Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 89

▶ predstava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstav

Občno vzgojeslovje (1887):	spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S
Občno vzgojeslovje (1887):	v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek
Občno vzgojeslovje (1887):	primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi
Občno vzgojeslovje (1887):	nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer vsak
Občno vzgojeslovje (1887):	se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno
Občno vzgojeslovje (1887):	v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva
Občno vzgojeslovje (1887):	imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera
Občno vzgojeslovje (1887):	in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje
Občno vzgojeslovje (1887):	je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da si svoj „jaz

predstava

Občno vzgojeslovje (1887):	ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov
Občno vzgojeslovje (1887):	to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj

predstavah

Občno vzgojeslovje (1887):	bi se predstava osamelosti in zapuščenosti otemnela po njenih protivnih predstavah. Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno krepkeje ter se siloma
Občno vzgojeslovje (1887):	čustvi tesno zvezana in imajo kakor le-ta svoj sedež v predstavah. Zato ni dopuščeno, duši pripisovati posebno vzmožnost poželenja (poželjnost), kakor
Občno vzgojeslovje (1887):	umetne potrebe. 18. Duševna poželenja. Vse poželenje ima pač v predstavah svoj sedež. Vender se duševno poželenje razlikuje od čutnega v

predstavam

Občno vzgojeslovje (1887):	osobito neugodno čustvo, katero se nenadno in silno upira našim predstavam. Ta neugodnost ostane stalna, in šele povoljno iznenadenje jo izpremeni
Občno vzgojeslovje (1887):	ali naposled, da je zavest pod vplivom volje odprta vstopajočim predstavam. Z oziram na to razločamo troje vrst pazljivosti, namreč a

predstavami

Občno vzgojeslovje (1887):	se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo
Občno vzgojeslovje (1887):	dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje

predstave

Občno vzgojeslovje (1887):	sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti
Občno vzgojeslovje (1887):	sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo
Občno vzgojeslovje (1887):	notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v
Občno vzgojeslovje (1887):	dni in neprestano vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav
Občno vzgojeslovje (1887):	kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti
Občno vzgojeslovje (1887):	izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in
Občno vzgojeslovje (1887):	pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi
Občno vzgojeslovje (1887):	takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se
Občno vzgojeslovje (1887):	obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo

predstavi
Občno vzgojeslovje (1887): neprijetno, pristopna je zavest najbolj oni pri vzbudi čustva merodajni predstavi in njenim pomočkom, — ali pa se jej zaprè in pusti

predstavo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	nerada sliši in ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za predstavo v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	radostjo čujemo, da namerava v kratkem občinstvo iznenaditi s telovadno predstavo. — Kozé so pri nas hude; vsak dan imamo po enega
Občno vzgojeslovje (1887):	zavedamo, govorimo o čustvu. Navadno pa pazimo najbolj na ono predstavo, katera je merodajna pri vzbudi čustva. Z ozirom na to
Občno vzgojeslovje (1887):	in izključljiva mér zavesti na nek poseben občut, na neko predstavo ali célo zvezo predstav. Takovo stanje se provzroči na več
Občno vzgojeslovje (1887):	sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto predstavo, katero imamo sedaj, imeli že preje. Ako se samohôtno spominjamo
Občno vzgojeslovje (1887):	da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s predstavo o samem sebi, ako v posamnem delovanji volje najde zopet

▶ predstaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavi

Stric Tomaž (1853):	kar je raji slišal, da bi Tomaža več ne mučil. Predstavi mu vse, koliko zgube bi zavolj tega imel, ker je
Občno vzgojeslovje (1887):	je vsprejemljiv po nekoliko le za ono, kar se mu predstavi v čutni obliki. Ravno tako hoče, čuti in želi le

predstavil

Mahmud (1870):	Božidar. Teodozij je povedal opatu vse svoje prigodke in mu predstavil Mahmuda. Opat je bil vesel in poljubil je Mahmuda na
Gospod Janez (1884):	gosta. Zardela je nalahko v lice, ko ji je soprog predstavil sodnika. »Včeraj ste bili v kopeli! « dejala je in za
Gospod Janez (1884):	znanka! Potem ga je začelo jeziti, da se ni bil predstavil in da nje ni povprašal, kdo je in kaj in
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	službo kvitiral neki oficir, potem pa, ko se ji je predstavil v civilni obleki, ni ga hotela nič vec poznati, češ
Senanus (1892):	pa skoči nejevoljen kvišku. Kolika brezumnost, da se ji ni predstavil kot Pavel Vodè, komptoirist v pisárni gospoda Zorca; takó bi
Gorski potoki (1895):	odprl v Ljubljano se preselivši Nemec, kako se je tam predstavil in so ga sprejeli s predlogom, da bo štirinajst dni
Zunaj (1896):	vendar sem te ljubila že takrat, ko si se mi predstavil, iz vse duše, iz vsega srca! — Ti pa nisi vedel
Moja hoja na Triglav (1897):	pred družbo in mož mi je roko stisnil prav prisrčno. Predstavil sem tovariša in opomnil, da gospodična laže govori laški nego
Gojko Knafeljc (1899):	Grahorjevo družino, ki je bila došla včeraj zjutraj iz Ljubljane. Predstavil ga je bil v oskrbnik Šahar. Nekaj časa mu je

predstaviti
Gozdovnik (1898): je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje

▶ predstaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaviti pred; kontekst

predstavi

predſtavi

Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi
Pozhétki gramatike (1811):	rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle

predstavijo

predſtavio

Pozhétki gramatike (1811):	de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt
Pozhétki gramatike (1811):	de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus
Pozhétki gramatike (1811):	le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama

▶ predstavljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavljanja
Občno vzgojeslovje (1887): oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše
predstavljanju
- predstavljanji
  Občno vzgojeslovje (1887): je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne

▶ predstavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavlja

Astronomija (1869):	pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo
Astronomija (1869):	59. Pod. 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša
Astronomija (1869):	plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je
Mineralogija in geognozija (1871):	v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s
Zoologija (1875):	opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali

predstavljajo

Kemija (1869):	ki nam mnogotere razmere, ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno predstavljajo. Spojine prve vrste zaznamujemo s tem, da postavimo znak za
Zoologija (1875):	dospeli smo do najnepopolniših živih stvorov, ki pod imenom praživali predstavljajo zadnji red živalstva. Z imenom praživali pa nij rečeno, da

predstavljala

Astronomija (1869):	ktera bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte
Astronomija (1869):	bila gotovo ta, da bi neka manjša obla, ktera bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok
Ferdinand (1884):	oči zagledajo neko podobo na steni, kar obledi. Podoba je predstavljala moritev nedolžnih otročičev v Betlehemu. Pogled na nekega vojaka, ki

▶ predstavljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavljati pred; kontekst

predstavlja
- predſtavla
  Pozhétki gramatike (1811): Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje

predstavljajo

predſtavlajo

Pozhétki gramatike (1811):	Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio
Pozhétki gramatike (1811):	ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam

▶ predstavnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Kadar deželi kakoršna kolj nevarnost pretí ali žuga, ima vsak predstavnik svoje može v orožje poklicati; kdor ne pride, naj ga

▶ predstojnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstojnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem p
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	društvo, pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik Krežma, violonist Frontalli iz Treta, g. E.
Ferdinand (1884):	redovnika k bolniku. »Milostivi gospod, tú vam je poslal samostanski predstojnik, kakor mi piše, jednega najvrednejših bratov svojega samostana, o. Antona

predstojnika

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dreves na svojim zemIjišu, ali na kakšnim drugim od srejnskiga predstojnika v ta namen odločenim kraji, posaditi. V zastavo, da bo
Ferdinand (1884):	kar stopi v sobo redovnik ter podá slugi list svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki prižgano svetilnico, pelje častitljivega redovnika k
Ferdinand (1884):	le Bogu. Če mi dovolite, hočem iti tje ter prositi predstojnika v vašem imenu, naj vas pride obiskat, ali pa naj

predstojniku

Trtna uš (1881):	njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku. " Ista postava zaukazuje predstojniku, da ima nemudoma vse najaviti političnej gosposki, katera potem da
Trtna uš (1881):	navzočnost trtne uši v njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku. " Ista postava zaukazuje predstojniku, da ima nemudoma vse najaviti političnej
Ferdinand (1884):	da je grof v velikej nevarnosti, napisal je precej list predstojniku. Izročivši list selu reče: »Brzo obsedlaj dva čila konja, jednega

▶ predstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prednost; Pleteršnik

predstvo

predstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí

predſtvo

Pozhétki gramatike (1811):	isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo, ino presupposer, predpolagati, predrasúmiti; ktiri dve beri: preſéanſe, preſuposè. D
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar je po vſaki zeni predſtvo tega pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi

▶ preduh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preduh

Mineralogija in geognozija (1871):

Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno

preduha
Mineralogija in geognozija (1871): ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki
preduhov
Viljem Tell (1862): Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se

▶ predviden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

predvidene
- previdene
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati

▶ predvideti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

predvidel

prevideu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader je on prevideu, de bode mogu ſvojo ſveto kry is vſeh shil, s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Naſh lubesnivi JESUS je ſvojo ſmert prevideu, inu sa volo strahu pruti tiſti s' ſmertjo rinou. O

predvideti

previdit

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	maliga Travna. Satorej ſe more s' kermo sa shivino dobru previdit, slaſti, katęri Ovze jimajo, kir to Silno ſe nemorjo nizh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode vender malu, al zelu nizh, satorej ſe more poprej previdit. Vinu. Aku poprej to Lętu ni blo prov dobru, toku

▶ predvsem členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

predvsem

pred vsem(združena oblika)

Čas je zlato (1864):	bom vidil de si priden, bom ....... no bomo že vidili! Pred vsem si zapomni: de je čas zlató! – Z Bogom! Kader
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno
Občno vzgojeslovje (1887):	Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim
Gozdovnik (1898):	No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se

predvsim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav

pred vsim(združena oblika)

Zlata Vas (1848):	Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga ni

pred vſim(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih

▶ predvzetek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

namera; nemško-slovenski slovar

predvzetek
- predsevzetku
  Robinson mlajši (1849): považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil

▶ predvzetje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

namera; nemško-slovenski slovar

predvzetje
- predsevzetje
  Robinson mlajši (1849): den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo
- predse vzetje(združena oblika)
  Robinson mlajši (1849): času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom

▶ predzadnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predzadnji

predsadni

Pozhétki gramatike (1811):	povém, que j' émaille, que je travaille. 4. Dolgi ſo predsadni slogi s konzam: abre, acle in ave, poſtavim: candelabre, ſvézhnik
Pozhétki gramatike (1811):	góshovka, bonnête, poſhten, procès, pravda. Opri ſe en malo na predsadni slog v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader
Pozhétki gramatike (1811):	v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt, aimable, lubesniv: in

▶ predzgodovinsk neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

predzgodovinsk

Mineralogija in geognozija (1871):

99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99.

▶ predzgodovinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predzgodovinskih
Mineralogija in geognozija (1871): tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in

▶ predznak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predznak

Aritmetika za učiteljišča (1885):	števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obče pomikati se v nasprotno mer, kakor jo zahteva subtrahendov predznak; število, do katerega na ta način v številni vrsti pridemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila. 4.) Vsota dveh nasprotnih števil je jednaka ničli

predznakom

Aritmetika za učiteljišča (1885):	korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1

▶ preenostaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

preenostavna
Gozdovnik (1898): na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom

▶ prefekt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgojitelj (v internatu); [sskj]

prefekt
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in

prefekta

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico vsakterega, on je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi meni ljub; ktera sta? ” „Eden je Tiburcij, sin bivšega prefekta Kromacija, drugi nek mladeneč, Torkvat po imenu. ” „Torkvat? ” zavzame se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čudno mu je bilo serce in se kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta

▶ pregača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pregače
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in

▶ preganjalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preganjalcem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	je poskrival po rojanskem potoku , imenovanem „Mastezin”. Tako je ušel preganjalcem. Še dandanes kažejo kraj njegovega zateka, namreč pri malnih v
Oče naš (1885):	vso moč ni se bal, da bi se tako svojim preganjalcem izdal. Vse je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Vender bi bil pa Tone ubežal svojim preganjalcem, če bi ne bil v tem hipu, ko je stopil

preganjavcem
Blagomir puščavnik (1853): seboj, in kdor se k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše

preganjalci
- preganjavci
  Stric Tomaž (1853): kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki ste že med tem

preganjalec

Gozdovnik (1898):	razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem
Gozdovnik (1898):	oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg

▶ preganjan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preganjane
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje
preganjanemu
Stric Tomaž (1853): krepostjo, ter ga še celo z velikim veseljem napolnilo, tako preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči

preganjani

Zlata Vas (1848):	to dobro zdélo, če so bili Ožbè in njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne
Tiun - Lin (1891):	sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja
Gozdovnik (1898):	še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi

▶ preganjanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preganjancev
Tiun - Lin (1891): Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki

▶ preganjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preganjanja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	smo že, da so smeli pervi kristijanje, zlasti ob času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	tudi najemniki in rokodelci, ki niso bili Latinci. O času preganjanja sv. cerkve kristijani niso bili nikdar varni pred zalezovalci. Mnogi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	V Trstu kakor drugod je tekla mučeniška krv. V dobi preganjanja kristijanov sv. Mohor ni več zahajal v mesto, ali če

preganjanje

pregajnanje

Ta male katechismus (1768):	ſakaj oni bodo otrozi boſhji imenuvani. VIII. ſvelizhani so, katiri pregajnanje terpèe ſa pravize volo, ſakaj njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni) moj Syn! zhes uſſe ſaſhmaganje, zhes uſſe ſashpotuvanje, inu pregajnanje, kader bode uſſe sovraſhneke teh Mashnekov v' vezhno smert iſrozhil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' dellah sem jeſt ſhivela od mojeh mladeh dny. Uwoshtvu, pregajnanje, fanezhuvanje je bilu moj uſſakdane kruh, katirega je Buh meni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XVI. Poſt. Groſa pred greham je k' dobremu enu veliku pregajnanje. XVII. Poſt. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	meni pergodilu v' Antiochiji, v'Ikoniji, inu v'Lyſtru: kakerſhnu pregajnanje ſim terpov, inu is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu uſſi, katiri othe brumnu ſhiveti v' Chriſtuſu JEsuſu bodo pregajnanje terpelli. Evangelium S. Joannesa na 15. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu
Branja, inu evangeliumi (1777):	daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe je meni pergodilu v' Antiochiji, v'Ikoniji

preganjanje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je
Stric Tomaž (1853):	blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga še
Oče naš (1854):	verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi
Oče naš (1885):	verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi
Gozdovnik (1898):	Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih

preganjenje
Biblia (1584): korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri

preganjanju

preganjanji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preganjani. Kdor tedaj hozhe reſ dober biti; mora per vſim preganjanji zhednoſti sveſt oſtati, ino perpravljen biti savoljo nje vanati ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	suſa, ino preganjali njegove verne. Pa ravno v' preganjanji, ki ſo ga verni terpeli, ſo ſvojo zhednoſt naj lepſhe
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sreča in da bi jaz postala perva cvetlica v tem preganjanji. ” Hotela je urno naprej, pa Boštjan jo malo ustavi. XI.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Gospoda in Zveličarja, in sicer v strašni vojski, ob silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite

▶ preganjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preganja

pregane
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa

preganja

Divica Orleanska (1848):	Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér
Oče naš (1885):	tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te

proganja
Viljem Tell (1862): Tell. Al veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag

preganjajo

preganajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih

preganjajo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č.
Divica Orleanska (1848):	Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža
Sveti večer (1866):	O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila

preganjal

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je mogel. Jonata, kraljev sin, je
Blagomir puščavnik (1853):	in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj

preganjala
Blagomir puščavnik (1853): vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka

preganjali

pregajnali
Branja, inu evangeliumi (1777): imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga

preganjali

Biblia (1584):	Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih

preganjamo
Gozdovnik (1898): on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le zato priključil, da bi

preganjaš

Divica Orleanska (1848):	sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš

preganjaſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Jas ſim Jesuſ, kteriga preganjaſh! ” Pavel ſpet popraſha: „Goſpod, kaj hozheſh, de ſtorim? ” Goſpod mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel! kaj me preganjaſh? ” Pavel, na tleh leshé, veſ preſtraſhen vpraſha: „Goſpod! kdo ſi

preganjati

pregajnati

Kratkozhasne uganke (1788):	eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu
Kratkozhasne uganke (1788):	si je on bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se
Kratkozhasne uganke (1788):	mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki
Kratkozhasne uganke (1788):	Aran loſhi toku dolgu, de sprelgſhe, XLIX. Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij, ter njeh k'
Kratkozhasne uganke (1788):	urat obvęſhi: tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej te kosze
Kratkozhasne uganke (1788):	talerju ſmerſnela. XVII. Mishe, inu podgane bres misheze, inu ſtrupa pregajnati. Roshtaj majhene kofetelze mezesnove gobe v' maslu, ter njeh kje

preganjati
Občno vzgojeslovje (1887): zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in

▶ pregiba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregibanje; Pleteršnik

pregibo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in

▶ pregibati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregibajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega

▶ preglavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preglavica

Zoologija (1875):	obsežniša. Termitje časih potujejo in na tacem potu so velika preglavica ljudem, ker razdenó in uniče vse, kar nij od kamena
Zoologija (1875):	živé v vodi in sicer na ribah, katerim so velika preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš

preglavice

Marjetica (1877):	šivala svatovsko perilo. Poslednje jej je delalo mnogo in največ preglavice. Sklenila je namreč izdelati vsa krila, in vse, kar mora
Povestnik v sili (1883):	Vedno hujše, gospod Teodozij, vedno hujše! Komtessa Vam dela mnogo preglavice, nadaljujem jaz pomilujoč jo. Oh, ko bi me le še
Zvezdana (1883):	gosposko vrano korakati proti samotnej žagi. Poslednje je delalo precej preglavice radovednim vaščanom, ker si niso mogli takove žagarjeve imenitnosti prav
Arabela (1885):	da hodi gospa o takem nezdravem vremenu od doma. Največ preglavice pa jej je delalo to, kaj ima sploh židinja v
Od pluga do krone (1891):	Nande, tisti poredni Nande, ki mi je dostikrat delal toliko preglavice zaradi moje neotesanosti! » «Nič ne dé, prijatelj! Hudega ti nisem
Svatba na Selih (1894):	ni hotel, ker bi Dragar preveč zbesnel. »Oh, Lenica, kakšne preglavice nam napravljaš! Nikar ne bodi takó svojeglava in lepo se
Strte peruti (1894):	bilo vedno prav dobro. Tudi šola ji ni delala dosti preglavice, ker je imela malo in že večjih deklic. Kadar jih
Dušne borbe (1896):	izročil stavcu razpravo, ki mu je še včeraj delala toliko preglavice. Prav iz srca se je veselil novo prerojenega brata, in
Slučaji usode (1897):	beseda, če mu je tudi nemščina, za-nj »tuji« jezik, delala preglavice! Kako uljudno in dostojno se je vedel! Res, priprosti služabnik

▶ pregled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregled

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja
Zlata Vas (1848):	vtikati. In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj. Ta pregled pa velja samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v
Mineralogija in geognozija (1871):	Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost
Botanika (1875):	vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak

pregleda
Zoologija (1875): uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda.

pregledu

Mineralogija in geognozija (1871):	Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi
Mineralogija in geognozija (1871):	glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako
Mineralogija in geognozija (1871):	jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena
Zoologija (1875):	jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi:

prigledu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi moj Syn! inu uſſem, katiri mene lubejo, k' enemu prigledu, ali exempelnu te pokorshene naprejpoſtavlena. Jeſt nisem nekol svojoglavna j
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Joſhefa pogmirati, inu vas na pot perpellati po treh svetemu prigledu vashe ſhivlenje viſh ti, taiſtega posnemati, inu ſa njimi hodi

▶ pregledan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregledane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja

▶ pregledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregleda

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha
Stric Tomaž (1853):	mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre k mizi in pričakuje tu mirno, z rokami v
Fizika (1869):	da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj

pregledajo
Zlata Vas (1848): spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki

pregledal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel
Zlata Vas (1850):	mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Korvin z fora, je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko

pregledala
Spisi Krištofa Šmida (1883): da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V
pregledali
Kmetijske in rokodelske novice (1844): že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so

pregledalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših
Astronomija (1869):	d. S hriba, ki je, 10.000 čevljev visok, bi se pregledalo 2364 milj zemlje. Zemlja se zavrti okoli svoje osi enkrat
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	petih poskusih in primerljajih, ko se je dne 24. maja pregledalo, kako se je cepljenje sponeslo, nepovoljen. Od št. 1 prijelo

pregledamo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni, krepki in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših

pregledati

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh
Robinson mlajši (1849):	ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil
Fizika (1869):	oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno tukaj
Gozdovnik (1898):	pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo

preglej
Kmetijske in rokodelske novice (1843): gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite

preglejte

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem

▶ pregledati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznati; SSKJ

pregledati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in na tó

▶ pregledati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregledati; SSKJ

pregledal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano

▶ pregleden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregledni
Zoologija (1875): teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse

▶ pregledovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

pregledovalci

Trtna uš (1881):	imeli. Kajti mnogo skušenj nam je uže pokazalo, da so pregledovalci trtno uš na obleki, z obutalom, z orodjem prenesli v
Trtna uš (1881):	trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker pregledovalci trtno uš lehko dalje zatepejo in jo spravijo v vinograde

▶ pregledovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregledovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine

▶ pregledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregledoval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih
pregledovala
Genovefa (1841): zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in
pregledovali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto
pregledovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil

pregledovati

preglednoti
Robinson mlajši (1849): je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav

pregledovati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	derveſih na vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé, pomoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize novi prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine ſo ga nagovarjali, de bi ſvoje peſmi

pregleduje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej
Stric Tomaž (1853):	nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre

progleduje
Valenštajn (1866): mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej

pregledujejo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz

▶ pregledovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregledati; Biblija.net

pregledujejo
- pregledujo
  Biblia (1584): inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori

▶ preglobok pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pregloboka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga

▶ pregloboko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pregloboko
Zlata Vas (1848): smejali, kadar jo je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa

▶ preglodan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

preglodani
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako

▶ pregnan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregnan

Pozhétki gramatike (1811):	krat ſamo s' ſamim imenvavnim, poſtavim: je bil pregnan; pa nemorem dalje rezhi: je bil pregnan od Petra
Pozhétki gramatike (1811):	je bil pregnan; pa nemorem dalje rezhi: je bil pregnan od Petra ampak: Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo
Pozhétki gramatike (1811):	je li peter pregnal, al je prozh od petra drugám pregnan bil. J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je

pregnana

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim
Divica Orleanska (1848):	ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse

pregnanimi
Maria Stuart (1861): Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta

▶ pregnanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregnanstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	je bil leta 1848 odstavljen in je v Gmunden-u v pregnanstvu živel, je prišel na Ogersko spet nazaj. — V nove županije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Zdivjali so Magjari celó tako, da Košuta, ki zdaj v pregnanstvu živi v Italiji, hočejo imeti v svoji sredi ter da

▶ pregnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregnal

Kratkozhasne uganke (1788):	kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v'
Kratkozhasne uganke (1788):	aku be ſhe ondi bli, tok njeh bosh skus tu pregnal. XXII. Varuvati, de se mleku naissire. Verſhi notri v' mleku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dęnu, toku ta duh bode is tojiga Traunika vſse kerte pregnal. Zhe toj Mejazh toku nozhe ſturiti, nej pa ſhkodo terpi
Pozhétki gramatike (1811):	je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al je prozh od petra drugám pregnan bil. J'aime mon
Pozhétki gramatike (1811):	rezhi: je bil pregnan od Petra ampak: Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pripomozhkov ljudje ſvetujejo soper mole, tóde nar bolj jih boſh pregnal, zhe boſh shitnizo takó napravil, kakor je bilo ravno rezheno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih v dimnik obéſi. — Tako ſi jih ſhéſt in trideſet pregnal. ” „Kadar goſpodar umerje, ſe morajo vſi panjovi v uljnjaku in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kuho in za kruh. Kdor bi s turšico rad ajdo pregnal, pač ne pomisli ali pa ne vé, de turšica ajde
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in se je s pečenko mastil. Kerčmarju je sicer gostove pregnal, pa kerčmar se je mogel sam nad tem smejati in

pregnala

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Petrovo pervo soznanjenje na póti. Že je zora tamoto noči pregnala in zlato sonce začelo izhajati, ko se je Peter zbudil
Roza Jelodvorska (1855):	bi se pred Bogam pregrešila, ako bi revno iz službe pregnala, in svojo srečo tako hotla na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa
Oče naš (1885):	bode božja roka solze obrisala in revščino iz teh dolin pregnala! “ Barba ga je vesela in vpokojena pogledovala. Stari, krepki Ménart

pregnali
Divica Orleanska (1848): Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori

pregnalo

Blagomir puščavnik (1853):	hitro bo Vaše bolno in otožno stanje kako nepričakovano veselje pregnalo. ” — „In vender
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v „Presse” razjasnuje ta umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj

pregnati

pragnati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL † ASTOLOT
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI

pregnati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili
Tiun - Lin (1891):	predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol

prežene

preshene

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je nar ta bolſhi gnoj, inu dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tàmmó is vaſhe pameti preshene. Troſhtar ſvęti Duh prebivaj notri v' vaſs, inu vaſs s'

prežene

Kemija (1869):	kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno
Deborah (1883):	mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in

preženejo
- preshenejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker
- preſheno
  Ta male katechismus (1768): Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne
preženemo
- pregnemo
  Fizika (1869): Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se
preženeš
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem

preženi

presheni

Kuharske Bukve (1799):	lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga

▶ pregodnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prezrelost; Pleteršnik

pregodnosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje

▶ pregorek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pregorke
Kmetijske in rokodelske novice (1845): jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja
pregorkih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): res, de dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je

▶ pregoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregore
Kmetijske in rokodelske novice (1843): leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi

▶ pregost pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregosta
- pregosta
  Kemija (1869): v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se
- pregoſta
  Kuharske Bukve (1799): meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe
pregosto
- pregoſto
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in

▶ pregosto prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregosto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	med dvema rutama, očisti cukra kolikor ga hočeš, pa ne pregosto, pohladi ga, zloži lupine v steklenico in vli cuker nanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	posebno če se ovni, ki so še le leto stari, pregosto spušajo k ovcam. Ker nobena pomoč zoper to bolezin ni
Botanika (1875):	nas že zavolj tega skorej povsod nemogoča, ker je zemlja pregosto naseljena. Skušnja je pokazala, kako je v vsakem posebnem kraji

▶ pregovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregovor

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedó , de niso za vojaški stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bilo še tisti večer pomagano. Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je
Roza Jelodvorska (1855):	rajnki oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri

prigovor

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog

pregovora

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	obžalovanje le zavoljo lastne škode, vendar je Jelica spoznala resnico pregovora: Prevzetnost in terdo sercé Seb’ in drugim žalost storé.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pride péš domu, in večkrat je ponavljal svojim otrokom resnico pregovora, ki pravi: „Nemarnost v malih rečéh Pripravi te v škodo

prigovora
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo

pregovore
Kemija (1869): zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo po obliki, delu in dobroti

pregovori

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez

pregovorom
- pregovoram
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi

▶ pregovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregovori
Zlata Vas (1848): v tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó

pregovoril

Najdenček (1860):	in sim mu tudi iz serca priveržen bil, me je pregovoril in mi obljubil, mi kadar se vernemo, toliko dnarjev dati
Valenštajn (1866):	Karafa i šest drugih generalov Pogreša se, on je je pregovoril, Da so za njim pobegnoli. To vse Pri sebi pisano
Ferdinand (1884):	priprostega brivca tako vrlo prekanil. Rad bi bil prekanil in pregovoril tudi še samega sebe, češ, dejanje, ki ga namerava, ni
Zeleni listi (1896):	vedno le Milan. Milan si je zmislil kako nerodnost ter pregovoril potem tudi Bogdana, da mu je pomagal. Pri hiši je

pregovorila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj
pregovorili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi
pregovorite
Deborah (1883): Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite –

pregovoriti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' greh pregovoriti. On pa ne pervóli tega, ino rezhe: „Kako bi mogel
Genovefa (1841):	go v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je
Robinson mlajši (1849):	svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v
Blagomir puščavnik (1853):	v svoje posestva nazaj šli. Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let
Oče naš (1854):	pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo
Roza Jelodvorska (1855):	dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. «

▶ pregovoriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregovoriti; SSKJ

pregovore
Sveti večer (1866): se je in zobje so mu mraza šklefetali. „Ukogi Tonček”, pregovoré mati; „tako te zebe, da komaj govoriš, in lačen in
pregovori
Čas je zlato (1864): »Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako

pregovoril

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):

mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov ni nihče pregovoril; menda je bilo ljudstvo potolaženo. Lep, hraber mladeneč, njegov navdušeni

pregovorili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi
pregovoriti
Blagomir puščavnik (1853): omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga

▶ pregraja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrajo
Botanika (1875): čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da

▶ pregrd pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrdo
- pregerdo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem

▶ pregreha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregreh

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih pregreh kriva.
Ferdinand (1884):	bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč

pregreha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je

pregrehah
Zlata Vas (1848): vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in

pregrehe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je, da bi ga

pregrehi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per
Roza Jelodvorska (1855):	ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera

pregreho

Sacrum promptuarium (1695):	de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril
Mlinar in njegova hči (1867):	in dan na nič druzega ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel

▶ pregrešek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestopek; [sskj]

pregrešek
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej
pregreška
Tine in Jerica (1852): tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži.

pregreške

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	všeč, ako otrok svoje starše vselej spoštuje, ino celo njih pregreške poterpežljivo preterpi. Noetovih mlajšev se je sčasama velik narod zaredil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ne pripusti. (Dalje sledi. ) Ogled nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori

pregreškov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala
Oče naš (1854):	bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile

▶ pregrešen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrešna
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O

pregrešnega

Marjetica (1877):	pamet, koliko je vredno to in ono posestvo, koliko tiči pregrešnega dolga na njem, koliko se plačuje upnikom obresti. A kaj
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	velike narode. V vsej zgodovini skoro ne nahajamo bolj popačenega, pregrešnega zločinca nego Cezarja Borgija — in vendar ga Macchiavelli, ki ga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	me veseli ljudska hvala, ne tajim. Ali to ni nič pregrešnega. Vsak kristjan ima dolžnost, skrbeti za dober glas in lepo
Žrtva ljubosumnosti (1884):	čut mi žališ, ako si domišljuješ, da jaz na kaj pregrešnega mislim, če z njim, poštenim človekom, govorim! Zakaj bi ne
4000 (1891):	prilika in odkazati ji je mesto, kamor ne sezajo valovi pregrešnega vsakdanjega življenja. In kje bi bila varnejša nego v hiši
Lisjakova hči (1892):	pa sodi, da izvršuje le svojo dolžnost, ako te svari pregrešnega življenja, zlasti ker me pozna, kako sem zaljubljen vate, pa
Vaški pohajač (1893):	je črtil, ne ljubil. « »Bog ti ne štej za greh pregrešnega govorjenja! — Kaj ti je pa storil žalega? « pravi mati, hoteč
Svatba na Selih (1894):	je lepo, da take pregrešne rečí počenjaš z lovcem. « »Mati, pregrešnega ni bilo nič! Rada ga imam in on mene, bolj
Vinjete (1899):	slabega ... Če niso bile moje prisege resnične, to ni nič pregrešnega in nenavadnega; take prisege že od nekdaj ne prihajajo iz

pregrešniga

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):

ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o

pregrešnih
Izidor, pobožni kmet (1887): vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da

▶ pregrešenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pregrešenja

pregreſhenja

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvoje ſmerte , katira ſe je ſgodila k' odreſhenju od unega pregreſhenja, katiru je pod pervem teſtamentam blu, ti, katiri ſo poklizani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je sdaj, ena smęſhana ręzh od dobriga inu hudiga, od pregreſhenja, inu lejpih zhędnoſt. Njegova duſha,

▶ pregrešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregreši

pregreshy
Ta male katechismus (1768): vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali

pregreši

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ob času kuge na pašo goniti. Kdor zoper to prepoved pregreši, bo ojstro kaznovan. 8. Tudi na to je gledati, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ne sme nobena živina iz Češkega na Saksonsko; kdor se pregreši zoper prepoved, plača 10 do 100 tolarjev ali pa pride
Mlinar in njegova hči (1867):	Micka. Ne pregreši se o meni, Janko, Bog daj, da bi našel na

pregrešijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo

pregrešil

pragrieshov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oh odpvſti menei kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 10. TERPLENJE. Oni so taoje telv

pregrešil

Divica Orleanska (1848):	vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov
Viljem Tell (1862):	Ne morem tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo

pregreſhil
Branja, inu evangeliumi (1777): rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti

pregrešila
Roza Jelodvorska (1855): grešila; ali se ni ravno tako tudi trudila, kar je pregrešila zopet popraviti? Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste

pregrešili

pregreshili

Ta male katechismus (1768):	ſakrament ſa taiste, katiri so se po S. Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo
Ta male katechismus (1768):	glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se drugi zhes nas pregreshili. Kaj pak v' ti predſadni proshni: Inu nas naupelli v'

pregrešili
Tine in Jerica (1852): vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč

pregrešiti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino

▶ pregrešno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrešno

Zlata Vas (1850):	boljših jedi in hrami polni nar žlahnejših vin biti. Tako pregrešno so se ljudjé pogovarjali. Bogastvo pokazi serce, pa tudi ubožtvo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	grehov noč In nas vodi Božja moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj

▶ pregrešnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrešnosti

pregreshnoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj

▶ pregreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregreje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na

pregreli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj doli

▶ pregrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrnjena
- pregernjena
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga
pregrnjeni
- pregernjeni
  Genovefa (1841): obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti

▶ pregršče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prgišče; kontekst

pregršče
- pregerše
  Robinson mlajši (1849): ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje

▶ prehajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehaja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ, ko je to govoril. ˛Serzhno uſmiljenje do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo poſvariti ga ſhe hozhe; toraj rezhe ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dež, mraz in sneg razgraja, ker jesensko vreme v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v
Kemija (1869):	C4H4O4. Aldehid je toraj posredovalna stopinja, kjerkoli kakova vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li aldehid z amonijakom in s
Astronomija (1869):	pri spodnjej pičici začenši, okrog mize. Vidimo namreč, da luč prehaja vsa sozvezdja. Da reže ekliptika polutnik v kotu 23 ½
Kemija (1869):	pipi k odtoči katran, ki je za mnogovrstno rabo. Plin prehaja zatem skozi več predelov v kterih je po mahu potreseno
Mineralogija in geognozija (1871):	epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit
Mineralogija in geognozija (1871):	da se premeni v drugo ali kakor pravimo, da skalovje prehaja. Po tem sklepamo, da tako kamenje ni več v svojem
Mineralogija in geognozija (1871):	titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje prehaja v trahit, pa tudi basaltu se bliža. Kot zvrsti razločimo
Zoologija (1875):	nevarni protivniki. Dvanajsti razred: Kitovci, Cetacea. Glava pri teh živalih prehaja tekaj v truplo, prednji udje prestvarjeni so v plavute, a

prehajajo
Mineralogija in geognozija (1871): bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti

prehajati

Mineralogija in geognozija (1871):

Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se

▶ prehiteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehitel

Genovefa (1841):	bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko
Zlata Vas (1848):	nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več
Ferdinand (1884):	Grof Alfonz je bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter mu spolnil prošnjo, ki jo je imel na jeziku

prehiteli
- prehitali
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si
- prehitili
  Divica Orleanska (1848): koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti
prehiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Preden pa ſam va-njo pridem, me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko

▶ prehitro prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehitro

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do
Gozdovnik (1898):	očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar

▶ prehladen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehladne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga

▶ prehladiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehladi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je treba, de ſe ne vgreje ali pa naglo ne prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina

prehladil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ſi ne boſh ne glave, ne perſi ali nog prehladil, de te ne boſta kaſhelj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skerbni kmetovavec pozimi na to pazil, de ne bo živino prehladil. Prehladí se pa živina, če jo ob časih, preden sneg
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre

▶ prehlajenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehlajenja

prehladenja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jezik, kolikor je eno kurje jajce veliko. Kedar kašelj od prehladenja pride, se da živinčetu zjutrej in zvečer en maselc pogretega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	VIII. Poglavje. Kašelj. Kašelj izvira iz prehladenja, od sena, ktero je na travniku, na kterim večkrat voda
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in se po sledečih znamnjeh spozna. Živinče

prehlajenja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva

prehlajenje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo

▶ prehnit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

prehnit

Mineralogija in geognozija (1871):

Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet

▶ prehod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehod

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich
Fizika (1869):	se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost
Mineralogija in geognozija (1871):	ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride

prohod

Botanika (1875):	mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali
Botanika (1875):	sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali

▶ prehoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehoden

Fizika (1869):

Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren

prehodno

Mineralogija in geognozija (1871):	poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje
Mineralogija in geognozija (1871):	Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82.

▶ prehoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehodi

Biblia (1584):	Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	49 kilometrov, pošlje se od ravno tam drug kurir, kateri prehodi po 77 kilometrov na dan. V koliko dneh bode drugi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 kilometrov, pošlje se od ravno tam
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na dan, pošlje se iz B, skozi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	26 km? 51.* Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iz B, skozi katero mesto je šel, drug kurir, kateri prehodi po 75 km na dan. V koliko dneh bode drugi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter v tem času prehodil 2krat 49 = 98 kilometrov. Ker prehodi drugi po 77 kilometrov na dan, tedaj 28 kilometrov več

prehodil
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2 dni prej odpotoval nego drugi ter v tem času prehodil 2krat 49 = 98 kilometrov. Ker prehodi drugi po 77 kilometrov

prehodili

Astronomija (1869):	tje, od koder smo izšli. S 180° zemljepisne dolgosti smo prehodili pot okol ene zemeljske poloble in smo dospeli do največe
Gozdovnik (1898):	drugi ljudje, pa to nič ne dé. Mislim, da ste prehodili že mnogo sveta. Je-li poznate morda postave gora, travane, molčeči

prehodilo

Fizika (1869):	razvite, kakor znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji čas. Najstariji narodi so prirodo le rabili in
Fizika (1869):	končne hitrosti v določenem času. Na koncu prve sekunde je prehodilo že 15 čevljev, ima na dalje končno hitrost od 30
Fizika (1869):	dobim, da je telo, ki je dve sekundi dolgo padalo, prehodilo pot od 15 + 15 + 30 = 60 čevljev. Ako ravno tako

prehoditi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	verbjem z resjem vred; težko je bilo torej človeku jo prehoditi, in mnogokrat se je kdo vderl, in je bil le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in četert leta bi lahko porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh? 52. Za kurirjem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x, tedaj x = 3 1/3

▶ prehraniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehranijo
Zoologija (1875): zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in

▶ prehud pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehudo
- pre hudo(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil

▶ prehudo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehudo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne

▶ prehvaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehvaliti

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga
Roza Jelodvorska (1855):	dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom

▶ preimeniten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preimenitna

Kemija (1869):	hrano neobhodno potrebna. Ali še tudi v drugem obziru je preimenitna, ona je edino vrelo za klor, ki je v obrtnijah
Kemija (1869):	ne bodemo preobširni, končamo vvod z nekterimi premišljevanji, ki so preimenitna za vesoljno spoznanje prirode, zlasti pa zemlje in njenega okrožja
Kemija (1869):	strojena koža je vlečna, vitka, brani se gnjilobe in je preimenitna tehnična tvarina, usnje zvana. Za stroj se jemlje navadno čreslovina
Kemija (1869):	je stanovitno barvana. Za tega del je glinica v barvariji preimenitna tvarina. Galun (Alaun latinskega: alumen) je súsol iz žveplenokisle glinice

▶ preiskati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskal

Oče naš (1854):	svojega prijatla vse storiti. Ko se je dan storil, je preiskal ves gojzd in enkrat je šel po poti nazaj, po
Maria Stuart (1861):	ko se nesreča je zgodila, V Fotheringhaj, kraljičine je shrambe Preiskal, našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo Kraljičino do vas — Leicester
Oče naš (1885):	svojega prijatelja vse storiti. Ko se je dan storil, je preiskal ves gojzd in še enkrat je šel po poti nazaj

preiskali
Gozdovnik (1898): je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli
preiskati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti

preišče

Maria Stuart (1861):	hiša je Odperta. Burleigh. Vsem sovražnikom angleškim. Aubespine. Naj se preišče. Burleigh. Varite se tega! Aubespine. Jaz sem razžaljen, z mano
Občno vzgojeslovje (1887):	kar se poželi, pravemu namenu človeškega življenja ali ne. Pamet preišče izkušnjo in najde, da je treba težnje čistiti in urejati
Zeleni listi (1896):	Ko odide, pogreši Ljudmila svojo rdečo svilnato ruto. Vse kote preišče, ali rute ni nikjer. Da je imela ruto še pred

preiše
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva

preiščejo

Stric Tomaž (1853):	mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se
Občno vzgojeslovje (1887):	pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora

preišejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo

preišči
- preiši
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim

▶ preiskava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena

preiskava

Sveti večer (1866):	še naročil, naj Vas pozdravim in Vam povem, da bo preiskava, ki jo bo knez naročil, gotovo Vam v korist in
Astronomija (1869):	sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne

preiskavah

Kemija (1869):	arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah je mnogokrat potrebno znati, ali je kdo bil z arzenikom
Kemija (1869):	vseh spojinah je vedno ista, le kislec se menja. Pri preiskavah je šlo za to, da se izvé koliko kisleca se
Kemija (1869):	njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah zarad veče ali manjše nepopolnosti v delu nekoliko zmerom v
Botanika (1875):	podukom in z mnogimi skušnjami zadobiti more. Začetniku v mikroskopičnih preiskavah se priporočajo tedaj dela, ki obširno učé uporabo mikroskopa, kakor

preiskave

Astronomija (1869):	in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje
Mineralogija in geognozija (1871):	od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in
Mineralogija in geognozija (1871):	večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih

preiskavi

prediskavi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	možá; — mati Wurcel pa je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper to ženitev, zato ji je móglo prav biti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da

preiskavi

Kemija (1869):	truplu otrovanega človeka otrov poišče in jasno pokaže. Pri skrbnej preiskavi izbljuvanih jedi želodca in črev se večkrat najdejo arzenikovi drobci
Zoologija (1875):	trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo. Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami

preiskavo

Fizika (1869):	je, ne le radovednost, ampak tudi veselje za bolj natanko preiskavo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na Odsojah”), iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu
Gozdovnik (1898):	k pisalni mizi, ter zapišite vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti. « Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo

▶ preiskavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskaval
- prejskaval
  Astronomija (1869): za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je

▶ preiskovaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

preiskovaje
Kemija (1869): kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih

▶ preiskovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preiskovalci
Botanika (1875): se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske

▶ preiskovalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskovalni

Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	iz svoje listnice košček papirja in pišem na-nj sledeče: „Slavni preiskovalni sodniji v L. — Naj se pošljeta naglo dva zanesljiva agenta
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	in vse količkaj pomenljive dogodbe v spomin, kar sem postal preiskovalni sodnik v J. na spodnjem Avstrijskem. Stoj! tam je bilo
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	peljati na železnico, in se odpelje. — — — —--------— — — — — — — — Jaz sem bil takrat preiskovalni sodnik v tistem mestu. Ura je tekla proti desetim zjutraj
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	razumljivo. „Govoriti moram ž njim, naj velja, kar hoče. Ta preiskovalni sodnik ima pasji nos. " Ni jej bilo dolgo čakati, že
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	kajti mestice M., kjer sem bil jaz ta čas pomoćni preiskovalni sodnik, ker je moj prednik že več časa bolehal, — je
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	zvedel, da pravega hudodelnika niso še zasačili; pač pa je preiskovalni sodnik prijel jih več, katere je pa čez par dni
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	si pri tej priliki naklonil. — — Bil sem že par let preiskovalni sodnik v P., in ker sem imel po mestu in
Gospa s pristave (1894):	je obravnavalo pred vojsko. A dotičnih pisem niso mogli najti preiskovalni sodniki; sedaj pa mi piše kancelar, kje so, in da
Gospa s pristave (1894):	je na mah stopilo pred oči: umorjeni oče, rajni soprog, preiskovalni sodniki, vojaki, ječe, in jo razburilo tako, da ni mogla

▶ preiskovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskovanja

preiskavanja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim
Kemija (1869):	najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz
Zoologija (1875):	po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé

preiskovanja
Botanika (1875): da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj

preiskovanje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bal se je, da bi ga njemu ne dali v preiskovanje in bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne
preiskovanjih
- preiskavanjih
  Zoologija (1875): in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi

preiskovanju

preiskovanji

Mineralogija in geognozija (1871):	Pri tem preiskovanji je sedaj najbolj gledati na to, ali se proba brž
Botanika (1875):	150 gld. Ali mikroskop sam zá-se še ne zadostuje. K preiskovanji rastlinskega drobja je razun popolnega znanja v ravnanji z mikroskopom

▶ preiskovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskoval

preiskaval

Tiun - Lin (1891):	nekaj, kar je bilo podobno mesu, česar pa nisem natanjše preiskaval. Razjaren po tej novi razžalitvi pograbim slugo, ter ga ž
Gozdovnik (1898):	da pride pred četo k don Estevanu. »Sled sem že preiskaval Drži tjakaj v gozd. Sedel je pri nočnem ognju. Pa
Gozdovnik (1898):	obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet. »Ah! Je-li smem prašati, kdo so bili vaši

preiskoval
Sveti večer (1866): čeravno so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n.

preiskovala
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. )

preiskovali

preiskavali

Fizika (1869):	narodi so prirodo le rabili in vživali, pa ne pobližje preiskavali. Morali so se vsega še učiti in zato vidimo pri
Botanika (1875):	teh vnanjih pogojih rastlinskega življenja, če nismo najbolj na drobno preiskavali sostavine rastlinske in spoznali se s tistimi poti, po kterih

preiskovati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni
Fizika (1869):	Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina
Botanika (1875):	in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in

preiſkovati
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti

preiskuje

Občno vzgojeslovje (1887):	Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj
Gozdovnik (1898):	hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po

preiskujemo

Kemija (1869):	dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še dalje preiskujemo, koliko je kake druge kovine treba, da se more spojiti
Botanika (1875):	opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica

preiskujeta
Fizika (1869): in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki

▶ preis-tarif neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

preis-tarif

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in

▶ preiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preide

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo

prejde

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car na lov se spravlja

preidejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli

prešel

Najdenček (1860):	tudi kmeta prašal, ali ne ve, kam je moj pes prešel ? Pa gerdo mi je odgovoril kmet, ali je mar čuvaj
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	njeno lice, spomnila se je vsih bratovskih poljubov. Dan je prešel za dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred
Gozdovnik (1898):	No, njih strpljivost je imela prestati trdo poskušnjo. Dan je prešel, noč Pretekle, tudi jutro se je razkadilo, ne da bi

preſhel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozheta v' nebeſih vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	laſti ali poſeſtva eniga v poſéſtvo drusiga ali vezh drusih preſhel. Şposnano darilo prejme vſelej ſam sadnji laſtnik. 11) Ko pa

prešla

prejſhla
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu vedili povedati, kje bi bila, in tudi ni

prešla

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra do večera móta. Prešlà je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa rudar'ca
Kemija (1869):	vsakdanji kruh« in v tem zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pa izgine iz gradu in nikdo ni vedel, kam je prešla.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	deklica je vse izpolnjevala, kar ji je grofica naročila. Ni prešla ura, da bi se ne bila spomnila opominov odhajajoče gospè

prešle
Kmetijske in rokodelske novice (1846): papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy

preſhla

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo

prešle
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta

prešli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši prišli bodo, ako Bog dá
Spisi Krištofa Šmida (1883):	otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že

prešlo

prejshlu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojega ſhivlenja je v' ſhaluvanju, inu v'solſah prejshlu, inu moji ſhivi dnevi so bli polni grenkobe, inu britkuſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v molitvi. Tu je moje ſhivlenje goriderſhallu, ke ni minute prejshlu, katiro be nabila v'molitvi dapernesla. Jeſt sem ſhe
Abecedika ali Plateltof (1789):	s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj

prešlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno

preſhlo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidili, kakſhni ſo bli; blèdy, koker sid. Al to je preſhlo , koker ena meglá; pozhaſsi ſo pak ſpęt rudęzhi, toku rudęzhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prime. ) Sej me ſhe en malu boly; pak bo vshę preſhlo. (k' deklizham) Pojdimo, deklizhi. Baron, (ga nasaj saſuzhe. ) Ta je

▶ preizkušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preizkušen

skushan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je skushano svo velko barti. TA 66. KAPITL. Sapiknjano an skushan mitel. Usemi jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Karozham videti al vedeti. TA 57. KAPITL. Spet satatuino an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo

skvshan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sin † Bveg S. Dvh † Amen. TA 16. KAPITL. An drvji skvshan S. Shegen na an pot jas N: grem vboshjam jemeni

preizkušeno

skvshano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraji, zhier ti sedish takv bosh mov doro srezho je skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha

▶ preizkušnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preizkušenj
- preskušinj
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj
- skušinj
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún
preizkušnja
- preskušnja
  Aritmetika za učiteljišča (1885): tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13; 65 – 13 = 52.
preizkušnjah
- preskušnjah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se
preizkušnjam
- preskušnjam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je

preizkušnje

preskušnje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno

▶ prej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prej

pred

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo
Tine in Jerica (1852):	človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se

predi
Kemija (1869): organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri

prei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	v jemeni Boga Ozheta † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen. Prei da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krei dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo prei daboda zhiſto sanuzan. TA 55. KAPITL. Spet an dober Mittel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna

prej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roko stisne, ko Hifaks pride. Jubala mu je bila že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si
Astronomija (1869):	20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42).
Astronomija (1869):	bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov
Astronomija (1869):	j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42).
Gozdovnik (1898):	ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na

preje

Zoologija (1875):	redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same
Ferdinand (1884):	pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj

▶ preja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pred ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſeshnje naprede; vlezhejo pa domazhi ravno takó, kakor ti. ” 5) „Preja, ki ſe mora per teh kolovraſhzhikih slo ſliniti, bo terji

preje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo

prejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo

▶ prejasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejasnemu
- prejasnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski
prejasni
Valenštajn (1866): cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj

▶ prejem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški
Aritmetika za učiteljišča (1885):	15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima

▶ prejema samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejem; Pleteršnik

prejema

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti

prejeme
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per
prejemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila

▶ prejemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejema
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki

prejemajo

prejemajo
Ta male katechismus (1768): skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje

prejemljejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene

prejemal

Pozhétki gramatike (1811):	bi konzhal; je reçus, ſim prejél, je reçusse, jes bi prejémal, jes bi prejel; je rendis, ſim vernil, je rendisse, jes
Pozhétki gramatike (1811):	vous reçussiez, Qu'ils reçussent, Pretekli. Que j'aye reçu, de ſim prejémal, prejél itd. Que tu ayes reçu, Qu'il ait reçu, Que
Pozhétki gramatike (1811):	Deleshje. Sdajno. Recevant, prejémajózh, prejmejózh. Preteklo. Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél, a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, Davno doverſhen. Que j'eusse reçu, de bi jes bil prejemal prejél, itd. Que tu eusses, reçu, Qu'il eût reçu, Que
Pozhétki gramatike (1811):	recevriez, vi, vé, vé Ils recevroient, oni, one, one bi prejemal, e, e bi prejeli, e, e Pretekli. J'aurois reçu, jes
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, prejémal, prejél, a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor
Pozhétki gramatike (1811):	prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que je reçusse, de bi jes prejémal, prejél itd. Que tu reçusses, Qu'il reçût, Que nous reçussions
Čas je zlato (1864):	obračati. Pa kako? Malo plačilice, ki ga je kot hlevarček prejemal, mora svoji teti odrajtovati, tedaj v šolo ne more hoditi
Sveti večer (1866):	logar Novograjski oskerboval. ” Da bo kako počitno plačo ali penzijo prejemal in o sinovi službi ni bilo besedice v pismu. Le-to

prejemaval
Kmetijske in rokodelske novice (1848): in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov

prejemala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca
prejemale
Kmetijske in rokodelske novice (1845): de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za

prejemali

Pozhétki gramatike (1811):	e Nous recevrons, bomo Vous recevrez, bote Ils recevront, bodo prejemali, e, e prejeli, e, e Prihoden pretekli. J'aurai reçu, bom
Pozhétki gramatike (1811):	o Nous recevions, ſmo Vous receviez, ſte Ils recevoient, ſo prejémali, e, e Pretékli dokonzhan. Je reçus, ſim Tu reçus, ſi
Pozhétki gramatike (1811):	Ils auroient reçu, oni, one, one bi bili e, e prejemali, e, e prejemail, e, e Veliven. Bres perviga lizu edinjíge
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže prejemali. — Vsakteri pa, kdor misli od svojiga rokodelstva v to razstavo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim

prejemam

Pozhétki gramatike (1811):	naj préjmejo Perloshiven. Sdajni al Prihoden. Que je reçoive, de prejémam, de prejmem.
Pozhétki gramatike (1811):	il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous

prejemamo
Ta male katechismus (1768): nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker

prejemaš

prejemaſh

Pozhétki gramatike (1811):	s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous
Pozhétki gramatike (1811):	Que tu reçoives, de prejemaſh, de prejmeſh Qu'il reçoive, de prejema, de prejme. Que nous

prejemate

Pozhétki gramatike (1811):	nous reçevions, de prejémamo, de prejmemo Que vous reçeviez, de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que
Pozhétki gramatike (1811):	Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez, prejémate, prejmete Ils reçoivent, prejemajo, prejmejo

prejemati
Izidor, pobožni kmet (1887): vesel, kakor sedaj. Zato je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta

▶ prejemnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejemnik
Kmetijske in rokodelske novice (1846): entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž

prejemnikom

prejemnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape

prejemnikov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala

▶ prejet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejete

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in tako jima je bilo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja
Izidor, pobožni kmet (1887):	da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in

prejetem
- prejetim
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): vſtau, per katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od
prejetim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſhih gręhov ſe sna enkrat napolniti, inu zhe bomo po prejetim ſposnanji tę reſnize radovolnu greſhili taku sa gręhe obeni oſſer
prejeto
- preieto
  Sacrum promptuarium (1695): ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj
- prejeto
  Oče naš (1885): obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko

▶ prejeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejel

Biblia (1584):	pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi
Biblia (1584):	vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih
Zlata Vas (1848):	blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. Dne 10. julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od K. Goloba v Kamniku 600 gl. v gotovini
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija

prejeu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſu sveſt delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je nasai perneſsu te dinarje, katire je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nebeſih ma svoi tron , K'dir ni pred nym krivizhen Prejeu bo velik Ion. K'dir pa se v'grehu snaide

prejev
Branja, inu evangeliumi (1777): Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami

prejela

Tine in Jerica (1852):	sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž
Oče naš (1854):	le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to

prejella

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	delezh bla od ludy. Na samem sem od Angela zheshenje prejella, ter sem Mate Boſhja poſtalla. 2. Be bil ti moj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	wugejmedajavza, katira bo ſa en majhne dar veliku od Boga prejèlla. Tudi na temu svejtu se nabo tebi zhes pomankanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu ſanuzala, inu h'gorijemanju moje

prejele

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L.

prejeli

Biblia (1584):	budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam
Zlata Vas (1848):	drugi. Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in 9.
Divica Orleanska (1848):	le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tiste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo

prejelli

Ta male katechismus (1768):	imamo temistem, od katireh smo mi ſa Bogam nashe ſhivlenje prejelli, shposhtuvanje,
Ta male katechismus (1768):	uſſe te tvoje boſhje dary, katire smo od tvoje dobrute prejelli. Skus J. X. G. n. Amen. Karkol je na miſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	le uſſak ſvoj dnar prejęlli. Inu kader ſo ony taiſtiga prejęlli, ſo mermralli zheſs hiſhniga Ozhęta, inu ſo djali: leti poſledni
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh vi boſte muzh S. Duha prejęlli, katiri bo zhes vaſs perſhov, inu boſta moje prizhe v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	vezh prejelli: al ony ſo tudi le uſſak ſvoj dnar prejęlli. Inu kader ſo ony taiſtiga prejęlli, ſo mermralli zheſs hiſhniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri ſo bli okuli enajſteh najeti, ſo uſak ſvoj dnar prejęlli. Perſhli ſo pak tudi ti pervi , ter ſo menili, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	prejelli, de bi ſe mogli supet bati, temuzh vi ſte prejelli Duha tega goriusetja k' boſhjem otrokam, v' katiremu mi klizhemo
Branja, inu evangeliumi (1777):	kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe po
Branja, inu evangeliumi (1777):	oppominamo v' Goſpudu JEsnſu, de vi, koker ſte od naſs prejelli, koku imate hoditi, inn Bogu dapaſti, toku tudi hodite, de

prijeli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe

prejeti

prejet'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoi ſveti Oltar s'Drugmi brumnimi kristiaui, No tebe tamkei prejet', Kir ſmo mi s'grehi obdani, Ti pa JESUS! vezhnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta

prejeti

Ta male katechismus (1768):	urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je
Zlata Vas (1850):	tisti dan, ko je pravico dobil, iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej Tvoje sveto telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto
Oče naš (1854):	poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so
Oče naš (1885):	bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta

prejme

praime
Sacrum promptuarium (1695): pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona

prejme

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve

prejmejo
- prejmejo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto
- sprimejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih

prejmem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar

prejmemo

Ta male katechismus (1768):	tebe: de skus njega Mater Mario Divizo vezhnega ſhivlenja veſſelle prejmemo. Skus taistega G. n. J. X. Amen. Vezhèrna Molituvza. Iſvelizhej
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſlushi, ali de naſs poſkuſsi, ali de naſs poſhtrafa. My prejmemo tó dobru bres hvalęsbnoſti, inu tó hudu bres isrozhenja v'
Pozhétki gramatike (1811):	reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez, prejémate, prejmete Ils reçoivent, prejemajo, prejmejo
Pozhétki gramatike (1811):	de prejema, de prejme. Que nous reçevions, de prejémamo, de prejmemo Que vous reçeviez, de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de

prejmeš

prejmesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se tvoja mlazhnuſt poprave, inu serze v' tesnobah odahne. Tukej prejmesh ti uſſe dobre svjete, inu te narbulshe noter dajanja kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de imash uſſe od Boga, inu uſſako minuto kaj dobrega prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is lubeſniveme ſhellame eno Angelsko zhiſtoſt tvojega ser za imash. Prejmesh ti pak taiſtega le is navade, toku se veliku prida
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	MAria! JOſhef! de od njeh na smertno uro dobro pomuzh prejmesh. Zhe otshesh ti mene prov popolnema lubiti, moresh tudi mojega

prejmeš

Maria Stuart (1861):	križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga

prejmeſh

Pozhétki gramatike (1811):	oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez
Pozhétki gramatike (1811):	Que tu reçoives, de prejemaſh, de prejmeſh Qu'il reçoive, de prejema, de prejme. Que nous reçevions, de

prejmete
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote

prejmi

Pozhétki gramatike (1811):	prejemail, e, e Veliven. Bres perviga lizu edinjíge. Reçois, prejémaj, prejmi Qu'il reçoive, naj prejema, naj prejme Recevons, prejémajmo, prejmimo Recevez
Pozhétki gramatike (1811):	finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doseči? Ko serce topi se Tvoje V ognji domovine svoje ! Prejmi vénec gorke hvale Za dobrote preobilne, Ki bodo ko rož'ce
Oče naš (1854):	„Prejmi lé z mirnim sercom,“ ji je rekel, „kar nama je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	k manjšimu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih

prejmite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino

▶ prejokati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejokali
Blagomir puščavnik (1853): gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj

▶ prejšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejšnja

prejšne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pri nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je

prejšnja

Maria Stuart (1861):	Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil
Valenštajn (1866):	Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi
Valenštajn (1866):	Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor
Valenštajn (1866):	Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje
Revček Andrejček (1891):	Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen

prejšnje

prejshne
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh

prejšnje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim
Rudninoslovje (1867):	da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to
Lohengrin (1898):	Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že

prejšnjega

Kemija (1869):	ogelj se po zunanjih, kakor po kemičnih lastnostih loči od prejšnjega. Ne gledé na živalsko tolščo ali mast, ki je v
Fizika (1869):	vse ne, in valj se potopi na dno. 91 Iz prejšnjega razviti in po njegovem najdecu Arhimedovi imenovani zakon se glasi
Mineralogija in geognozija (1871):	se potem votlina napolni z drugo tvarino, dobi tvarina podobo prejšnjega kristala. Pseudomorfoze se poznajo po tem, da se njih notranji
Zoologija (1875):	bi jih gledé na to lehko stavili nad mnoge živali prejšnjega oddelka. Njihovo črevo je namreč popolnoma odločeno od ostalega trupla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	k pokoju. Sladko spanje mi vzame spomin na neprijetni dogodbi prejšnjega dné. Drugo jutro, dobro podprt po izvrstnem zajutrku, katerega dobim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zopet z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelen, ne izvzemši prejšnjega praštevila, in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali izgube, kakor je zadnje imenje večje ali manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je iz naslednjega primera.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	produkt razdeliti s 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	potem delimo kakor pri a). N. pr. enačbe. Dostavek. Iz prejšnjega je jasno, da je zavisna številčna vrsta v kvocijentu le

prejšnjem
Mineralogija in geognozija (1871): različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške

prejšnjemu

Kemija (1869):	C8H10O2 Etal C32H34O2 Vsak naslednji člen sorodne vrste je enak prejšnjemu členu + 2CH. Spojine v vsakej od teh dveh vrst si
Botanika (1875):	staničji vsacega cevnega povezkă naredi nov cevni povezek. Ta poslednji, prejšnjemu v vsem podoben, se tedaj vtakne med njegov ličji in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ob jednem najm. sk. mnogokratnik vseh danih števil. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge. l.* Kolik je najm. sk. mnogokratnik števil a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c > d; ondaj je a + c > b + d. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge. Izračunaj vrednost téh-le vsot za a = 2, b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c < d, ondaj je a / c > b / d. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge.

prejšnji

predni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne
prejšen
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil

prejšni

Divica Orleanska (1848):	odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi
Divica Orleanska (1848):	Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi
Divica Orleanska (1848):	Peti nastop. Prejšni. Vitez prihiti. Karol. Kaj je? Vitez. Čez Marno prišel je
Divica Orleanska (1848):	nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago
Divica Orleanska (1848):	Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da

prejšnjej

Kemija (1869):	svojih kemičnih lastnosti, kajti razproščene tvari se pokažejo spet v prejšnjej skupnosti, kakor hitro vodo s toplino izparimo.
Astronomija (1869):	OB visokost stolpa, ktero hočemo zvedeti. Znano nam je po prejšnjej meritvi dolgost stalne črte AO n. pr. = 430 čevljev, kakor

prejšnji

Valenštajn (1866):	Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula
Valenštajn (1866):	Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn
Valenštajn (1866):	Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne
Mineralogija in geognozija (1871):	t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj
Deborah (1883):	Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona
Deborah (1883):	Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila d, t

prejſhni

Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je me fus repenti, ſkaſál ſim ſe Davno doverſhen. Je
Pozhétki gramatike (1811):	Ils ont eu, ſo imeli, e, e Pretekli doverſhen zahſ prejſhni ali dalni. J'eus eu, ſim imel, a, o Tu eus
Pozhétki gramatike (1811):	al tombées, Ils sont tombés, al elles sent tombées. Pretekli prejſhni. je fus tombé, ſim padel, kakor sgor. Tu fus tombé
Pozhétki gramatike (1811):	Ils ont été, ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli prejſhni. J'eus été, Tu eus été, Il eut été, Nous eûmes
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, ſte Ils ont reçu, ſo prejeli, e, e Pretekli prejſhni. J'eus reçu, ſim prejél itd. Tu eus reçu, Il eut
Pozhétki gramatike (1811):	Nous avons rendu, Vous avez rendu, Ils ont rendu, Pretekli prejſhni. J'eus rendu, ſim vernil itd. Tu eus rendu, Il eut
Pozhétki gramatike (1811):	bilo Pretekli nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit
Pozhétki gramatike (1811):	Nous avons fini, Vous avez fini, Ils ont fini, Pretekli prejſhni. J'eus fini, ſim konzhal itd. Tu eus fini, Il eut

prejšnjih

prejšnih

Jerica (1859):	tudi zdravnika! Morebiti se je tudi nekaj grenkega iz svojih prejšnih dni spomnil. Janez je premembo na učiteljevem obrazu dobro zapazil
Potovanje krog Triglava (1860):	za cirilski grobopis! Pisano je bilo menda v nemški pisavi prejšnih časov. Tu je naju zapustil mladi tovarš. Lep večer je
Vetrogončič (1860):	tovarša iz otroških klopi. — — Kakor serna plane Od lovcov v prejšnih časih ostreljena, Ko spet se strelcov struma ji zelena Prikaže
Domen (1864):	bi starka ne bila berljava od dela, skerbi in terpljenja prejšnih let, videla bi bila kako je sinu lice zatemnelo, kako
Slovenske večernice (1865):	okoli klati po vasi umazan in razcapan, zapuščen od svojih prejšnih prijatlov in prijatlic, k večemu, da ga kdo mimogredočih nagovorí
Razne dela (1870):	nasprot, Postavi vred pred mestam trume jake, Opomni jih premage prejšnih zmot; Nastazija, de vidi zgodbe take, Se v izbico podá
Razne dela (1870):	zamolčala? Izabela. Poslušajte račun molčanja môga, Začujta kak de setva prejšnih časov Današni dan veseli plod rodí. Fantiča sta še šibka
Razne dela (1870):	ji boginja tak, zbudivši ji v sercu hlepenja Znancov do prejšnih, do vad, do doma, do perviga moža, Urno zavita v
Razne dela (1870):	prinesete To hudo znamnje v naše mirno kraje? (Jovana v prejšnih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stoje se približa

prejšnjih

Divica Orleanska (1848):	prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov
Aritmetika za učiteljišča (1885):	x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo

prejšnjim
Revček Andrejček (1891): Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in

prejšnjo

prejšno
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj

prejšnjo

Fizika (1869):	en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako
Botanika (1875):	njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi

prejſhno
Pozhétki gramatike (1811): od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de

▶ prek prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prek

Robinson mlajši (1849):	je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali kér
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo

▶ prek predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel

▶ prekaniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevarati, ukaniti; [sskj]

prekanil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in ob jagnje pripravil. Pavliha pa se
Ferdinand (1884):	vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof

prekaniti

Stric Tomaž (1853):	Klar, je ona ravnala in se nikakor od žalostnih novic prekaniti dala, marveč je skrivej skerbno popraševala, dokler da ni prišla
Ferdinand (1884):	Prepričal sem se, da vas, učeni gospod zdravnik, ne morem prekaniti. Hočem vam toraj vse prav odkritosrčno povedati. Le neka stava
Ferdinand (1884):	za to polovico stavljene svote. V dokaz, da vas nečem prekaniti, prinesel sem novce vže sè seboj. Tu-le jih imate! Ali

▶ prekanivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

prekanivši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije

▶ prekanjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekanjen

Pozhétki gramatike (1811):	snanje dan; épuiser, issajéti, ſprasniti, amusant, krakozhaſen, ozhém vgóden; (:rusé, prekanjen, svit, ima dolg perci slog:) 5. Dolge ſo beſéde konzháne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen, de jim slede zvije. Se med domače čede skrije. Pa

prekanjeni

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zastavi? V starih časih ljudje niso bili tako hudobni in prekanjeni, kakor so zdaj, posebno kmetje, in s temi je Pavliha
Ferdinand (1884):	bi človek korali kaj tacega mislil! « Na to mu reče prekanjeni Peter tako: »Prepričal sem se, da vas, učeni gospod zdravnik
Revček Andrejček (1891):	malenkosti naj bolna revica nima nikakih sitnosti! Grešnik (zase). Ti prekanjeni slepar, ti! Jeklen. Le nikar se ne jezi, Andrejček, in

▶ prekanjeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekanjeno

Maria Stuart (1861):	Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da
Valenštajn (1866):	i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na

▶ prekanjenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekanjenost

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):

moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi

prekanjenosti

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on ni potuhnjen; tudi noče več veljati, kakor je. Nebeški
Ferdinand (1884):	pa je še bil grof Alfonz zavoljo svoje zvitosti in prekanjenosti. Napeli so vse žile, da ga spodrinejo in spravijo v

▶ prekapati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

destilirati; [sskj]

prekapati

Fizika (1869):	Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer
Fizika (1869):	126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna

▶ prekapen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

destiliran; SSKJ

prekapna
Fizika (1869): plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer

▶ prekapina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekapina

Fizika (1869):

toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos

▶ prekarjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerekati se; Pleteršnik

prekarjejo
- prikarjejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke

▶ prekasno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prekasno
- prekasno
  Gozdovnik (1898): lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem
- pre kaſno(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s

▶ prekat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekat

Fizika (1869):

Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65.

prekata

Zoologija (1875):	je pridvor in lpr. Zaklopnica zk loči pridvor od dotičnega prekata, a vendar tako, da se kri iz pridvora lehko izliva
Zoologija (1875):	se namreč srce skrči, stopi jasno rudeča kri iz levega prekata v veliko odvodnico v. od pod. 42 ter se po

▶ prekiniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekine
Lohengrin (1898): svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se

prekinil

Lohengrin (1898):	provodu iz palasa. Ker se je po zmešnjavi provod spredaj prekinil, stopita kralj in Lohengrin živahno naprej. ) Možje. Zdrav! Zdrav, kralj
Gozdovnik (1898):	kterimi je risal vse nevarnosti in doživljaje. Nobeden ga ni prekinil in ko je že vse izpripovedal, ostalo je še dolgo

▶ prekis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekis

Kemija (1869):	Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde
Kemija (1869):	Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za
Kemija (1869):	ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v
Kemija (1869):	Manganov prekis (Manganüberoxyd), MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se

▶ prekisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dioksiden; splet

prekisli

Kemija (1869):	lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna
Kemija (1869):	ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij

▶ prekislina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

v zvezi manganova prekislina = permanganat; splet (http://dict.tu-chemnitz.de/deutsch-spanisch/)

prekislina

Kemija (1869):

Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine

▶ prekladati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekladati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene

▶ preklan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklani
Mineralogija in geognozija (1871): imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so

▶ preklati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklalo
Tine in Jerica (1852): in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče

prekolje

Pripovedke za mladino (1887):	Tu naš junak zgrabi sekiro ter z enim samim mahljejem prekolje naklo, pri tem priščipne v sredo starčevo brado, da se
Gozdovnik (1898):	Benito po nož segaje obrnil, da bi lokavega Antilopo prebol, prekolje mu tekun glavo do ramen. Na to skoči Indijanec na
Gozdovnik (1898):	ni prenehal zvesto bdeti. Glavarjeva sekira je že padala, da prekolje Indijancu glavo, ko Antilopa prime Črnotiča za roko. »Veliki vodja

▶ preklet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklet

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kri tvojiga brata vpije s' semlje do mene. Ino sdaj— preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga
Divica Orleanska (1848):	se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim

proklet
Valenštajn (1866): zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je

prekleta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo
Maria Stuart (1861):	Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na

preklete

klete
Maria Stuart (1861): Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem

proklete

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo
Valenštajn (1866):	se kaj čudno mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb

prekletem
- prekletim
  Divica Orleanska (1848): pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen

prekleti

prekleti
Sacrum promptuarium (1695): v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem
pre kleti(združena oblika)
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): blo v' Lublani ? Jaka. Ni ga shivi zhlovek vidil. Baron. Pre klęti ſant! Vrat mo bom savil , zhe ga ſhe enkrat

prokleti

Zerkviza na skali (1855):	ktere ſi imaſh prineſti zheſ devet gora in devetero morje! ” „Prokleti! ” je saſhkripal rudezhi. Hubert pa je dalje govoril; „Tudi mora
Viljem Tell (1862):	Drugi. Prokleti tat! Ušel je! Prvi (pastirju in ribču). Pomagala Sta k
Deborah (1883):	trpenja njenega naroda, ljudij zavrženih od ljudij – moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom
Lohengrin (1898):	mi! Oblagáni knezi! Stojte mi! Možje. Kaj čè tá tu? Prokleti, beži z mesta! Kralj. Kljubuješ jezi moji ti? Miroslav. O

prekleto
- prokleto
  Deborah (1883): Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je

▶ prekletev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prekletstvo; Pleteršnik

prekletev
- prokletev
  Deborah (1883): blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen

▶ prekleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi
prekolješ
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zemlji ali koj nad zemljo; prevezi ga pa, preden ga prekolješ, da se ti ne *) Kako je to, da se nam

▶ prekleto pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekleto
- prekletu
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej

▶ prekleto prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekleto
- prokleto
  Valenštajn (1866): Butlar. Da, ranjeno. Prokleto se je branil Ilo, dokler Da smo podrli ga na

▶ prekletstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekletstvo

prokletstvo

Valenštajn (1866):	se je Naroda svojega sovražnikom, V nadlogo treščil lastno domovino? Prokletstvo bila je njegova plača, Odmeščevalo gnjusom ljudstvo je Zlonosno, nenaravno
Deborah (1883):	Krčmarica (mu seže v besedo). Prokletstvo! Učitelj. Padel je, predno je to besedo izrekel. Kaplja ga
Gozdovnik (1898):	vendar mislil dolžnega, mrtvečevo ženo obvestiti o tem. « »To je prokletstvo zlatá. Moje krasne tratovine so mi tisočkrat dražje, nego vsi

▶ preklican pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklicana
Revček Andrejček (1891): križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek

▶ preklicati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklical
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da
preklicati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov

▶ preklicevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklicevali
- preklizovali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla

▶ preklinjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklinjanja

preklinovanja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami

preklinjanje

preklinanje
Biblia (1584): ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'

preklinovanje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó

preklinuvanje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj

▶ preklinjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklinja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne koli v deržavi obstoječe vere moti
Blagomir puščavnik (1853):	Vitez čuti, da ga nekdo močno vdari, divje pred njim preklinja in ga s tim zbudi. Skalodvorčan stoji pred njim. ”Končali
Mlinar in njegova hči (1867):	greh otroku preklinjati svojega očeta morilca. Micka. Kdor svojega bližnjega preklinja, ovira sodbo božjo, pravijo gospod žúpnik, in kteri greh bi

preklinjal

Genovefa (1841):	ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je pripeljal v Rim, dan, ko je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik

preklinjali
Genovefa (1841): konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati

preklinjati

Mlinar in njegova hči (1867):	zakaj si se pa branila preklinjati ga? Micka. Ker je preklinjati greh. Črnot. Kaj? Ali je greh otroku preklinjati svojega očeta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	služabnikom obderžala na postelji. Zdaj pa zdaj je začel strašno preklinjati, Boga in ljudi, ali vpiti: „Vode mi hočejo dati! Vode
Mlinar in njegova hči (1867):	Ker je preklinjati greh. Črnot. Kaj? Ali je greh otroku preklinjati svojega očeta morilca. Micka. Kdor svojega bližnjega preklinja, ovira sodbo
Mlinar in njegova hči (1867):	ga ti nisi hotela vzeti, zakaj si se pa branila preklinjati ga? Micka. Ker je preklinjati greh. Črnot. Kaj? Ali je

▶ preklinjevaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preklinjevaje
Tine in Jerica (1852): hotel poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici

▶ prekljuvati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekljuje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim

▶ prekmalu prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekmalu

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le urno na delo, da nas logar in njegovi pomočniki prekmalu ne iznenadijo! " sili tedaj Peharček in se urno verže na
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Ondi pa med petjem, igranjem in pitjem Tone žalibog le prekmalu pozabi svoje nesrečne žene, pozabi vse svoje dobre sklepe in
Lohengrin (1898):	mi? Doklej še tu se baviš? Skrb mi temní okó; Prekmalu me ostaviš V nesreči tu samó! Lohengrin (živahno). Dražest ti

▶ preko predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preko

Viljem Tell (1862):	Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji
Fizika (1869):	vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do
Ferdinand (1884):	ni volja peti, ter jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom
Revček Andrejček (1891):	boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad
Gozdovnik (1898):	z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem

▶ prekop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekop

Robinson mlajši (1849):	se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč
Robinson mlajši (1849):	Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri
Robinson mlajši (1849):	kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to

prekopa

Bore mladost (1862):	tega gradiča od viteških s tlako zidanih poslopij. Ni imel prekopa in ozidja, ampak sred cvetečega verta je bil postavljen, kot
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	jedno v mestnem logu, drugo v Prulah tik sedanjega Gruberjevega prekopa, kjer spominja še majhen jarek na to, da so jemali
Od pluga do krone (1891):	in katerih drugi bi moral imeti potrebni drobiž za kopanje prekopa! » «Ekscelenca, vse se bode dobilo! Za prvega možá že vem

prekopu
Robinson mlajši (1849): lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem

▶ prekopan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prekopano
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni

▶ prekopati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekopati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	une per pervim vſajénju. V tem létu moraſh vſadiſhe nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopáti, ſkosi in ſkosi pa plevéla ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podá, je treba semljo sopet 5 do 6 pavzov globoko prekopáti. 3. S semljo ogrebſti ſad, kadar je v lepimu raſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſad ſhe majhina, je tréba semljo enkrat — dvakrat plitvo prekopati; to ſtoriti ne gre ne ob obilno mokrimu, ne obilno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	od debla dva do treh čevljev okrog zemljo do korenin prekopati in z dobro udelanim ali s cestnim blatom namešanim gnojem
Trtna uš (1881):	dela. Najpoprej moramo napadeni prostor v gorici globoko rigolati ali prekopati, to pa ne samo, kder smo trtno uš našli, ampak

prekoplje

prekopa

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se prekoplje, preden se obseje ali nasadí. Če se ne prekopá, naj se s sajenki nasadí. Pa še dovelj tacega sveta
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	hoče nov saden vert napraviti, naj ves tak svet globoko prekopa, in naj iz sadnega sadišča drevesca, ktere so za to
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se, kjer se to vidi, zemlja v več krajih berž prekopá, da voda odteče. Na ilovni zemlji se taka požlepca narraji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	parst iz mej , ali če se kaka tratna poravna in prekopá; ravno tako parst iz host, gajev in gojzdov, in spod
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je zlo pusta zemlja, se prej, če je le moč, prekopa, pognoji, in kaj druzega ondi vseje, iu potlej še le
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak zrelo seme še nabira. Kar je praznega, naj se prekopá in gnojí, in za prihodnje leto pripravlja. — Na sadnem vertu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	o pravem času vode prav obračajo, ali se kak prag prekopa, i. t. d. Veliko rečí pa naših rok čaka, ki
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in dobro je, če se tudi vsa zemlja okoli jamic prekopa, kamor bodo potlej koreninice segale in si živeža iskale,. Vse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je kako šavje prerastlo, kakor rado, naj se iztrebi, svet prekopá in ali s tistim šavjem, ali pa z listjem, ki

▶ prekopavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekopavati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je

▶ prekoračiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekoračil

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	so vojščaki vedno čuli, da ne bi sovražni sosed meje prekoračil. Zmirom je imel po dvanajst starih, poštenih in posebno razumnih
Dragojila (1864):	zatiravec omike in svobode, kteri je hrovaške meje že tolikokrat prekoračil, slovenskih pa še nikdar ni prederl; ta se spet podviza
Žalost in veselje (1870):	popoldne citram cent tobaka čez mejo. Sotlo sem bil že prekoračil in nobenega leblajtarja nisem srečal nikjer. Ko sem že večo
Bolna ljubezen (1874):	grobov. Tudi jaz sem se odmenil proti domu. Ze sem prekoračil vrata, kar pridrdra prednje bogat voz. Vlekla sta ga tolsta
Cyclamen (1883):	bi bil sam, pa oditi ni mogel prej nego drugi. Prekoračil je več sob, pa povsodi so bili glasni razgovarjajoči se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	shodu ni smel zapraviti nihče. Ako je kdo to vsoto prekoračil, moral je zanj plačati "oče", nadzornik redú in poštenega vedênja
Grajski pisár (1889):	sedlu in skokoma pridirjal nasproti pisarju, ko je ta komaj prekoračil ozki most. Z veliko plašljivostjo je spoznal Jošt v njem
Slučaji usode (1897):	II. Kmalu na to je prekoračil Vincenc pl. Kolar z velikim kupom uradnih spisov pod pazduho
Moja hoja na Triglav (1897):	so mirno odgovarjale: V nedolžnosti si perem jezik, ko nisem prekoračil danega navodila. Ženski vihar ga ni spravil iz ravnovesja, in

prekoračiti

Sveti večer (1866):	so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih ljubi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in

▶ prekosan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

prekosani
- prekoſani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga

▶ prekositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekosi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača
Občno vzgojeslovje (1887):	kar so; človeka pa vodi moč vzgoje vedno dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne

prekosil

Vetrogončič (1860):	stareji med vsemi, še vedno krepko poganja, ki je vsigdar prekosil vse druge, k narodu, čigar jezik sam imá moč v
Vetrogončič (1860):	sam tudi prevzel kake osebe, ker on bi bil gotovo prekosil dohtarja. Na to Vetrogončič: »Dohtarja bi sicer ne bil prekosil
Vetrogončič (1860):	prekosil dohtarja. Na to Vetrogončič: »Dohtarja bi sicer ne bil prekosil, akoravno tega vertnarja ni tako težko igrati, pa jaz se
Cvet in sad (1877):	kakor mlad deček osmih let, katerega je v šoli tovariš prekosil, kakor strastno prisegal maščevanje in jezo tistemu, ki je bil
Vanda (1888):	so poročali o nenavadnih delih posameznih junakov, ali vse je prekosil kapitan Bronislav Borovski. S stotnijo vojščakov je na ogledih zadel
Od pluga do krone (1891):	mislih zabit z drinovim klinom, naj bi v matematiških vedah prekosil razumnega plemiča stare korenine! In vender ju je, pa še
Naši vaščanje (1891):	Bogá in barva ves vesel, zakaj prepričan je, da je prekosil Tilha, ki je barval zeló počasi. Prijatelj ga opominja, naj
Naši vaščanje (1891):	za prvenstvo v umetnosti svoji. Izvestno bi bil podobar Satanček prekosil Tilha, da mu niso bila leta izmerjena toli kratko. Takó
Moja hoja na Triglav (1897):	izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim ledom ter na tak način prekosil Blejca Prešerna vsaj za dvajset let na veselje vsem, ki

prekosili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki
prekositi
Blagomir puščavnik (1853): vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi

▶ prekrasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekrasen

Slovenske večernice (1865):	je na hribu daroval sina; pozneje so zidali Bogu Izraelci prekrasen tempelj, ki mu ni bilo para na vsem svetu; kraljica
Razne dela (1870):	zgol, Kaj te grudi, kteri bol? Ti si mračen, knez prekrasen, Ko deževja dan nejasen, Žalovati tak, zakaj? Dobre volje bodi
Razne dela (1870):	brez zamud Se približa mu labud. "Zdravstvuj, knez ti moj prekrasen, Kaj si čmer n in clo bezglasen? Le odkrito mi
Razne dela (1870):	se v zahod, Sred kipečih morskih vod. Tam otok leží prekrasen, Grad na njemu slave glasen, Cerkev poln, poslopij, hiš, Vse
Pomladanski vetrovi (1881):	mojo nesrečo, morebiti v moje pogubljenje. 13. julija. Bil je prekrasen poleten večer. Lunina svetloba je bila razlita čez tiho okolico
Zvezdana (1883):	znanca. Tako dospe transport vrhu pogorja, od koder je bil prekrasen razgled na morje in tja na dalmatinske planine. Tu je
Prvi sneg (1886):	je bilo konec in Ida je zopet stopila pred klavir. Prekrasen šopek je za ta čas poverila Ilovskemu, sedla, in ko
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	nemško »Krainberg«) je to, podružnica fare svetega Lenarta »pri Studencih«. Prekrasen razgled po okolici Beljaški, proti Rožni Dolini in celo gori
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je čulo skrivnostno šepetanje po bližnjih sadnih vrtih. Bil je prekrasen večer. Pavletu, kteremu je postala v gostilni glava zeló težka

prekrasna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v
Valenštajn (1866):	dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž

prekrasnega
Lohengrin (1898): vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi
prekrasnemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje

prekrasno

Roza Jelodvorska (1855):	so mi vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi
Valenštajn (1866):	gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali

▶ prekrasno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prekrasno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z

▶ prekratek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekratko
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim

▶ prekrhek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

prekrhkega
- prekerhkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de

▶ prekriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekrilo
Robinson mlajši (1849): vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar

▶ prekrižan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekrižane
- prekrishane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi prekrishane.

▶ prekrižati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekriža

Marjetica (1877):	jo vslišala. V take misli se vtopi Marjetica in se prekriža, kakor se je križala nekdaj stara mamica. Med tem pa
Marjetica (1877):	kakor se jej je velelo. Med potjo pa se pobožno prekriža in ponavlja prejšnje očetove besede. Med tem pa se jame
Planšarica in pastir (1881):	stran se jej ni svet odprl. V takem strahu poklekne, prekriža se in moli. Ko je dolgo molila, popustila jo je
Od pluga do krone (1891):	klobuk, za njim pa petelinovo péró. Deček obstojí pred nami, prekriža za sabo roke in nas ogleduje zvedavo. »Kje si pa
Od pluga do krone (1891):	bilo po nji, polagoma so odložili vilice, ko se Meta prekriža in odmoli z družino vred, kar se duri odpró, in
Lisjakova hči (1892):	proti vratom. Pri kropilnem kamenu se snideta. Sključeni starček se prekriža, ali ko zapazi sina, pogleda ga bistro, ne da bi
Senanus (1892):	razburjena duša njegova! ... Oprezno položí gospod Gregorij knjižico na mizo, prekriža roke na hrbtu in meri sobo s težkimi koraki. Takó
Lisjakova hči (1892):	je ravno odzvonilo k prvi maši. Ko se pri kropilniku prekriža in pogleda po cerkvi, vidi v zadnji kapelici pred bronasto
Slučaji usode (1897):	Otmar črez nekaj časa. Njegov glas predrami Malvino. Ona se prekriža, vstane. — In — kaj bode ž njim, reče oklenivši se lakta

prekrižajo
- prekrishajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi

prekrižal

Antonio Gleđević (1873):	malo, zapuščeno in skalnato domovino! « Potem pa se je zamislil, prekrižal čez prsi roke in nagnil glavo. Od morja pa je
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	v bran postavil. Najprej je v koši vstal in se prekrižal, ali ne po nemško, ampak po latinsko ali vlaško, ker
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	misel, ki me je rešila peklenske sile. Pobožno sem se prekrižal in začel moliti angeljsko češčenje, katero sem bil na potu
Grajski pisár (1889):	prišel, da bi se pri vratih samo s cerkveno vodo prekrižal; ta bo odnesel Dobničanu nekaj renskih goldinarjev. « »Če ne denarja
Iz arhiva (1890):	ki se ga je menda naučil od plemenitega nadporočnika, in prekrižal nogi. »Ker že nekaj véš, védi vse,« opomnil je Kodràn
Naši vaščanje (1891):	Ko so se sporekli drugič, pehnil je od sebe óblič, prekrižal roke na hrbtu in srdito stopical ob skobelniku. Mica je
Gojko Knafeljc (1899):	strani. »Zdaj pa le pogum! « je šepnil ter se naglo prekrižal. Skoro nato je samokres nastavil na sence. Mrzla cev se
Vrt, vrt! (1899):	je Košček dobro potegnil sapo vase, zaprl steklenico v omarico, prekrižal se in legel. Legel je in že je spal. Pil
Gojko Knafeljc (1899):	vrnil sinoči domov, je bil sedel leno v naslanjač ter prekrižal noge črez kolena. Lica so mu plamtela od zadovoljnosti, in

prekrižamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči

▶ prekrstiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekrstili
- prekerſtili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana
- prekerſtli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi

▶ prekrščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekrščenega
- prekeršenega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pivci ga hvalijo, da je kaj. Koliko „Vipavca” se je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa

▶ preksončje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prisoja; [sskj]

preksončja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor

▶ prekucavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prekucavati
- prekucovati
  Zeleni listi (1896): vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako hitro, da so jo komaj z očmi dohajali; naposled

▶ prekucevanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prevračanje; Pleteršnik

prekucevanja
Mineralogija in geognozija (1871): njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja.

▶ prekucija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevrat; [sskj]

prekucij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Švajcarji
prekucija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec

prekucije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	zvedilo, da se res francozki skrivni opravilniki prizadevajo, na Laškem prekucije podpihati. To je res; pa ne rimski, ampak napolitanski vladi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se to zgodí, kar bukve te zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahú in groze

prekucijo
- prekucij o(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za

▶ prekucniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekucne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse iz sebe spravi.
prekucnejo
Mineralogija in geognozija (1871): njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice
prekucneva
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati

prekucnil

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je po poti v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej

prekucnila
- prekucila
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja

prekucniti

Divica Orleanska (1848):	privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne
Mineralogija in geognozija (1871):	vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni

▶ prekuha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvarek; Pleteršnik

prekuha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na

▶ prekuhati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekuha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega

prekuhaj

Kuharske Bukve (1799):	ga odzędi, perdeni ſhe preſjaniga zukra eno pametno ręzh, ga prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe
Kuharske Bukve (1799):	Ako s' zhaſam poſtane zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat prekuhaj, inu ſpęt na kutine slí. 235. Marelze hraniti v' zukri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi in z zelenim cukrenim graham v srovim maslu z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	opraniga in debeliga perja osnaženiga ohrovta v slani vodi malo prekuhaj, dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi, z mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prežganko, kteri je goveja župa perlita, in z nekoliko majeronam prekuhaj. Namesto majerona tudi čebulo vzamejo in potimtakim dve žlici jesiha
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete

prekuhati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako

▶ prekupiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preplačati; [sskj]

prekupiti
Stric Tomaž (1853): s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi

▶ prekvasiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekvasilo
- prekvaſilo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi

▶ prelahek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelahke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive

▶ prelaz samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelaz

Kemija (1869):	75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do kovin, kamor ga nekteri tudi v resnici
Zoologija (1875):	lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa gibljejo. Matija dela prelaz k pajkom, ravno tako tudi dve črti dolgi knjižni ščipavec

prelazu

prelasi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	meni ſe sdy, de je raven tvoj shęnen, doli per prelasi v'rinke hodi, koker de bi ſerſhęne v'ſebi imel
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	s' deklętam govoril; v'eni uri ſe imava tam na pręlasi snajti —
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vſi, Lubza! Miz. V'eni uri naj ſe tam na prelasi snajdejo; jeſt jih bom na vèrt noter spuſtila, kader bodo

▶ prelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelca

Zoologija (1875):	prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem gnjezdu, katero v
Zoologija (1875):	mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve, levi se štirikrat, v 4
Zoologija (1875):	brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175

prelec

Zoologija (1875):	K prelcem spadajo še nadalje : nočni pavlinček (Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca
Zoologija (1875):	Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč svilni prelec (Bombyx mori), pod. 189, katerega je v šestem stoletji cesar

▶ prelep pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelep
- prelep
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O
- prelepo
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad

prelepa

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de
Blagomir puščavnik (1853):	se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj

prelepe
Zeleni listi (1896): podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?«
prelepega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu

prelepi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje
Divica Orleanska (1848):	uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok

prelepih

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo
Rudninoslovje (1867):	Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in

prelepo

Pozhétki gramatike (1811):	naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile

▶ preletavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preletavalo
Gozdovnik (1898): je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec

▶ preleteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preleti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin
Zeleni listi (1896):	dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je

▶ preležan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preležano
Deborah (1883): danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica

▶ prelit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelita

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	noviga sakona, ktera bo sa vaſ ino sa njih veliko prelita v' odpuſhenje grehov. To ſtoríte, kolikorkrat boſte délali, meni v'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na nekriſtjáne. Ne jénja pred, doklèr ni sádnja ſrága Kerví prelíta, doklér njih kdo ſôpe , Ki jim je ſtárſhov véra bla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Konzháno nijno je in marſiktéro Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum
Oče naš (1854):	kaplico kervi bi bil oblagoslovil, ki bi bila za Vas prelita! “
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bila dragocena kri tvojega Sina Jezusa Kristusa za me zastonj prelita; večja je namreč, o Gospod, tvoja dobrotljivost ko moja hudobija

prelyta

Branja, inu evangeliumi (1777):	tega noviga Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli
Branja, inu evangeliumi (1777):	novięa Te« ſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh ęrehov. Letu ſturſſe , kolkerkrat bote vi pyli

prelite

Divica Orleanska (1848):	stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov
Tiun - Lin (1891):	bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se

prelitih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po

prelito

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje

▶ preliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelil

praliv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaple: katere je Kriſtus nash Gospued nadravesu ta sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ro si ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vro kri katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate

prelil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſhimu Odreſheniku! On je sa naſ vſe terpel, ſvojo kri prelil, ino umerl! Ko je Jesuſ umerl, ſe sagrinjálo v' tempeljnu
Genovefa (1841):	vmóril — sató mi morajo tudi glavo odbiti. Nedolshno kri ſim prelil — pogléjte lé mojih rok; vſe ſo kervave — gléjte zhes in
Genovefa (1841):	naſhih gréhov. On je ſvôjo kri v odpuſhanje naſhih préhov prelil. Zhe rezhemo, de nimamo grehov, ſe goluſamo, zhe pa ſvôje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naš Zveličar živel in budil in kjer je svojo kri prelil, — ki tiste kraje ogleduje, se jih dotikuje, jim čast skazuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je Jezus za nas nesel ga, Nja kri za nas prelil; Ti si nam obljubil sveti raj, Si nam ga obljubil
Stric Tomaž (1853):	ki jih je odrešil, in tudi zanje svojo drago kri prelil, ne sv. Duha in sv. kerščansko katolško cerkev, v kteri
Roza Jelodvorska (1855):	je celo svojo sveto rešnjo kri za nas na križi prelil, de bi nas večne pogube rešil. Ravno tako moramo tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	celó svojo zadnjo kapljico kervi sem voljen preliti, kakor sem prelil pervo, da se le ohrani naša deržava; uklonila se bo

preliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebes savershene, sa nas hudizhove podloshnike ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar vezhi dapadeine, tiſto je on sa sbriſſeine naſhih grehu preliu, inu tebi veſs doug sa naſhe grehe plazhou. Hitimo mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on v' timu vertu taku obiunu, inu dobrotlivu sa nas preliu, inu nas ſram bodi, de mi reſnize na govorimo, kader
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od te obiune krivy, katiro je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	posabio, temuzh tudi to roshenfarbano reſhno kry, katiro je on preliu, skus ſvoje grehe nahvaleshnu teptajo. O dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta sveit , debi reſhen biu. 2. Od Divize rojen
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sposnamo , Kar je terpeu tvoi Syn: Vſo kry je on preliu, Na krishu smert sturiu, Debi ta Rod zhloveshki od pekla

prelili
Blagomir puščavnik (1853): Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se

preliti

Kuharske Bukve (1799):	putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra
Genovefa (1841):	mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga

▶ prelivanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelivanja
Robinson mlajši (1849): spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek

▶ prelivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preliva

Rudninoslovje (1867):	žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne
Zoologija (1875):	krt (T. inaurata) ima bliščečo dlako, ki se iz zelene preliva na zlato. Zvezdorilcu (Condylura) se špičasti rilec na konci zvezdasto

prelivala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete
prelivale
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je v čast božjo in v
prelivati
Gozdovnik (1898): don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. «

▶ preljub pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preljuba

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota
Robinson mlajši (1849):	zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda

preljube

Stric Tomaž (1853):	z lastnimi očmi mogel gledati! Zadnje, kar sim Se od preljube matere slisal, je bil njih jok in stok. Oh, kako
Sveta grofinja Genofefa (1857):	per vezherji marſkaj shnjim pogovarjal. Med tem tudi od ſvoje preljube shene in tù mu je ta romar tako na ſerze
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vse ob enem: slavne rojake, kerščanske junake, otroke ravno tiste preljube matere sv. cerkve, ktere sinovi ste tudi vi, ki so
Ferdinand (1884):	pretrgala nit upapolnega življenja. Še jedenkrat hoče videti truplo svoje preljube neveste. Odprejo krsto. Bolezen je hudo popačila njeno lepoto. Srce

preljubega

pralubega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves

preljubega

Blagomir puščavnik (1853):	tukaj černa podertina na gorečem posipu. ” „Tako tedaj nisim samo preljubega očeta, zgubil, temuč bil sim tudi ob vse svoje premoženje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in vendar navdušeno plameče bilo jej je oko: kakor bi preljubega ženina pred seboj videla in slišala njegov glas. „O marsikaj
Mlinar in njegova hči (1867):	zopet dobodeš rudeča lička? Ali hočeš mar punčko, ali tistega preljubega Janezka? Micka. Ne, oče, saj vem, da vam je zopern

preljubi

preljubej
Ferdinand (1884): bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja

preljubi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v
Oče naš (1854):	potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač pri meni bil! “
Roza Jelodvorska (1855):	dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza

prelubi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	PREPISANIZA ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na
Branja, inu evangeliumi (1777):	de bi mi en sazhetik njegove ſtvary bli. Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite zhes tó moji prelubi. Poglejmo letę rezhy od blishej. Jeſt ſi morebiti sgol prasne

preljubo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dragi oče v tem bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij

▶ preljubezniv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preljubezniva
- preljubeznjiva
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej

preljubeznivi

pralvbesnivi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha zheshzha. TV 2. TERPLENJE. Pertam praklienjenie
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi Jesvs jes tabe prosim skves te kervave sovse dovoshi moje

preljubeznjivi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je

prelubesnivi

Branja, inu evangeliumi (1777):	Piſma S. Paula Apoſtelna na Thimotheusha na 4. Poſtavi. P Prelubesnivi! jeſt ſprizhujem pred Bogam , ino Chriſtuſam JEsuſam, katiri bode ſoduv
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tednu. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na 5 Poſtavi. Prelubesnivi! ſpoſnajte edn drugimu ſvoje grehe, inu molite edn sa drugiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Paula Apoſtel. na Timothea na 2. inu 3. Poſt. Prelubesnivi! ſpovni ſe, de Goſpud JEsus Chriſtus is Davidoviga ſejmena je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Cantate. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na 1. Poſtavi. Prelubesnivi! uſſaki ta narbulſhi davk , ¡nu uſſaki popolnema dar je od
Branja, inu evangeliumi (1777):	is Piſma S. Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja ſe je perkasala: nekar
Branja, inu evangeliumi (1777):	Branje is 1. Piſma S. Petra Apoſtel. na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni

preljubeznivo
- preljubesnjivo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi

▶ prelom samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelom

Oče naš (1854):	zemlji! Osramoteni so se Podgojzdanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe in zoper prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno
Oče naš (1885):	zemlji! Osramoteni so se Podgojzdjanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe in zoper prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno

prelomu

Rudninoslovje (1867):	ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu je prhâk, mèhek je (tr. = 1•0) i mèlek, 2
Kemija (1869):	ognjišča, razna posoda, pa tudi spominki in druge umetnine. Na prelomu je to železo zrnasto, trdo in sosebno krhko, ne dá
Kemija (1869):	kajti se dá lahka stolči v prah. Bel je, na prelomu drobnozrnast, na zraku se skoro ne promeni, razbeljen izgori v
Kemija (1869):	drat (žico) raztegniti in v tenko pločo (pleh) izvaljati. Na prelomu je rogljasto in sivo, dá se pa izgladiti in potem

▶ prelomitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prelomitev
Ljubite svoje sovražnike! (1899): odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi, kako obsojam prelomitev dane besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej

▶ prelomiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelomi

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug
Botanika (1875):	lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki

prelomijo
- prelomijo
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi
- prelomio
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm, de

prelomil

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi je prelomil tudi vsak otrok. “
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj

prelomila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino jé ga tudi on. Tako ſta tedaj boshjo sapoved prelomila, ino pervi greh je ſtorjen. Per tej prizhi jima je
Genovefa (1841):	maham poraſheno pálizhizo naſhlà. V dva neenaka déla jo je prelomila in s ſhibkimi hvojevimi ſhibinami je takó manjſhi dél na
Sveta grofinja Genofefa (1857):	nesveſtniza ti, ſe grosi, tako neſramno ſi tadej obljubljeno sveſtobo prelomila? O ti krivoperſeshna babulja, ki ſi ſe pred menoj tako
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	da se je prav daleč lehko slišalo, ko se je prelomila. Ne da bi se ozerl, je li ga logar vidi

prelomili

Sacrum promptuarium (1695):	bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi
Ta male katechismus (1768):	vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga
Mineralogija in geognozija (1871):	zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo

prelomiš
Ferdinand (1884): mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene
prelomiti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje

▶ prelomljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prelomljenih
Botanika (1875): dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor

▶ preložiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevesti; [sskj]

preložil
Izidor, pobožni kmet (1887): všeč, da kar nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali

▶ preluknjan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preluknjano
- preluknjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo

▶ prelužast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

preveč lužast; kontekst

prelužastih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali za

▶ Prem samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Prema
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata

▶ premagalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

zmagovalec; [sskj]

premagalec

premagavez

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki, ki ſo bili na ſtrashi, ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki, ki ſo bili na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe bíje svéſto, Al morebít' pod hládno ſpí gomílo, AI premagavez mu je vsél nevéſto, Al shíva, al mèrtva je, svédit'

▶ premagan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

premagan
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi
premagana
- premagana
  Čas je zlato (1864): se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal
- zmagana
  Stric Tomaž (1853): še enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi

premagane

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skozi gojdz Hrušico. ) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane* dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej

premaganega

Pripovedke za mladino (1887):	velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu pokaže
Občno vzgojeslovje (1887):	je vsako vzgojevanje z namero, gojenca izobraziti v duhu že premaganega stališča. Vsako navduševanje za „dobre, stare čase“ je osnovano na

premagani

pramagani

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rane dabojo vsi moji sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv Shegneise mene navsah krajah skves Boga † ozheta inv sina
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sameno S. Dvh nastrgane inv takv bojo vsi moji fainti pramagani inv svesa-

premagani

Genovefa (1841):	osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še

▶ premaganec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

premaganec

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to storiti prosim. J. Podrebernicki. Skušnja učí. Kako potrebna
Tiun - Lin (1891):	Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že

▶ premaganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

premaganju
Svetu pismu noviga testamenta (1784): tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj

▶ premagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

premaga

Sacrum promptuarium (1695):	prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti
Roza Jelodvorska (1855):	očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir
Roza Jelodvorska (1855):	Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli
Fizika (1869):	kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava
Gozdovnik (1898):	pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa

premagaj

premagei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu

premagal

pramagov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so

premagal

Ta male katechismus (1768):	Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu
Ta male katechismus (1768):	nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le
Divica Orleanska (1848):	posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	blizo mesta, in ga oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših

premagou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je Chriſtus poſtiu, kader je biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku je tudi biu sa volo nas v'mozhy poterden. Premagou pa je biu ſvojo ſlabuſt, kyr je od ſvojga s'

premagala

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v

premagale

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes
Divica Orleanska (1848):	Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de

premagali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam
Divica Orleanska (1848):	še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih,
Oče naš (1885):	zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem

premagalo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Ali-Paša-ta in njegovih 10 tisuč divjih Turkov oteplo in popolnama premagalo. Od kar je pa nadvojvoda Karol okoli leta 1580 v
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	se ljudstvo probuja in poučuje, da bode človeštvo tem lažje premagalo uničujočega sovražnika.

premagati

pramagati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srezha vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre

premagat

Ta male katechismus (1768):	ſadobit v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov svet
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biti, v' katiri ti moreſh saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shivotu, ali obzhutimo sapuſheine na naſhi duſhi, na puſtimo ſe premagat, na yſhimo to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	premagan biti. Ta ſtanovitna molitu ima mozh Boga ſylit, inu premagat satu, kyr tiſta nemu dopade. Ali, o lubesnive duſhe! koku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dobrimu perprauleno neſhli. Boshje dobrute ſe napuſtijo od naſhe radovolnoſti premagat. Vezh ko ſe bomo naſhim sheliam odpovedali, dalei bomo od

premagati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k'
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa

▶ premagljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

premagljivo
Divica Orleanska (1848): varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino

▶ premagovalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmagovalec; [sskj]

premagovalec
- premagovavez
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe
- premaguvavz
  Ta male katechismus (1768): ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je

▶ premagovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

premagovala

Človek toliko velja, kar plača (1861):	in tistih besedi: da ona Matevžu ničesar ni dolžna. Pa premagovala je ljubezen tetina do Matevža, in že je Reza premišljevala
Domen (1864):	grozno zakolne. Stara mati, ki se je dozdaj še nekoliko premagovala, morda zató, ker je upala še kaj izprositi, bila je
Žrtva ljubosumnosti (1884):	jo k hladnemu grobu. Trud in obnemoglost sta že Branka premagovala, ali ti žalostni glasovi so mu dajali zopet čilost in
Dóra (1885):	ne morem govoriti. Bil je jok, katerega sem po sili premagovala. Štiri bo kmalu, oglasijo se oče črez nekaj čaša in
Dóra (1885):	A kako je bilo meni pri srci! Da-si sem siloma premagovala svoja žalna čustva, da ne bi z žalovanjem še bolj
Vanda (1888):	kakor strela z vedrega nebá. Na vso moč se je premagovala, da ne bi izdala strašne žalosti, ki je potresala vso
Vanda (1888):	hotela z žalovanjem množiti skritega trpljenja in takó se je premagovala, da si le po bledem in upalem lici mogel soditi
Gospa s pristave (1894):	trgala srce, solze so ji zalivale oko, vendar se je premagovala še dokaj krepko, izročajoč pozdrave vsem znancem in znankam v
Slučaji usode (1897):	pa si je očitala, da je preveč govorila, premalo se premagovala. A v mladem možu je bival danes neki uporen duh

premagovali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu

premagovati

Milko Vogrin (1883):	užalilo se je materi srce, da se ni mogla več premagovati, in to noč razkrila je hčerki svoje sočutje. Obljubila jej
Žrtva ljubosumnosti (1884):	je bila óna podoba slična — Vekoslavu. Branko se no more premagovati. Še predli° se dokonča polovica,, službe božjo, splazi se na
Agitator (1885):	je bilo, da je izgubil vso moč, zatajevati se in premagovati. »Sami véste, da govorite neresnico! « zavrne ga Koren; »slučaj me
Dóra (1885):	pokazal ne veselja ne obžalovanja: on se je vedno znal premagovati. Meni pa ta sklep ni celo nič bil po volji
Pegam in Lambergar (1891):	mu je teklo vse dotlej! Nikakih ovir ni bilo treba premagovati; nikake zapreke ga niso silile prenarejati prvotnega načrta! Skoro se
Gospa s pristave (1894):	to jako jezilo, in ker se ni znal in hotel premagovati, izkušal je svojo jezo stresti nad onimi, ki so zakrivili
Slučaji usode (1897):	razburjalo. Kako sem otročji, je dejal čestokrat sam sebi, a premagovati pač ni mogel svoje nevolje. Nenadoma se ustavi sredi pota
Slučaji usode (1897):	uresničile, prikipi njena žalost do vrhunca. Ni jej več moč premagovati se. Solze jej silijo v oči, najprej tihe, ki pa
Slučaji usode (1897):	V Malvini vzkipita jeza in sram. Ne more se več premagovati. Prepričala se je tudi, da od brezsrčnega in podlega človeka

premaguje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubesen! Ko ſi je Joshef obras ismil, pride nasaj, ſe premaguje, ino rezhe: „Jedí sdaj na miso dajte! Poſadite jih po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeló meſtnih ne vſtraſhijo ; pa vender ſhtevilo mojſtrov ˛Skás povſod premagúje. Na desheli ti ni treba daljezh iti. de bi vidil

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 89 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride v
Astronomija (1869):	8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je prav
Fizika (1869):	tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik

Genovefa (1841):	in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S
Fizika (1869):	premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je
Zlata Vas (1848):	posebno dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni
Zlata Vas (1848):	lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne
Zlata Vas (1850):	nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare ljudi in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vendar je tudi v tem, kakor povsod, nekaj preveč, nekaj premalo. Ne bilo bi prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in
Zlatorog (1886):	»Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 89 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —