O

nositi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in uni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za
Blagomir puščavnik (1853):	ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi
Zlatorog (1886):	dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me
Gozdovnik (1898):	v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen

noſiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi

noſsiti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto

▶ nosnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nosnic

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ječmenam. Če konja kašelj zlo nadlegva in mu žleza iz nosníc teče — pa brez pljučniga prisada — takrat naj se mu da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj pokašljuje; — če
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc ne prismodí z vročim kuhanim ječmenam. Če konja kašelj zlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi. Živinče škriplje z zobmi, kedar leži
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oči in gobec vlečejo, z zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po vsem životu

nosnice

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika v nosnice zaležejo, iz kterih po sopenju v čelne votline pridejo in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lahko prepriča, kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin se ložeje zavarova, kakor ozdravlja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kedar ovčji brencelj ovce nar bolj nadleguje, se jim morajo nosnice zjutraj, preden na pašo gredo, s kako smerdljivo rečjo namazati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poglavje. Smerkelj pri konjih. Ako konju vlečljiva materia iz ene nosnice teče; ako se pod čeljustjo te strani ena ali več
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar steklost psa raste, takrat ima gobec penast, rudečovišnjeve farbe, nosnice smerkove, oko mu gleda plašno tje in sem, pozneje postaja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s smolnjakom, kteri smerad brenceljne odganja, da ne silijo v nosnice. Takšno ravnanje je o dolgo suhem in vročem vremenu nar
Zoologija (1875):	dolgi kljun, na čegar korenu se odpirajo ozke, razpokami podobne nosnice. Sljuka se kakor ptica selivka pri nas prikaže vsacega leta
Zoologija (1875):	je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na temenu in služijo ob enem tudi za štrcaljke, iz

noſnize

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Ob zaiti te kuge noſnize, ozhi, uſheſa, ſenez, inu shile varvati. Dohtar Minderer pravi c.
Kuharske Bukve (1799):	levízi, pertiſni s' noshovim ploſkam na herbet, vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi kosho na obęh

nosnici

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	gobec ž njo. Dergniti se ne sme. Če ste pa nosníci zlo zatékle, in če se veliko žleze iz nju cedí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží obé nosnici v njem , in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Gospodár naj pa konju — posebno če bolezin dolgočasna postane — v nosníci večkrat pogleda: ali ste čisti in ali se ne delajo
Zoologija (1875):	pa noge, nadalje večidel trd jezik, brezzobe rožene čeljusti, dve nosnici in na ven odprto uho brez vnanjega uhlja. Ptičeve rožene
Gozdovnik (1898):	pa don Estevan. Prvi gre za svojim gospodarjem ter napne nosnici, videvši češ ranjenca. Zadnji pa je bil že prej opazil

▶ noster neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

noster

noſter

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on Matth. 6. moliti vuzhy: Sic ergo vos orabitis: Pater noſter, qui es in cælis. Taku bote vi molili: Ozhe naſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gebat vero Celſiſſimus Noſter Archipræful, & pro innata ſua benignitate tergiverſantem me hortabatur, ut juniori

▶ nosti neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

nosti
- noſti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my

▶ nostra neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

nostra

noſtra

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	piſſou: Deus totius conſolationis, qui conſolatur nos in omni tribulatione noſtra. On je en Bog tiga zeliga troshta, katiri nas potroshta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dershati, ampak, koker en ſveti Augustin opomina: Corrigenda eſt voluntas noſtra ad voluntatem Dei. Mi mormo naſho volo spremeniti, inu tiſto
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi mi nar nahvaleshniſhi videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	53 Vulneratus eſt propter iniquitates noſtras, attritus eſt propter ſcelera noſtra. On je biu ranen sa volo naſhe hudobe, reſtepen, inu

▶ Nostradamus samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nostradamus
Kmetijske in rokodelske novice (1845): philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog

▶ nostri neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nostri

nostri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov

noſtri

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtih krishu, katire nam on poſhle, nega resveſelili. Paſſio Domini noſtri JEſu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa, katiru nam sdei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker tebe hvaliti, tebe zhaſtiti, inu tebe lubiti. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Paſſio Domini Noſtri JESU Chriſti. Terpleine Goſpuda nashiga JEsuſa Chriſtuſa. L Lubesnive duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ob zhaſu te nadluge per nemu gnado naidemo. Paſſio Domini noſtri JEsu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga JEsuſa Chriſtuſa. Premiſlimo, kdu je

▶ nostris neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nostris
- noſtris
  Sacrum promptuarium (1695): bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi

▶ noša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noš

noſh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	niſo „ſoſeſkini moshje” nikoli menili, de „Karniolija” s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga krajnſkih nóſh ſerzhno veſeli, in kakor pervima dvema obrasama, ſmo tudi Zhizhu

noša

Blagomir puščavnik (1853):	kakoršno so tistihmal sokolarji navadno nosili. Mladenču se čudna noša prav lepo poda. Zelena suknjiča, rudeči škornici se mu na
Ultra! (1867):	je to prinesel iz Ljubljane. To je — bajè — tam — najnovejša noša — toda meni ni po godi. Jaz si je nikoli ne

noſha

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	najęmniki obilnu kruha imęli, shlahtnu oblazhilu je bilu njegova navadna nóſha, en lubęsnivi ozhe je bil krona tę hiſhe, inu njega
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtan bilu. Noſha, govorjenje, tovarſhtvu, dęla, kratki zhaſsi, inu zélu sadèrshanje, vſe more

noše

noſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	g. Leopoldu Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi, ſo jeli nóſhe Ilirzov in Ilirjank perkladati. Od noviga léta ſmo jih dobili

noši

Človek toliko velja, kar plača (1861):	ni bil prost nekakega napuha, ki se je razodeval v noši in govorjenji, je bil vendar obče čislan in dopadlo je
Kranjska nevesta (1864):	še sprehajala. Giulio je vedel mnogo zanimivega novega povedati o noši in mestnih navadah, in pojasniti z lepimi črtkami. „Mnogo mikavnega
Ljubljanske slike (1879):	para v zgovornosti, njegovo blago je vselej najlepše, najbolj primerno noši in času, njegova obleka se ga prijema kakor bi bil
Ljubljanske slike (1879):	še niži stan govori slovenski; „gospa“ pa, kakor se po noši odlikuje in postavlja nad te, se hoče postavljati tudi po
Ljubljanske slike (1879):	Od navadnega človeka, tudi gosposkega, je različen že po svoji noši. Ni še dolgo tega, kar se je odlikoval po strogo
Ljubljanske slike (1879):	tudi za delavnike; odslej ga vidiš vedno le po najnovejši noši oblečenega in počesanega, kakor da bi ga bil polž oblezel
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	leži priprosta vas imenom Rateče. Ljudstvo ima svoje posebnosti v noši in govorici. Če tudi tako blizo drugih Slovencev proti jugu
Od pluga do krone (1891):	kazala tudi na ustnicah. Opravljen je bil po stari domači noši. Nosil je lepo belo pražnjo srajco, nad katero se je
Pod streho (1897):	dozorela breskev. Njen vitki, divni stas je bil v slikoviti noši še divnejši. Roza je uprla daljnogled vanjo in jo gledala

noſhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naj tudi mi le po pameti oblazhili, ino v' lepi noſhi méro ljubili. Glej! te roshize imajo le malo romenklaſtih, nekoljko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe moshaki in shênſke v teh krajih noſijo. Po taki noſhi ſe Krajnz she od delezh ſposna! Ako ravno ni morebiti

nošo

noſho

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	terpínzhi. “ Toraj ſmemo tudi mi imeti jih sa vòshnjo in nóſho, jeſti njih meſo, ino njih koshe ſebi v' prid oberniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	noſijo. Namen teh podób pa ni drugi, kakor obléko ali noſho terdiga Krajnza pokasati in sa prihodne zhaſe ohraniti, ne pa

▶ nošnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nošnjo

Fizika (1869):	visokosti gora. Naredili so ga tako, da je pripraven za nošnjo, in prirodoslovci so ga nesli že na najvisokoje vrhove Alp
Zoologija (1875):	živega organizma, ker en del telesne moči se porabi na nošnjo in gibanje lastnega telesa, in ker se pogoji, pod kojimi

▶ nošnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noša; SSKJ

nošnji
- noſhnji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari
nošnjo
Zlata Vas (1850): je vés napuh v obléki prepovedala in vsaki starosti svojo nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje

▶ not samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stiska, nuja; nemško-slovenski slovar

nota

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mai tvojem raven potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi mene odmoiga nota o Gospved Jesvs Kriſtvs is tvojo mozhno roko takv bom
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta

note

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen. SHEBRANJE. O Gospued Jesu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hpomezhi jas bom tabe spet prosov inv bom tabe moje note toshov al je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svetiga Duha da on tabei satu potrebno shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha

notov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da

notu

note

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba prosim skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note: sate kateri so v jezbi alpa v' velzham bueshtui: te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik

▶ not prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noter; [sskj]

not

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa
Divica Orleanska (1848):	vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam

▶ notar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

notarji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	sodnjiških napravah cesarju nasvetoval, de se bojo po sodnjiških kantonih notárji vstanovili, ki bojo oblast imeli, veljavne pisma, ženitvanske, izročilne i.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spoštljivi papež bodo pričujoči, pa duhovni posamnih cerkev, dijakoni in notarji. Zató morate pa tudi vi priti ko glava grobarjev, da

▶ noter prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

noter

notar

Biblia (1584):	pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta
Biblia (1584):	ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna
Biblia (1584):	Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je
Biblia (1584):	bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja

noter

Sacrum promptuarium (1695):	lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer
Blagomir puščavnik (1853):	mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V

▶ noterdajanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

navdih; nemško-slovenski slovar

noterdajanje

Ta male katechismus (1768):	viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri: I. Skus noterdajanje, ali shuntanje. II. Skus reslushtanje. III.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vsàmi leto otèrpnu ſèrzę od naſs prozh, katęru tvoje ſvętu noterdajanje ne poſluſha, inu nam daj enu volnú bóglivu ſèrzę, katęru

noterdajanjem
- noterdajanjam
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi

noterdajanju

Ta male katechismus (1768):	S. Duha imenuje? Taiste della, katire ti brumni, ke po noterdajanju S. Duhá ſhivèe, dapernashajo, inu skus katire se ti duhovni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Svete Duh koker eno neveſto. Jeſt nisem nekol nobenemu boſhjemu noterdajanju odvolila, temuzh uſſellej sem toku sturila, koker je mene boſhja

▶ noter iti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

noter šel

notershl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja v' nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en prigled dalla uſſè
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhnu terplenje della. Buh nabo v'serze tega zhloveka, notershl, katiru je polnu poſemelskega nagnenje, koker namore v' taiſti

noterſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	kader je bil JEsus v' hiſho eniga vikſhiga tih Fariſęrjov noterſhov na eno Sabbato kruh jęſti, ſo ſe ony na njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu miſe ſo ble napolnene is goſtmy. Krayl pak je noterſhov, de bi goſty ogledov , inu je tamkej sagledov eniga zhloveka
Branja, inu evangeliumi (1777):	dan ſe je she nagnuv. Inu on je s'nyma noterſhov : kader je pak s'nyma per miſi ſedel, ſe je
Branja, inu evangeliumi (1777):	on je ſkus ſvojo leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu

noter šla
- notershla
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla

▶ noter pasti prislov, splošni, primernik + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

noter padlo

noterpadlu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na

▶ noterpeljanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prihod; kontekst, nemško-slovenski slovar

noterpeljanje
- noterpellanje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho

▶ noterpostavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

določen; nemško-slovenski slovar

noterpostavljene

noterpostavlene

Ta male katechismus (1768):	hitru en prov ſhegnane mashnek te svete, inu od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth.
Ta male katechismus (1768):	koker hitru en prave ſhegnane mashnek te svete od Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety.

noterpostavljeni
- noterpostavleni
  Ta male katechismus (1768): so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli

▶ noter puščen prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

noter puščena
- noterpushena
  Ta male katechismus (1768): Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader

▶ noter ulit prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

noter ulita
- noterulita
  Ta male katechismus (1768): Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam

▶ notervzeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zaužiti; nemško-slovenski slovar

notervzeti
- noter useti(združena oblika)
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar

▶ nothe neuvrščeno, tipkarska ↘ IMP

nothe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	otrozi nadapadejo, inu tudi namènem nekol ſa nje prositi, katiri nothę ſa mano hoditi. Doſti njeh je, katiri se sami sebe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' myru skupspraviti, hoker je moj Norbert sturil; zhe tebe nothę poshlushati, pustè njeh, ſakaj bulshi bo tebi samemu, koker s'

▶ notranje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

notranjost; kontekst

notranje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino sadje, kako lepo je vse skupej. To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga

▶ Notranjec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Notranjec
- Notrajnez
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od

▶ notranji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

notrajni

znotrajni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poglavje. Očesne bolezni. Lete izvirajo iz znotrajnih in zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki so: Razgretje in neka sočnost trupla; zunajni vzroki so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	naglo in močno ohladi, in merzla voda pa želodec in znotrajni život ohladi. Torej se krave ne smejo precej, kedar so

notranja

Mineralogija in geognozija (1871):	samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno
Botanika (1875):	z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se
Zoologija (1875):	dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših
Ferdinand (1884):	črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé

ſnotrejna
Ta male katechismus (1768): navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo

notranje

notrajne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem

notrajno
Stric Tomaž (1853): Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost,

notranje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna
Zoologija (1875):	črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem
Stelja in gnoj (1875):	trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče
Občno vzgojeslovje (1887):	tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave
Revček Andrejček (1891):	nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz že

notrejne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker

notrejnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	firbezhne je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker

znotranje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer

notranjega

notrajnega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ker se kri po tem ravnanju ne zboljša. Zraven imenovanega notrajnega zdravila rabi tudi sledeče zunajno: Vzemi 1 libro loja, ga
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konji v ti bolezni radi zobljejo, jim ne smeš nobenega notrajnega zdravila dati. Zakaj sama natura žene bolezin po vgnjidah iz

notranjega

Kemija (1869):	se pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo, da se pri kristalizovanji prav nič ne
Kemija (1869):	Zersetzungsprodukte). No poslopje se ne ruši samo zarad onega umetnega notranjega sklada, mnogo pomaga pri tem tudi voda v zraku in
Kemija (1869):	veje dáh življenja, ki s svojo oživljajočo močjo brani hišo notranjega razpada in proti vnanjemu vetru in viharju. Ali od onega
Mineralogija in geognozija (1871):	je sedaj lože naraščala, ker je bil odstranjen neposrednji vpliv notranjega žara, da so se mogle kot pari v parokrogu bivajoče
Mineralogija in geognozija (1871):	so: zračni kislec, ogel, na kojega smo deli probo, plini notranjega dela pihavnikovega plamena, oglokisli natron, boraks, fosforokisli natron-amonijak in ciankalijum
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	vladno krmilo, da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega in vnanjega stanovitnega mirú. Rane, ki jih je državi vsekala

notranjem

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako
Občno vzgojeslovje (1887):	zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se

notranjemu

Fizika (1869):	zunaj z močjo od 200 funtov pritiskati, da bi držala notranjemu tlaku ravnotežje. Iz tega se razloži, zakaj da morajo stene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	nova pot mu odprta, to je, pot, katera pelje k notranjemu miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in

notranji

Genovefa (1841):	mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati
Astronomija (1869):	vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v
Mineralogija in geognozija (1871):	imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali
Botanika (1875):	mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej
Zoologija (1875):	je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla. Neki notranji glas mi je rekel, da je Bog, ki hudo kaznuje
Občno vzgojeslovje (1887):	apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó

notranjih

notrajnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele

notranjih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno

znotrajnih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.

notranjimi
- notrajnimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal

notranjo

notrajno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo

notrajnjo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj

notranjo

Mineralogija in geognozija (1871):	kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki
Botanika (1875):	se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki
Ferdinand (1884):	se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje
Občno vzgojeslovje (1887):	resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in

▶ notranjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

notranjske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega

▶ Notranjsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Notranjskega
- Notrajnskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz

Notranjskem

Notrajnskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji, so kar ostermeli. Žito

Notranjskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v

▶ notranjsko-avstrijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

notranjsko-avstrijskega

notrajnsko-avstrijanskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih

▶ notri prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

notri

notra

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba taku N. N poſtaulana notra vmolituah tamo prosi 5 10 al 20 bel 30 taushent
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvsa Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jutra je spet tekai notra al bosh popotriebi nuzou ta druje je ana rinzhza kader

notre

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov
Blagomir puščavnik (1853):	vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža

notri

Biblia (1584):	enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar
Kuharske Bukve (1799):	inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę
Kuharske Bukve (1799):	goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri
Kuharske Bukve (1799):	s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od
Kuharske Bukve (1799):	sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe
Rudninoslovje (1867):	2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i tako pločast kristal je lehko lečast, prizmasti kristal je
Mineralogija in geognozija (1871):	skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot
Botanika (1875):	sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se
Revček Andrejček (1891):	I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res ne. (Na glas

▶ notrina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

notranjost; [sskj]

notrini
Fizika (1869): posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam

▶ nous neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nous
Pozhétki gramatike (1811): regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje

▶ nov pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najnovejšepridevnik, splošni, presežnik

najnovejše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni pa ne. Najnovejše novice iz Pariza pa pravijo, da grof še ne da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fulvij je ostal trezen. Po raznih pogovorih so prišli na najnovejše novice iz Jutra. Potem ko so bili v Nikomediji kristijanom
Astronomija (1869):	omembe vrednega. Na koncu dostavkov hočem pa v kratkem obrisu najnovejše skušnje po spektralnej analizi priobčiti. Omenil sem že, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	sklenjeno, moramo toraj toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše muzikalne izdelke mnogozasluženega narod- nega učenika in župana g. . And.

najnovejši
Mineralogija in geognozija (1871): Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom

najnovejšihpridevnik, splošni, presežnik

najnovejih
Mineralogija in geognozija (1871): veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po

najnovejših

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovejših časih poboljšalo, to se je največ zahvaliti kacemu uljudnemu katehetu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	takombe vse zapuščene in skoraj pozabljene, da so se v najnovejših časih jeli učeni bolj pečati ž njimi. Sosebno sedanji papež
Občno vzgojeslovje (1887):	obrazovanje samostojno nadaljevati in s svojimi bližnjimi popolnem občevati. Po najnovejših statističnih podatkih je v Avstriji (brez Ogrske) 30.000 gluhonemcev. Največ

novpridevnik, splošni, nedoločeno

nov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode drugi, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta
Zeleni listi (1896):	biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se

nov.
Valenštajn (1866): ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske

novapridevnik, splošni, nedoločeno

nova

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in
Tine in Jerica (1852):	se bo” odgovori Tine, „pred je drugo drevo vsajeno, kakor nova hiša sozidana. ”
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje
Kemija (1869):	kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino
Občno vzgojeslovje (1887):	se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več

nove

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato, ker ſo vſe te tudi nove rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke

novepridevnik, splošni, nedoločeno

nove

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas
Zlata Vas (1850):	so stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo
Fizika (1869):	čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para
Aritmetika za učiteljišča (1885):	svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne

novegapridevnik, splošni, nedoločeno

novega

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	biti in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novo leto in vsak dober in umen človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit
Čas je zlato (1864):	in ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je

noviga

Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga
Sacrum promptuarium (1695):	NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime
Sacrum promptuarium (1695):	meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je
Genovefa (1841):	védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in

novejšapridevnik, splošni, primernik

novejša

Kemija (1869):	kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in
Zoologija (1875):	same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari

novejšepridevnik, splošni, primernik
- novejše
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni res. — Važniše rečí kakor ta

novejšempridevnik, splošni, primernik

novejšem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino

novejšipridevnik, splošni, primernik

noveji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo

novejši

Ultra! (1867):	nemškutar, ali kakor sam sebe imenuje "echter Krainer," in ta novejši slovenski duh se ne more sprijazniti z njegovimi možgani.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	V. Novejši načini požlahtnjevanja na zeleno. V spisu, kterega smo pred omenili

novejšihpridevnik, splošni, primernik

novejih

Mineralogija in geognozija (1871):	drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat
Mineralogija in geognozija (1871):	prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth
Botanika (1875):	stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s tem gnojem

novejših
Zoologija (1875): okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi

novempridevnik, splošni, nedoločeno

novem

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pruska vlada; gotovo je zdaj le nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi
Valenštajn (1866):	ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i

novemu
Ta male katechismus (1768): ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado

novim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim bere. Novice se bodo zmirej še dalej razširale, vsakiga pol
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v Ameriko podati, kjer mu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik

novimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prejemati mislijo. Ako ravno upamo, de nobeniga naših prijatlov ob novimu letu zgubili ne bomo, in tudi vémo, de nam ne

novemupridevnik, splošni, nedoločeno

novemu

Blagomir puščavnik (1853):	otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se ne nahaja povsod. Že

novimu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta sveit , debi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhih pregręh k' enimu novimu shivlenju gori vſtali, imam vupanje, de ſamy dobru vęjſté. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prejemati mislijo. Ako ravno upamo, de nobeniga naših prijatlov ob novimu letu zgubili ne bomo, in tudi vémo, de nam ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	IV. V srédo 7. Prosénca. 1846. List 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz

novipridevnik, splošni, nedoločeno

novej

Viljem Tell (1862):	pod nami In težko dihajo v soparnih mestih, Prisézimo zavezi novej! Bratje, Bodimo složen narod, naj nobena Nevarnost nas i sila
Ferdinand (1884):	da je prvi župnik nastopil službo. O tej priliki je novej župniji priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav

novi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim
Kemija (1869):	bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem
Zoologija (1875):	imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu

novihpridevnik, splošni, nedoločeno

novih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na

novimpridevnik, splošni, nedoločeno

novim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni treba zametovati vsega svojega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vode se pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu

novimipridevnik, splošni, nedoločeno

novemi
Branja, inu evangeliumi (1777): ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga

novimi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba
Zoologija (1875):	po tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono

novopridevnik, splošni, nedoločeno

nouu
Sacrum promptuarium (1695): Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S.

novo

Genovefa (1841):	ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj dobriga na dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in

novu

Biblia (1584):	kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je
Sacrum promptuarium (1695):	premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim
Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy
Sacrum promptuarium (1695):	de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu
Sacrum promptuarium (1695):	mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu
Sacrum promptuarium (1695):	imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar

▶ nov. okrajšava ↘ goo300k, IMP

nov.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom

▶ Novacijan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Novacijan

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Novacijanova kalila mir med kristijani. ” „Kaj je pa učil ta Novacijan? ” prašal je že malo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nejevoljno Torkvat, češ, s takimi praznimi rečmi si kratimo čas. „ Novacijan je učil, da cerkev ne more vseh grehov odpuščati ter

▶ Novak samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Novak

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga

Novaka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v dan 9. julija, za 880 gl. po naredbi P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po naredbi A.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem

▶ novakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

novakov
Mlinar in njegova hči (1867): Županja. To je gotovo Novakov Matija. — Le notri! Tretji nastop. Matija (stopi v sobo. ) Poprejšnji

▶ novčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novčno

Kemija (1869):	je pa colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija
Kemija (1869):	denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija ima novčno merilo: 45 goldinarjev, ima se to tako razumeti, da se
Kemija (1869):	21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa

▶ novčič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novčiča
Ferdinand (1884): stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa

▶ novec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

denar; [sskj]

novce

Deborah (1883):	gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite –
Deborah (1883):	popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite –
Deborah (1883):	rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite –

novcev

Robinson mlajši (1849):	dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor ne zmorejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so se pa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po
Ferdinand (1884):	treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam

novci

Kemija (1869):	smodnik, za zdravila (žvepleni cvet), v žveplu se tudi vtiskujejo novci in kaučuku se primesuje mnogo žvepla pri izdelavanji razne kavčukove
Deborah (1883):	ne bode, Na pot sè saboj vzemi to! (Spusti z novci napoljnjeno mošnjo k svojim nogam, obrne se ter otide skozi
Deborah (1883):	božja roka vas blagoslovi; in vsi ti novci! Vsi ti novci, deset, dvajset trideset. Deborah! (Steče skozi vrata. ) Učitelj. Ste čuli
Deborah (1883):	Žena. Novce! Zakaj ne? Kakor gotovo živim, ona pojde! In novci so naši? Učitelj. Če takoj pojdete in se nikedar več
Deborah (1883):	Bog vam povrni, božja roka vas blagoslovi; in vsi ti novci! Vsi ti novci, deset, dvajset trideset. Deborah! (Steče skozi vrata
Revček Andrejček (1891):	ne sme nam nič kočljivo biti. Že sem Pavleta z novci tjekaj poslal, da ga mi domu pripelje. Upregal ga, bom

novcih

Kemija (1869):	1 niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih) in v drugej srebrnini in zlatnini nikdar ni čisto
Deborah (1883):	Deborah. Bog vedi! Jaz o novcih nič ne vem. (Grom. ) Lovre. Lažnjivka, rôti se na svoga

▶ november samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novembra
Aritmetika za učiteljišča (1885): računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec

▶ novica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novic

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila Vaša pratika v naše kraje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	12 krajc., za celo leto pa 24 krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali, de se je 10 poslancov iz Ljubljane v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev

noviz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna

novica

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski

noviza

Pozhétki gramatike (1811):	kol; certain, nékak, nekako, certaine. nekaka, poſtavim: quelque nouvelle, neka noviza ali novinka; chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque, kakorſhna
Pozhétki gramatike (1811):	kasati réd. Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier, novíza (:novína:) je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	posnal, ali je v premoshnoſti ali v pomankanji. (Dalje ſledi. ) Noviza is ſhol na kmetih. Ljubi ˛Slovenzi ! vam bo gotovo veſelje

novicah

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo

novizah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih novizah kaj vezh od tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. ) v naſhih novizah* 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav

xovicah
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji

novicam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po potu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi bilo dobro , de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan

novizam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Viſhnjagorz. Eno je potrébno! „Viſoko zhaſtitljivi goſpodje! Vſo hvalo Njih novizam; lépih naukov ſe uzhímo in drusiga koriſtniga vezh beremo is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode novizam prav prav prileglo. — Goſp. J. Njih dopiſi nam dopadejo in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dopiſ is Zerklanſke fare. Şhe tó le naj k naſhim „Novizam” pridenejo, kar ljudje sa zopernijo imajo, pa ni. Zhe ima

novicami
Divica Orleanska (1848): gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko

novice

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bili lahko smerti otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu 87. tega leta; ako ni kaj prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo

novize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	№ 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	№ 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drushbe. № 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	№ 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na

novici
Kmetijske in rokodelske novice (1845): med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto

novico

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav
Ferdinand (1884):	v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami

Holekova Nežika (1876):	je slušala? Gospod Erazem pa je rekel: »Zakaj pa ne? « »Nežika, pravim, pojdi k moji mizi! « »Bom že. Počakajte! « In šel
Holekova Nežika (1876):	v tiste priliznjene oči, s katerimi je gledal v njo. »Nežika? « je vprašal rahlo. »Ne vem«, je šepnila tako, da sem
Holekova Nežika (1876):	bled, stopil med rudarje in tresel se je in dejal: »Nežika, tu ne boš sedela! « Ali kaj mislite, da ga je
Holekova Nežika (1876):	zvezda. Mračno je bilo tedaj in ravno sem hotel zaklicati: »Nežika! « kar pride k studencu tisti iz fabrike. Prav hitro je
Holekova Nežika (1876):	Ona je sedla tik mene in dejal sem ji vesel: »Nežika«, sem dejal, »če bi tebe ne imel, bi moral biti
Holekova Nežika (1876):	Ta fabrika, ta fabrika«, sem dejal proti Nežiki, »ta fabrika, Nežika, boš videla, ta fabrika bo nad nami ležala. « Pred nama
Holekova Nežika (1876):	In povem vam, da tu na popirju je bila Holekova Nežika, kakor je tedaj živela in dihala. Vsa, vam pravim, do
Očetov greh (1894):	pod kozolcem jih koljejo sin Janez in oba hlapca. Mati, Nežika, dekla in pastir pa obrezujejo na drugem konci repo in
Očetov greh (1894):	časih polglasno klel grče v polenih. »Zopet je tukaj! « šepne Nežika. »Kdo? « vpraša mati Barba, ki še ni zapazila deklice z

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 65 →

← ↑ →

Valenštajn (1866):	je trud poplatil? Svoje vam Poplatil je veselije. Menitev Vam nežna pristova, spodobno je Šurjaku mojemu, da vede vselej, Povsod se
Zlatorog (1886):	breznu sneg in led, »Tá srdíto páli nežni cvet! »Mehka, nežna kakor cvetka mila »Ljúbav lovca trentskega je bila; »Cvetke pa

Botanika (1875):	Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus
Spisi Krištofa Šmida (1883):	solze se ji vderó po obledelih licih. Tudi otroka povzdigneta nežne ročice in kmalu je nastal grozen jok. Toda vse je

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	s tem združena prememba gorkote in mraza, verjeti, da bolj nježne rastline v enem dnevu ali v enem poletji dorasejo. Na
Roza Jelodvorska (1855):	se je prijazno vil po zeleni dolinici, in ljubo napajal nježne cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa, ki so obdajale milo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pri drug živini v čutnicah iskati, ki so popačene in nježne. Leta bolezin je ali prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njenih prebivalcev. “ „Ne, ne“ — ustavi jo Fulvij — „jaz menim tistega nežnega vladarja, ki svojo milobo kaže vsem, ki se mu bližati
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	svojega očesa. Bilo je pa tudi dete lepe rasti in nežnega obraza. Blagi grof se je veselil že dneva, ko ga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ki se v rajskih barvah svojih Veličavno lesketá ; Mlado cvétje nježno klico V čistih nedrijih redí, Ki se v leti al'
Roza Jelodvorska (1855):	tankonoge koze po skalovju obiraje tu in tam zelene germičke. Nježno hišico je prijeten vert, kinčan z raznim sadonosnim drevcem, in
Roza Jelodvorska (1855):	kaj de je v njej; in mala Lenčika stegne svojo nježno ročico po rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	serčice mlado duší, Brez Vas mi ostati ni varno! “ — „„Déte nježno, sinček mili! Krepko stoj, razmotri se; — Iti moram, tek me

Roza Jelodvorska (1855):	Nežica razgerne svojo korbico, vzame lonček dobrega mleka, ga vlije v
Roza Jelodvorska (1855):	ljubo, tudi vas prav gotovo ne bo zapustil. Ti pa Nežica, podaj gospodični roko, da čez stermo pečino ne padejo, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sebi videla. Kar moraš mi jo prepustiti. ” „Lepo te prosim, Nežica! nikar mojih besed za resnico ne jemlji; saj ti povem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se v stran, solza jej igra v očéh: „Jaz grem, Nežica! ” spregovorí; „malo prej mi je pokazala ta ptujka, da tudi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po hudobiji, to vas ne briga) postavni delež od Nežinega premoženja; grenko sem ga zaslužil, marsiktero noč zato prečul v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	varščino si mu dal? ” „Druge ne, kot gotovo upanje do Nežinega premoženja. ” „In če ti spodleti, ali misliš, da ti bo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ali kdo popiše njih strah in žalost, ko najdejo pri Nežinem grobu revico Emerencijano v kervi ležati in mertvo! Poznej so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem jaz hrepenela po Nežinem premoženji, ali da mi je njena grozovita smert prinesla kak

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino ni kaj veliko in da bi se ljudstvo najbolj s
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV

Kemija (1869):	duščevo ali solitarno kislino, NO5, z vodencem močno osnovo: amonijak, NH3, in z ogljencem se spaja v cijan, NC2, ki je
Kemija (1869):	Fosforov vodenec PH3 Amonijak NH3 x (OCSPNH) b) Pri pičlej vodi in višej toplini: Voda

Oče naš (1854):	po najinim sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni. ubožin otrok. Dobro slovi, ima dobro serce, bister um. Ako
Astronomija (1869):	znamenja velikih prigodeb, in sicer posebno znamenja groze in nadlog. Ni. še dolgo sèm, kar je taka repata zvezda napravila vsesplošno
Gozdovnik (1898):	mene, ko bote vzdigali vaš zaklad. « »Je-li govoril z vami? « »Ni. Odišel je, zasel konja, pa odjezdil. « Srditost nad novim begom

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker ti; imam le eno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	slo lubiſh ? Nęshka. Inu koku slo ! Matizh. To ni veliku. Nęshka. No !

Najdenček (1860):	zdravnika sta prišla; Mignon je zdrav, zdaj moraš ti zboleti! ” Nežka je bogala. Z zdihljejem je padla v sedež in se
Najdenček (1860):	samo za se. Pozneje mi je Bernard povédal, da je Nežka z neprevidno besedo svojoljubnost žlahtne gospé razžalila in razjezila; gospa
Najdenček (1860):	ni zapustila. V stanico je stekla nazaj, kjer je imela Nežka, njena hišna, še nekaj povezovati. „Za božjo voljo! Nežka,” je
Najdenček (1860):	Nežka se je hotla izgovarjati. Pa gospa jo je še vedno
Najdenček (1860):	pelje. Pošlatala sta ji žilo in dišave pod nos deržala. Nežka je nazadnje za dobro spoznala, se iz omedlevce prebuditi in
Najdenček (1860):	poslovila in nazaj peljala. — Ko sta gospoda odšla, se je Nežka spet pokazala. Pa žlahtni gospej se je za malo zdelo
Najdenček (1860):	Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa! ali
Najdenček (1860):	ktero bi mogla piti. Na vso moč se je branila Nežka in nikakor ni hotla piti. Zdravnika sta ji prav pametno
Najdenček (1860):	če kaplic ne vzamete, pa morate saj bobke (pilne) vzéti! ” Nežka se je zastonj branila; mogla je bobke vzéti. Gospa sama

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Zhe ne bo dote, inu shęnena, tudi ne bo Nęshke sa vaſho Gnado. Baron. (na ſtran. ) Dobru ſe je odręsala
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ni dobru. Baron. Pozhakej en malu , saj sa volo tvoje Nęshke ; ſzer bom męnil, de ſi jęsna. Goſpá. Sej vshę pridejo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ovce se redé na paši in v hlevu, žlahne in nežlahne enako. Poleti naj se pasejo zunaj po bregih, kjer je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	spet nektere ovcé lepši in žlahniši volno od druzih. b) Nežlahne ovcé. To so mnoge ovcé v mnozih krajih, nektere kodraste
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jabelka in mnozega pokusa in za mnogo rabo, žlahne in nežlahne, sladke in kisle in kislikaste i. t. d. Nektere se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne molzejo, misleč, da bi bilo volne manj in slabše. Nežlahne ovce pa in posebno veči molzejo v nekterih krajih, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	druga k drugi po 1 ½ do 3 funte volne. Nežlahne pa 2 do 11 funtov, če se le dvakrat strižejo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	žlahne sadnje drevesa se zredile, in potlej od tacih druge nežlahne tolikanj hitrejši požlahnjene bile. 2. Z obdelovanjem sadnjega drevja; če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	več plemena. Žlahne imenujemo tiste, ktere imajo tanko, svilnato volno; nežlahne pa tiste, ktere imajo bolj debelo in terdo volno. a
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	In potlej žlahne spet v popolnoma in nepopolnoma žlahne; in nežlahne v več plemena. Žlahne imenujemo tiste, ktere imajo tanko, svilnato
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zavoljo volne, ki je tanka, lepa in draga. Pa tudi nežlahne ovce dajo nektere plemena lepo in dobro desiravno od unih

Zlatorog (1886):	Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej
Tiun - Lin (1891):	ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti

Biblia (1584):	govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr
Biblia (1584):	Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je
Biblia (1584):	je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke
Biblia (1584):	némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni
Biblia (1584):	poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta
Biblia (1584):	dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou
Biblia (1584):	Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu
Biblia (1584):	ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak
Biblia (1584):	Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali

Mineralogija in geognozija (1871):	srebro, 56. Nickelantimonglanz, niklo-antimonovi lesketač, 55. Niekelblüthe, nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela
Mineralogija in geognozija (1871):	Niekelblüthe, nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55. Niekelwismuthglanz, niklo-bismutovi lesketač

Mineralogija in geognozija (1871):	Nickelantimonglanz, niklo-antimonovi lesketač, 55. Niekelblüthe, nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda
Mineralogija in geognozija (1871):	niklo-antimonovi lesketač, 55. Niekelblüthe, nikelovi cvet, 55. Nickelerz gl. Nickelglanz. Nickelglanz oder weisses Nickelerz, nikelov lesketač ali bela nikelova ruda, 55.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 65 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

Botanika (1875):	raznih vrstí te rastline se najbolj pogostoma sadi virginijski tabak (Nicotiana tabacum), pod. 215.
Zoologija (1875):	160. Nerium 142. Nešplja 156. Netresk 154. Neža bodeča 134. Nicotiana 141. Nigella 147. Nočnica 144. Noga mačja 139. Nopal 150.
Botanika (1875):	z belimi, trobentami podobnimi cveti je lepo vrtno zelišče. Tobak (Nicotiana) izgubi svoje omamne lastnosti le nekoliko sè sušenjem in s

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podložna, nima pravice več ko 2 gold. in pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši oglasi, zmajejo moj stari
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na novizh prejemati, v temu meſzu sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred