oproda oprostiti oproščati oproščen oproščenje oprsje oprt oprtiv optičen optische opulentis opus opustiti opuščanje opuščati opuščen orač oral Oral orans oranje orarium oratar orati oratio oratione orationibus oravit orba orchis orden ordinem ore oreh orehov orel Orel orenga Orfa Orfej organ organische organizacija organizem organski orglanje orglati orgle orientalski orientski origanum Orion oris orjak orjaški orjaškojunaški Orjaškovič orkan Orlando Orleans orleanski orlov orlovo Orlun ornata orobus Oročej oročejev orod orodje orodovititi Oroncij oropati oroslanka Oroslav orožen Orožen orožje orožnik Orsat Oršava ortotip ortotipen ortotipno Ortruda orumeneti Orzo os osa osada osahniti osamljen osat oscines oseba osebek oseben osebilo osebistvo osebiti osebje osebljajoč osebljen osebno osedlati oseka osel osem osemdeset osemenje osemindvajseti oseminštirideset osemintrideset osemkrat osemnajst osemnajsti osemnajstkrat osenčen osepnice oshonai Osilničanka osipaven osipce osiveti Oskar oskrben oskrbeti oskrbljen oskrbnica oskrbnik oskrbovalec oskrbovan oskrbovanje oskrbovati oskruniti oskubiti oslabel oslabeti oslabiti oslabljen osladiti oslajati oslanjati oslepariti oslepiti oslica osmi osmoditi osmojen osmukan osmukati osmukavati osnažen osnažiti osnova osnovalka osnovan osnovati osnoven osnuti osobit osobito osojen osoliti osoljen osolziti osončje osorej osoren osorno osramočen osramočenje osramotiti osrčje osrečen osrečiti osreden osrednji osserv. ost ostajati ostal ostalina ostališče ostanek ostanišče ostati ostaviti osteolit oster Osterman ostermanov ostern ostrašen ostrašiti ostrgati
| Genovefa (1841): | in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla |
| Blagomir puščavnik (1853): | dokler jim smert brhko življenje konča. Vitez nalaš nikogar ne oprosti, ker se boji, da bi se pozneji nad njim maševati |
| Maria Stuart (1861): | le njeno skerbno poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči. ) 4.) Neznanko oprosti njenega koeficijenta; v ta namen razdeli z njim oba dva |
| Pripovedke za mladino (1887): | pokazati velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu |
| Lohengrin (1898): | se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti! — Da zvem jaz — kdo da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naglo — je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš |
| Žalost in veselje (1870): | bila sta obadva prazna. Tudi drugi obešenec se je bil oprostil svojega križa ter unesel peté. Viljem je pričakoval, da se |
| Razne dela (1870): | je bil ta prispel k brodovju orožnim ahajskim, De bi oprostil si hčer, ponudši neskončno izkupa. Sveti se lavorov lišp zadevniga |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | nemogoče, da bi se narod iz lastne sile ohrabril in oprostil, poboljšal ter predrugačil; da bi tak rod sam ob sebi |
| Kobiljekar (1878): | zrele hruške z drevesa. Ali Nace Kobiljekar nas vendar ni oprostil plačevanja obresti. »Gospod« pa je ostal od tedaj in vas |
| Gospod Janez (1884): | Koliko bi bil on rad žrtvoval, da bi se bil oprostil za ves dan gojencev svojih, toda to je bilo nemogoče |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | spečavala železnino na Laško. V početku 18. stoletja je cesar oprostil tudi te železniške zdelke ljubljanske mostovine. A mestni očetje so |
| Strte peruti (1894): | strašnih muk ne, katere sem prebila. Ali mi je Alfonz oprostil ali mi je verjel, da sem nedolžna? Ali se je |
| V krvi (1896): | poplačam ...« Pajk pa je hladnokrvno skomizgnil z rameni, siloma se oprostil njenih rok ter nemo odšel doli po stopnicah. Kmetica je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ga luščiti iz kocin, ovitih okoli njega. Srečno sem se oprostil dečkove levice in jo varno upognil pod mojo. Ko sem |
| Divica Orleanska (1848): | svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče |
| Robinson mlajši (1849): | ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti |
| Zeleni listi (1896): | ga tudi kaznuje«. »Te besede si zapomnim, gospod sodnik. A oprostite, da zdaj grem. Drugače pride Zorko iz šole, predno bo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da |
| Revček Andrejček (1891): | Prav srčno, konečno celó do solz ganjena. ) Toda jaz vam opraščam, prav iz srca vam opraščam, ker vem, da ste nedolžni |
| Revček Andrejček (1891): | solz ganjena. ) Toda jaz vam opraščam, prav iz srca vam opraščam, ker vem, da ste nedolžni! Bog vas obvaruj! (Hoče oditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to |
| Stric Tomaž (1853): | za vas, gospod Šelbi! Lejte, kako hitro bote vsih dolgov oprosteni! “ — Te in enake terde in sladke besede preslepé Šelbita, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | hišnega, rokodelskega in dohodkinega davka ne; skozi 10 let bojo oprosteni ukvartiranja, če ne bo kakošna posebna sila; kontrakti za gruntne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imata vsak le dve leti sedeti; vsi drugi so popolnoma oprosteni. Danilovič je med tem že v ječi umerl. Iz Serbije |
| Kemija (1869): | spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to |
| Divica Orleanska (1848): | sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri |
| Oče naš (1854): | Med pogovorom je rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če bi ga ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | terpljenje polajševat, in kakor angel se mu zdaj prikaže, mu oprostenje naznanit, ktero mu je s svojo serčno ljubeznijo zadobila! « Roza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ker odbor sam nima pravice dovoliti tako visocih doklad. — Za oprostenje muzeja od pristojbine se je odbor krepko potegnil, če bo |
| Blagomir puščavnik (1853): | predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse |
| Fizika (1869): | vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen |
| Fizika (1869): | 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt |
| Sacrum promptuarium (1695): | mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé |
| Sacrum promptuarium (1695): | loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens |
| Tine in Jerica (1852): | ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar |
| Ferdinand (1884): | bi ga ne bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in |
| Robinson mlajši (1849): | njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje |
| Tiun - Lin (1891): | Džunke so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid |
| Zoologija (1875): | je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku terte pokrivati ſe ni treba preſïlit, vender ſe neſmę opuſtiti, kir v' Svizhanu ſe bode lęd na tertah dęlov. NB. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | HISHNA PRATIKA SA VSAKI MESSEZ Kaj je ſturiti, kaj opuſtiti PERPRAVLAJNE. Boj ſe Boga, inu dershi njegove Sapovdi, sakaj ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zykorio, lug, janesh, petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati, tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare |
| Tine in Jerica (1852): | Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in zdrav zrak, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na |
| Tiun - Lin (1891): | ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orazh. Obdélana ſpet sémlja je! Srozhili ſmo ji ſeme vſé, Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokami zelo brasdo kakor je njiva dolga isoral. Naſh dragi orázh Trenka jo pa korazhi sraven ſvojih kljus, ktére vèſ prepaden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ker dela korenine po sežnju dolge. Ravno tako potrebujejo globoke orali tudi druge detelje, potlej korén, pesa, podzemeljske kolerabe, konoplje, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ktere tako dolzih korenin ne delajo, postavim, žita, tako globoke orali ni ravno potreba, pa tudi ne škodje, če je le |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj moč, kakor lega sveta pripustí. 27. Od plevéla. Po orali je dobro, če vreme dopustí, nekaj časa, postavim, en dan |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zemlji in v suhih krajih. Poglej podobo 5. 26. Od orali. Z dobrim orodjem, z dobro, zdravo živino in z umnimi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živini še dobra klaja sirova in suha. — Po košnji pridejo orali in pripravljanje za setev zimine. Nar prej se pšenica seje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo |
| Botanika (1875): | ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | kajti gospodarji in lastniki te veliké graščine z več tisoč orali gozda in poljá so bili vdova Podgorska in nje šestero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je od drugih ſkerby prasen. Procidit in faciem ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje kolene doli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | horto. OdChriſtuſove molitve v'timu vertu. Procidit in faciem ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo padu, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe rado ſkerzhiti in rastegniti da, kolikor globoko je sa oranje potreba. 2. De voſko in ſhiroko brasdo vreshe, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njim ſe gnoj, po nekterih krajih tudi ſeme podorava. Oranje plevel satira. Dreveſa ſo v vſaki desheli po ſvojim rasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga ſamza imenujejo, drugo, ki je koſh imenovano , je sa oranje v hribih in v bregih. Drevo ſamez ima shelesno zhertalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne moglo povſod sgoditi, ſaj na vſih takih krajih, kjer oranje nizh poſebne teshkote nima ! Koliko ljudi in najemſhine bi bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu meſzu pride delo na enkrat s kupam: koſhnja, shetev, oranje in ſetev; vunder ſe morajo tudi sraven tega ſhe druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktero rado poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev korenine globoko v tla sashene, varje pred valam |
| Robinson mlajši (1849): | pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sicer zavili so sv. hostije v pertiček, kterega so imenovali „orarium” in tega zopet v drugo bogato okinčano povijalo; vse to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hostijo so domú jemali, zavito v lepo bel platnen pertič (orarium so mu rekli), kterega so velikrat še v dragoceno tančico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koncu tmine, Kdo je mar? Taka glava korenine Je slovenski oratar. Nek se trudi v sodni hiši, Rase krepko, viši, viši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krivo zgine, Kdo je mar? Ta pravičen korenine Je slovenski oratar. Pusti svet opravke svoje , „Sursum corda” v domu poje Mož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz daline — Kdo je mar? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar. Čujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, Grad valí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetu mine, Kdo je mar? Ta pobožen korenine Je slovenski oratar. Bodi v tugi, bodi v šali, Zmir ponižno Boga hvali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sin kertine: Kdo je mar? Zagromimo: Čast očíne , Scer slovenski oratar! J. Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer poríne, Kdo je mar? Ta pogumen korenine Je slovenski oratar. Blaga polna terg in cesta, Barka plava v daljne mesta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na štertine, Kdo je mar? Ta bogati korenine Je slovenski oratar. V zbor učenih , veda slava. Stopi moder, bistra glava, Vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi čutili množenje in korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste |
| Jerica (1859): | sobo k Jurčku, kjer bo pokojno igral, kedar bodo hlapci orali in sejali, Jerica bo pa zraven njega stala in pela |
| Holekova Nežika (1876): | okencem tam mnogo noč, Pozdrav, poljub nas vnema! vroč. Koder. Orali smo, sejali smo, dosti smo imeli opravila. Rž in detelja |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | grje, nego s črno živino. Vole je prodal, mestu njih orali smo mu polje mi, naše žene in otroci. Za nami |
| Testament (1887): | oče, stari, osorni Ožbolt, in tudi po drugih kmetijah so orali, sejali in se potili predniki sedanjim ratarjem. Po véliki cesti |
| Gostačeva hči (1891): | Juriju zarosita očesi. »Oj, oče, še čvrsto bodete vozili in orali, prav gotovo, pa kmalu«, opomni navidezno uverjen o svoji trditvi |
| Stari dolg (1897): | brozge? « — Na to mož ni vedel odgovora. Kmalu potem so orali na oddaljeni senožeti, odkoder se ne vidi v mlin. Prašnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad, kteri je v verſte ſajen; drevo, sa slo globoko orati; drevo sa grabne in rasorje resati, po kterih ſad v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga pozdravivši. Kdor hoče od drevesa obogatěti, mora ali sam orati, ali pa vsaj priganjati. Z očěsam stori gospodar več, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhil, ſi kruha pridobiti; ſam ſim jim pokasal, „kako imajo orati, koſiti, shéti, mlatiti m druge „dela opravljati; kako ſe vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učé, posébno na Ogerskim, de so krave, ako so ravno orati mogle, po navadi mléka dajale , če se jim je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dovelj prazniga prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih njivah , to je, veržem od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek sredi višam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molitvi dopade, koker govory en ſveti Gregor: Pondus non habet oratio, quam perſeverantia non commendat. Obene teshe, inu mozhy tiſta molitu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſliſhimo, kai govory ſveti Duh od te molitve Eccleſ. 25. Oratio humiliantis ſe nubes penetrabit, & non diſcedet, donec Altiſſimus aſpiciat. Ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tudi savupali ſrezhnu vmreti, inu v' Nebeſſe priti. Amen. De oratione Chriſti ad Patrem. Od Chriſtuſove molitve h' Ozhetu. Pater mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De oratione Chriſti horto. OdChriſtuſove molitve v'timu vertu. Procidit in faciem |
| Sacrum promptuarium (1695): | autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru lejtu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugokret vſhliſhen biu, ni nehau od proſhne, inu molitve, ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa tudi na sadobimo, kar proſimo, kyr ſe Bogu samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. |
| Robinson mlajši (1849): | Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in |
| Botanika (1875): | se nabira večidel od Orchis mascula, Orchis Morio in od Orchis militanis. Mičen cvet ima čevljec (Cypripedium Calceolus). 154 22. red |
| Zoologija (1875): | Onobrychis 158. Ononis 160. Oogonij 109. Oospora 109. Opuntia 150. Orchis 127. Oreh 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum |
| Botanika (1875): | sluzavo zdravilo, imenovano salep, in ki se nabira večidel od Orchis mascula, Orchis Morio in od Orchis militanis. Mičen cvet ima |
| Botanika (1875): | imenovano salep, in ki se nabira večidel od Orchis mascula, Orchis Morio in od Orchis militanis. Mičen cvet ima čevljec (Cypripedium |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohtlivu Brevir molil, inu Herman is kamnepojla is rajmno tega Ordna je videl taiſte is eno ſlato kadilnezo kaditi, katiri so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Z. D, G. P. Boshtian Sailer is Marhtâla Pręmonstratenſarske Chorar Ordna S. Norberta popisal. Sa Thomasha Kempenſarskega IV. Bukuvzame nisem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena Nuna is mojega Ordna enega derezhega leva ukrotila , de be ene med sabo kregajozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | seſtra is jemenam S. Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto Maurizio Franziſkanſkiga „ordna, kateri je lani v Rimi sa svelizhanga ſpos„nan bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge poſode in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo |
| Kuharske Bukve (1799): | al pa v' vinu; permęſhaj nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu muſkat oręha, ſtolzhenih ſlędniga eno zhetert Iota; vſe ſkup vkuhaj goſto, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | zvęta inu oręha. Ta polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra sa pomàkanje |
| Kuharske Bukve (1799): | v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra, vender vſiga lę malo. To ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | sa sôſ tręba, deni notri ſolí, ſhtupe, nsgelnoveh shbiz, muſkat oręha, dva lorbarjova peręſa, enmalo jęſiha; inu puſti vręti, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak. Ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine |
| Stric Tomaž (1853): | hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. Kupil sem od Antona Jazbeca, trgovca z lesom tukaj, orehovih in hrastovih hlodov, furnirjev in različnih desek, kakor račun izkazuje |
| Pripovedke za mladino (1887): | nočeta iti domu, in petelinček mora napraviti majhen voziček iz orehovih lupinj. Ko je gotov, se vsede vanj putka rekoč: „Zdaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | storili, de ste svoj prijazni, ljubi obraz z rujavo, kakor orehovo barvo, vmazali in vašo krasno postavo z bornim oblačilam zakrili |
| Pripovedke za mladino (1887): | sodrga ti, kdo vama je ukazal, da pojdita na mojo orehovo goro? Čakajta, to se vama bo slabo obneslo! ” in rekši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je |
| Gozdovnik (1898): | dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist |
| Gozdovnik (1898): | so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá |
| Botanika (1875): | na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in ſam tako piſhe, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati: Per meni „ v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi ſe v naſhih novizah |
| Zlata Vas (1848): | ki so na to reč gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pahovke (französisches Ray gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu |
| Ta male katechismus (1768): | ke se je perſadel to sebi narozheno Zirkuv v' pravo vorengo postavit, je bil per Sebastu temu duſhelskemu oblastniku ſatoſhen, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skupspravela? Pred uſſem perpravi ti tvoje dushe terpezhnoſte v' pravo vorengo, inu tedej bosh ti tudi v stanu drugem nuzat k' |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v svojo domačo deželo. Njene sinahi, ki ste bile vdovi, Orfa ino Ruta, jo pa spremite. Ko ste jo že deleč |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zapušeno me Bog nazaj pelje. “ Še veči jok spustite obé. Orfa se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prostor; une ob stenah pa takrat ko grobe. Tukaj-le sedi Orfej in milo piska in gode ne le svoji čredi, ampak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v puščavi, ki kakor zamaknjene stoje okoli njega. ” „Oj, oj, Orfej? To je ajdovska podoba, kaj pa dela tukaj? ” oglasi se |
| Fizika (1869): | Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah |
| Zoologija (1875): | obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da |
| Zoologija (1875): | v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival |
| Fizika (1869): | imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato |
| Zoologija (1875): | v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov |
| Botanika (1875): | imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so |
| Zoologija (1875): | to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga |
| Zoologija (1875): | preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa |
| Zoologija (1875): | K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in |
| Zoologija (1875): | III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih |
| Botanika (1875): | na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v |
| Zoologija (1875): | časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma neodvisno |
| Zoologija (1875): | število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat |
| Fizika (1869): | za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in |
| Zoologija (1875): | Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja, da |
| Zoologija (1875): | da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo |
| Zoologija (1875): | Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena |
| Kemija (1869): | je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Kemija (1869): | 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da tako dobí vseh 10, kakor jih je imela pred organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri plemenu z merzlo vodo polivati, kakoršno ravnanje cel pasji organizem stresne in popači. Menda še drugi vzroki, kterih pa doslej |
| Botanika (1875): | pa na podobo, ktero tvarina zadobi vsled životne delavnosti. Vsak organizem (t. j. živa stvar) je zmožen, da sprejema iz svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | merijo najbolj na to, da se dovrši še nerazviti telesni organizem. Prvi in najbližnji smoter vsake vzgojne delavnosti je torej ta |
| Zoologija (1875): | je neizrečeno težavno v tem obziru določiti zmožnost kacega živega organizma, ker en del telesne moči se porabi na nošnjo in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dostojanstvu. Človek nadkriljuje druga bitja že s sovršenostjo svojega telesnega organizma. Kar pa ga povzdiguje visoko nad živali in kar stori |
| Botanika (1875): | razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali ako za časa odločevanja delujejo nanj vnanji in v organizmu utemeljeni odnošaji tako silno, da niti prav razmišljevati ne more |
| Občno vzgojeslovje (1887): | skoro izključljivo le vegetativna opravila. Vse moči življenja v otroškem organizmu merijo pred vsem na telesno rast. Občut in samohotno gibanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po |
| Botanika (1875): | rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja |
| Kemija (1869): | hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega |
| Kemija (1869): | in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih |
| Kemija (1869): | Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Kemija (1869): | okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega |
| Botanika (1875): | razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko |
| Zoologija (1875): | snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | le drugačni biti. Gorkota in svitloba ste glavna pogoja vsacega organskega življenja in se razprostirate po celem širocem morji, po vsih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | parokrogu bivajoče sestave vsaj nekoliko sesedati na zemljo, kot tekočine. Organskega življenja tačas ni moglo biti. Skorija bila je še prevroča |
| Kemija (1869): | hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig |
| Kemija (1869): | se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca |
| Kemija (1869): | Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj |
| Kemija (1869): | njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi |
| Kemija (1869): | le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino |
| Kemija (1869): | njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih |
| Botanika (1875): | Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni |
| Botanika (1875): | spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem |
| Botanika (1875): | se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih |
| Botanika (1875): | in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu |
| Botanika (1875): | rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali |
| Botanika (1875): | ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako pride na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti |
| Botanika (1875): | začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Stric Tomaž (1853): | jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ferd. Malihofskitovih malih orgelj to le sodili: omara od orgelj je bila lično izdelana, orglje pa niso tako pele, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ferd. Malihofskitovih malih orgelj to le sodili: omara od orgelj je bila lično izdelana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v božjo čast izhaja , V hvalo božjiga Sinú; In od orgelj kot iz raja Slišat' zraven je glasú. In sveté skrivnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž |
| Rudninoslovje (1867): | rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski |
| Rudninoslovje (1867): | navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i |
| Rudninoslovje (1867): | najprve drage kamene; rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti |
| Rudninoslovje (1867): | draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti |
| Rudninoslovje (1867): | orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund |
| Zoologija (1875): | 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143. Orlica 147. Ornithogalum 125. Orobus 160. Orseille 111. |
| Zoologija (1875): | Orchis 127. Oreh 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143. Orlica 147. Ornithogalum 125. Orobus |
| Botanika (1875): | o rožmarinu (Rosmarinus), v maternej dušici (Thymus), nadalje o majaronu (Origanum Majorana), o dobrej misli (Origanum vulgare), o velenduhu (Hyssopus), o |
| Botanika (1875): | dušici (Thymus), nadalje o majaronu (Origanum Majorana), o dobrej misli (Origanum vulgare), o velenduhu (Hyssopus), o kadulji (Salvia) in o sivki |
| Astronomija (1869): | več sozvezdjih tukaj skup stoječih, izmed kterih se najbolj odlikuje Orijon (rimšice), na jugu pod bikom in dvojčeki ležeče sozvezdje. Sosebno |
| Astronomija (1869): | Olbers, 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja |
| Astronomija (1869): | Sirius, 272. Pasji dnevi, Hundstage, 272. Pas Orijonov, Gürtel des Orijon, 272. Passageninstrument, prelazni daljnogled 262. Pegaz, 271. Pege, (priže), solnčne |
| Astronomija (1869): | Pasja zvezda, Hundsstern, Sirius, 272. Pasji dnevi, Hundstage, 272. Pas Orijonov, Gürtel des Orijon, 272. Passageninstrument, prelazni daljnogled 262. Pegaz, 271. |
| Astronomija (1869): | tri druga blizo pri drugej stoječe zvezde druzega reda, pas Orijonov, ki se tudi rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Zlatorog (1886): | ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih, jih več ne najde zdaj. J. Koseski. Navada shelesna ſrajza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih , jih več ne najde zdaj. Enkrat iz grada pride orjaška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú |
| Gozdovnik (1898): | piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ljudi, ktere so pred nekimi dnevi videle v gradu gospoda Orjaškoviča. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | duh ni mogel svoje časti rešiti. Brez pomoči serčnega gospoda Orjaškoviča bi bil prederzneš z nami počel, kar bi se mu |
| Fizika (1869): | Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svoje konje prodati; med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena za |
| Divica Orleanska (1848): | On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli |
| Divica Orleanska (1848): | Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do |
| Divica Orleanska (1848): | bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel. |
| Divica Orleanska (1848): | vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol |
| Divica Orleanska (1848): | Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je |
| Divica Orleanska (1848): | je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica |
| Divica Orleanska (1848): | pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi |
| Botanika (1875): | praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic |
| Gozdovnik (1898): | eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so si bili naslikali s svetlo cinobrino pa |
| Oče naš (1854): | zoper prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno postavili, iz Orlovega vernili in z maševanjem francozke armade jim je bilo zažugano |
| Oče naš (1885): | zoper prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno postavili, iz Orlovega vrnili in z maščevanjem francozke armade jim je bilo zažugano |
| Gozdovnik (1898): | tovarišev, ki sta ja dobila od Indijancev. Temú sennoru pravijo Orlun ali »veliki orel«, in temu Treskavec ali »užigajoči blisk«. V |
| Gozdovnik (1898): | Pa je v najboljšem zavetju, ki ga je mogel iztékniti. Orlun pa Treskavec sta pri njem. « »Pepo Dormiljon pa Rdoles? Takooo |
| Gozdovnik (1898): | blisk«. V velikem začujenju stopi Diaz korak nazaj. »Je-li mogoče? Orlun pa Treskavec, dvoje najglasovitiših gozdovnikov, kterim ni primernika? Sennori, današnji |
| Sacrum promptuarium (1695): | grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti |
| Zoologija (1875): | Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143. Orlica 147. Ornithogalum 125. Orobus 160. Orseille 111. Oryca sativa 121. Osat 131. Oscillatoria 110. |
| Botanika (1875): | sadé, med tem ko šmarna detelja (Coronilla), gladež (Ononis), grahor (Orobus), itd. povsod divje rastó. 219 Tudi na koncu popisa rastlin |
| Gozdovnik (1898): | S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu |
| Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere |
| Gozdovnik (1898): | jih volja. « Kar hitro sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako |
| Gozdovnik (1898): | Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob |
| Gozdovnik (1898): | bil pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite |
| Gozdovnik (1898): | možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je |
| Gozdovnik (1898): | Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na mizi; nobeden ni bil pri |
| Gozdovnik (1898): | jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti |
| Gozdovnik (1898): | bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. « |
| Gozdovnik (1898): | globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni |
| Gozdovnik (1898): | taisto zlato je bilo predmet pogovora tudi zanikarnežema Barahi pa Oročeju. »Kaj pač menite,« sennor Baraha, »povprašuje Oročej, »čemu jezdi don |
| Gozdovnik (1898): | Zgrudi se na tla. Indijanec, ki je bil mahnil po Oročeju, omahne ter se z roko oprime za soro, delečo bojnike |
| Gozdovnik (1898): | kraj, kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don |
| Robinson mlajši (1849): | je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem |
| Robinson mlajši (1849): | stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno |
| Robinson mlajši (1849): | ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še nisi, in jih tudi nikoli ne boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se |
| Robinson mlajši (1849): | korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti |
| Fizika (1869): | 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride |
| Maria Stuart (1861): | in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak |
| Fizika (1869): | Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse |
| Fizika (1869): | z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kot v palači. Čistota, red, pravilnost in somernost v opravi, orodji, obleki, razni ukrasi, katere je móči lehko omisliti, kot n. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Marcel se je vsedel in takoj po svojem orodji segel, da bi delal. Izidor pa tudi ni hotel reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v mali skrinjici s pokrovcem. Vse to je bilo znano Oronciju in dobro je vedel, da je Kristijanom bilo sveto in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo po všeči. Naposled je že začel Evrota od strani Oronciju govoriti, da se mora tak človek v kraj spraviti, ki |
| Roza Jelodvorska (1855): | vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal. |
| Revček Andrejček (1891): | in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala popotnika. Na šepavem konji jima kmetič ni mogel uiti, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ga umorila dva železniška stražnika (en Lah in en Štajerc), oropala in v morje vrgla. Zavoljo delitve ropa pa se je |
| Blagomir puščavnik (1853): | In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in ga oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda |
| Divica Orleanska (1848): | risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. |
| Divica Orleanska (1848): | De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana |
| Lohengrin (1898): | rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | drugi imenitni domorodci, na pr. Dav. Trstenjak, M. Glaser, Ig. Orožen, dr. Vošnjak, Colnik, Šnirh, korvikar Pirc v Gorici, g. Simonič |
| Genovefa (1841): | móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe |
| Valenštajn (1866): | veljalo kaj? Mogočniku, Ki brani mečev tisoč ga i tisoč, Orož'je vzeti kaniš ? Izgubljen Si ti — I s taboj vsi smo |
| Valenštajn (1866): | dvorani). Le urno, da bo skoro v redu! Straža V orož'je kliče. Precej bodo tukaj. Drugi strežaj. Zakaj pa odpovedali so |
| Valenštajn (1866): | daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z |
| Divica Orleanska (1848): | te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni |
| Divica Orleanska (1848): | se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Robinson mlajši (1849): | način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam pod orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni |
| Robinson mlajši (1849): | kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “ |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mozh, moja bramba, moje isvelizhanie. S'tako saſlonbo, s'takim oroshjam ſe ne bóm bal, pred puſhizami, katęre po dnęvi letę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakór Paſtir vdarjen, kadar bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iménu. Vezh ko ſhéſt komolzov velik je bil. — ˛S' ſtraſhnim oròshjem ſe uſtavi, sabávlja, ſe koſháti, ino vpije na Israelze rekozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hotli sidanje po ſili ubraniti. Toraj ſo mogli Judje s' oroshjem v' rokah sidati, ko bi morebiti ſovrashniki nad-nje planili. Tako |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Gozdovnik (1898): | bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško |
| Viljem Tell (1862): | Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi kmetje, vsi v orožji. Vsi (vskliknejo). Bog sprimi vas ! Ko drugi še na bregu |
| Viljem Tell (1862): | Seva, Miklav Pečnik in še štirje drugi kmetje, vsi v orožji. Melhtal (za prizorom. ) Že smo na gorskej stezi, le za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kavarni sta moški sedela dva Črnogorca — kakor zmirom, popolnoma v orožji; na mizi nista imela nikakoršne jestvine; takov je Črnogorski običaj |
| Divica Orleanska (1848): | je, kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In |
| Divica Orleanska (1848): | nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za |
| Divica Orleanska (1848): | žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi greste – Varite se dobro! |
| Divica Orleanska (1848): | delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim |
| Divica Orleanska (1848): | smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge |
| Divica Orleanska (1848): | clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | nemške vojske. Od velike ponosne armade ni bil ni jeden orožnik prišel domóv, kajti kar je bilo v bitvi pred Velegradom |
| Na krivih potih (1893): | jim je čudno zdelo, zakaj sedi spredi na grajščakovem vozu orožnik, in zvedljivo so stikali glave, ko je voz dričal mimo |
| Na krivih potih (1893): | če pride, zapró ga na dvajset let, kakor je trdil orožnik. Ali naj čaka tako dolgo nanj? Pa zakaj sta pričala |
| Na krivih potih (1893): | mesa in košček kruha. »Tega ne bova spravljala,« pravi starejši orožnik, naj se pa ptiči gosté s temi ostanki! « In zadevši |
| Na krivih potih (1893): | kakor da bi ga kdo z nožem mesaril, ko je orožnik prorokoval prihodnjost Malčkino. Med tem sta se bila orožnika okrepčala |
| Na krivih potih (1893): | počasi zalivati s pijačo. Pokrepčavši se nekoliko, opomni zopet prvi orožnik: »Naprej ne bova hodila, dovolj sva stikala po teh gozdih |
| Na krivih potih (1893): | tem, da je Malčka zanj izgubljena. Te sanje imajo pomen. Orožnik je govoril resnico. Malka dobi v kratkem dovolj snubačev in |
| Na krivih potih (1893): | so se vsedli grajščak, sodnik in jeden orožnikov, a drugi orožnik je sedel spredi poleg kočijaža. Dasi ljudje niso mogli videti |
| Na krivih potih (1893): | od griča do griča, grajščak pa je stal otrpel in — orožnik pred njim! Jeden orožnikov je bil namreč opazil, da se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v domači vasi. Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči |
| Na krivih potih (1893): | a ni se mogel ganiti z mesta. Zgrabili so ga orožniki in mu zvezali roke in noge z železjem. Prav čutil |
| Na krivih potih (1893): | je dejalo, da je nedolžen, če so ga bili tudi orožniki odgnali v zapor. Zaspal je zopet, a znova so ga |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | da si kradel. Če hočeš tako, naj te pa ženó orožniki precej jutri v zapor! " „Morda pa bo moj gospodar meni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | po vaši in po bližnji okolici tem bolj, ker so orožniki povsod sledili za tatom. Tudi to ni ostalo prikrito, da |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | sanjal, sama gola resnica. Ali ga niso res že preganjali orožniki? ! Misli in misli, a jedna misel mu pobija drugo, tako |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | mnogo hujše ji je bilo, ko je slišala, da so orožniki tudi pri njenem očetu pozvedovali in na njenem domu stikali |
| Lepi Tonček (1895): | družinah in soseskah. Večkrat so se bili pri Molčinovih oglasili orožniki. Hoteli so govoriti z Marjetico. Seveda jih niso pustili k |
| Lepi Tonček (1895): | A ko je že hodila, povedali so ji, kaj hočejo orožniki. No, povedati ni mogla mnogo, saj ni gledala nobenega onih |
| Lepi Tonček (1895): | slabo oblečena, kakor gozdna delavca. Če so bili pa marljivi orožniki, bili so še marljivejši tatovi in grabeži. Ni bilo dné |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in se je soznanil z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal |
| Rudninoslovje (1867): | robovi aca sl. 55 s ploskvami s. Sl. 58 kaže ortotip, kteremu sta roglja otopljena s ploskvijo r. V sl. 59 |
| Rudninoslovje (1867): | 48). sl. 47. sl. 48. IV. Ortotipni liki. (Orthotype Gestalten). Ortotip ¹) i vsi njemu sorodni liki so v vse tri druga |
| Rudninoslovje (1867): | i spet drugače spredaj i zadaj; ali krajše rečeno: Vsak ortotipni lik ima tri drugo na drugej navpik stoječe osi razne |
| Rudninoslovje (1867): | ali menj otopljeni (sl. 48). sl. 47. sl. 48. IV. Ortotipni liki. (Orthotype Gestalten). Ortotip ¹) i vsi njemu sorodni liki so |
| Rudninoslovje (1867): | se zovete stranski osi; ena je daljša, druga krajša. Najvažnejši ortotipni liki so: |
| Rudninoslovje (1867): | v Hramšah na Štajerskem. 2. Barit¹) ali težec (Schwerspath) kristalizuje ortotipno (sl. 53), vštrit ploskev c i d se popolnoma kolje |
| Rudninoslovje (1867): | od latinskega imena nitrum = salitra) navadno solitar (Salpeter) imenovan, kristalizuje ortotipno (sl. 56.) , sveti se, kakor steklo, bele barve i bele |
| Rudninoslovje (1867): | kot poprejšnji 4 Mispikel 1) ali arsenovnati kršec (Arsenikkies) krislalizuje ortotipno (sl. 54, 55), vštrit prizminih sl. 54. sl. 55. ploskev |
| Rudninoslovje (1867): | (Zinkspath, Kieselgalmei) kristalizuje ortotipno (sl. 56), vštrit dominih i prizminih ploskev je popolnoma razkolna |
| Lohengrin (1898): | Gospod! Bog, naš Gospod, brani ga! Elza in Lohengrin Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem |
| Lohengrin (1898): | Kraljevo spremstvo. Kákov spor, ki smo ga čuli? Lohengrin (zagledavši Ortrudo) Kaj vidim? Žena ta je tu s teboj ? Elza. Moj |
| Lohengrin (1898): | ti! Lohengrin (pogled ostro in z bajno silo uprši na Ortrudo, ki pred njim ostrmi). Strahotna žena ti, oddalji se! Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj še |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Rudninoslovje (1867): | stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo |
| Rudninoslovje (1867): | Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji |
| Rudninoslovje (1867): | osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej |
| Rudninoslovje (1867): | pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i |
| Fizika (1869): | Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. |
| Fizika (1869): | zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te koristi, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati |
| Botanika (1875): | en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so |
| Rudninoslovje (1867): | cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni |
| Rudninoslovje (1867): | 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je |
| Rudninoslovje (1867): | Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik |
| Fizika (1869): | vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu |
| Fizika (1869): | na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri |
| Botanika (1875): | znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako |
| Botanika (1875): | pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji |
| Botanika (1875): | nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula |
| Zoologija (1875): | živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prevertaniga lahko maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh |
| Robinson mlajši (1849): | v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v |
| Zoologija (1875): | razširjena po vsem svetu, ladije so jo zanesle tudi na osamljene otoke. V Kini jo jedó kakor slaščico. Podgana skoti časih |
| Gozdovnik (1898): | velikanov se je počasno vsiljevala neka nedoločena svetloba. Na površju osamljene skaline ste moleli dve smereki kakor dve vidni prikazni svoje |
| Robinson mlajši (1849): | ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh |
| Genovefa (1841): | in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ |
| Zoologija (1875): | mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče šaljivo déd, „kako bote štiri hruške razdelili med pet osob takó, da v številbi nobenih drobcev ne bode. “ |
| Zoologija (1875): | da bi se opazil kak vpliv na duševno zmožnost posameznih osob. Nasproti temu pa velja za znak majhne ali slabe razumnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | čez dan skupaj biva, se sme računati, da teh 6 osob 2 — 3 bokale vode iz sebe izhlapijo. Po takem ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj 6 osob v eni sobi čez dan skupaj biva, se sme računati |
| Pozhétki gramatike (1811): | mosh; un couteau, nosh; mnoshno, kadar je vezh ſtvari al oſeb, poſtavim: les hommes, zhlovéki, ludje, moshje; les couteaux, noshi. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali shgé ali gorî: mnoshno, kader ſe govori od vezh oſéb al ſtvari, kakor tioits lisons, beremo, les feux brulent, ognji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boshji ſlushbi v ſholi poſkuſili. Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she dvoje obrasov, in na vſakimu obrasu je po dvoje oſéb (perſhon). Na pervim obrasu ſta kmet in kmetiza, takó napravljena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno podjetje dá A 2, B 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira pomeni: od njega, od nje, od njih, kakor je oſeba ali ſtvar prej imenvana. Tedaj kader rezhem j'en parle, hozhem |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo ſame na ſebi nékaj to je, ſo al kakſhina oſeba al ſtvar, kakor poſtavim: écolier, paul, livre, chapeau. P. Kakſhino |
| Pozhétki gramatike (1811): | dvoje ſhtevilo edinje, ino mnoshno: edinje, kadar je ena ſama oſeba, ena ſama ſtvar, poſtavim: un homme, en zhlovek, en mosh |
| Pozhétki gramatike (1811): | m s' tim ſkladni padesh ſta ena in ravno tiſta oſéba, kakor: je me flatte, ménim, al ſi perlisujem: tu te |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | otrokom, varvancom, ali sebi v izrejo ali za podučevanje izročenim osebam, se kaznuje s težko ječo od 1 do 5 let |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ker je ravno zavoljo pridrževanja omenjenih 6 pisem se več osebam veliko sitnosti skrbí in žalosti, pa tudi škode napravilo. Iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih |
| Fizika (1869): | nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da, so stvari, ki jih vsak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v |
| Gozdovnik (1898): | od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij |
| Pozhétki gramatike (1811): | je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med dve osebi A in B takó razdeliti, da dobi A 2, B |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pervo pleme beſedi. Ime. Imé je beſeda, ktira kashe eno oſébo, eno ſtvar, poſtavim: Pierre, Peter, Paul, Pavel, livre, bukve, chapeau |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenvaven je beſeda, ktira imenuje in kashe tiſto ſtvar al oſébo, od ktire rezhemo al odrezhemo. P. Kaj je imé? O. |
| Pozhétki gramatike (1811): | il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni kako oſébo al ſtvar: zhe tedaj rezhem il joue, jegrá, govorézh od |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' podſebo. Podſeba ali Imenvavni padesh glagolov klízhemo tiſto al oſébo al rezh, ktira je, al ktira dela to, kar glagol |
| Pozhétki gramatike (1811): | Se vſelej ſklada v' ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino lizu, poſtavim: je parle, govorim: je parle |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s hudodelstvom umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se |
| Ferdinand (1884): | nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | kmet: „On mora? “ Še zdaj si nismo zapomnili, da Slovenec osebnih zaimen sploh pred glagol ne stavi, kakor tudi Latinec ne |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Slovenec vender časi govor začenja s pomozniki, z okrajšano obliko osebnih zaimen in glagolov: „hoteti“? in sicer: a) v skrajšanih stavkih |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Najneukretniše pa je, ako stoji pred velivnikom (imperativom) okrajšana oblika osebnih zaimen: „Ga ujemite in k meni pripeljite! “ Kaj tacega se |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | 2. Stavkov ne smemo začenjati spomozniki, ne z okrajšanimi oblikami osebnih zaimen, tudi ne z okrajšano obliko glagolovo: hoteti: „čem , češ |
| Kupčija in obrtnija (1872): | svojej kupčiji drugo ime dati. — Zavarovalna društva pa ne smejo osebnih imen v svoje firme postavljati. Taka firma, v kterej je |
| Luteranci (1883): | skrivna prijateljica moja, kdor izpremeni svoje dejanje brez prepričanja iz osebnih uzrokov, je renegat. In tako najbolj gnusno, vse veke od |
| Luteranci (1883): | ne more zasluženo plačilo tu ali ondi izostati. V takih osebnih razmerah sta potovala Knafelj in Kriškar po Slovenskem tem navduševala |
| Gospod Janez (1884): | verjel? Predstavil se ni in tudi nje ni vprašal o osebnih njenih stvareh; mar mu ni bilo do tega, kajti polastila |
| Gojko Knafeljc (1899): | Tomko ima besedo! « Takoj je vse potihnilo; le par Tomkovih osebnih sovražnikov se mu je začelo rogati, med temi je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati |
| Fizika (1869): | Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central |
| Ta male katechismus (1768): | S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh |
| Fizika (1869): | Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od |
| Fizika (1869): | plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga |
| Fizika (1869): | optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je lahko tam v duhu in v |
| Astronomija (1869): | ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka |
| Astronomija (1869): | oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med |
| Astronomija (1869): | koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej |
| Astronomija (1869): | časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak kraj točno naprej določiti, kar je |
| Astronomija (1869): | Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog |
| Astronomija (1869): | teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Al komaj to izgovorí, spotakne se osel na neki kamen, pade, in od pretežkega bremena pobit, ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in jima smejaje se reče: „Pač nista pametna, da vama osel prazen gre in se nobeden vaju na-nj ne vsede. “ — „Res |
| Zoologija (1875): | osel bil ves drugačen, kajti v tartarskih stepah živeči divji osel ali kulan je mnogo lepši, veči in hitrejši. Deseti razred |
| Zoologija (1875): | ravnalo s to trpežno in delavno živalijo, gotovo bi tudi osel bil ves drugačen, kajti v tartarskih stepah živeči divji osel |
| Zoologija (1875): | Vsi poskusi, te živali ukrotiti, bili so dosle brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzimi pobešenimi ušesi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kolęna ſe vershem , inu ſposnam , de ſim pruti tebi en oſèl. Nęshka (ſe ſmęja. ) Bogi Baron ! kaj ſi je persadęl — Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Oſèl! (ga od ſebe pahne. ) EDENAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , Shushek , Smeſhnava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pelikanov na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſlo in ſir naredò, Snaſh doſti vſiga 'méti. ” Tud' vbogi oſel giga mu : „Ak nimaſh s kom vositi, Goſpod savkashi, hozhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim ga kruha manjkalo nikoli! . — Dobro ſi jo sarobil ! Tudi oſel pravi : Naj raſte potlej trava, ali ne , kadar mene ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne |
| Sacrum promptuarium (1695): | shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan. 7. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ti nimaſh shęleti tvojga blishniga hiſhe, nyve, hlapze, dekle, vola, oſla, na vſiga, kar je njegoviga. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ke bi ſe bil na te vſędil, bi bil pak oſla isdaril. Baron. (ga k' ſebi oberne. ) Inu ti ſi njegovu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil Jesuſ rekel. Perpéljeta oſla k' Jesuſu. Uzhenzi ga ſ' plajſhem pogernejo, ino Jesuſ na-nj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino Isaka, ſvojiga ſina, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in stari smejali, ki so za njim tekli in mu osle kazali. Mislil je pa, kako bi jim to zasmehovanje povernil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de je copernik in so djali, ta jim bo še osle kazal; večidel vsi so mu pa življenje privoščili. Ko so |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povędat. Inu vſe to saſtojn, naj premiſlijo, sa-aſtojn ! — Smeſhnava. Uh oſli! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vùn , le vùn , pravim jeſt. Poberite ſe ! — Oſli, kaj menite , de je tukej oſhtarija? (k' Baronu. ) Vaſha Gnada |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim rezhe bres ſkerbi biti, jim perpelje ˛Simeona, pokláde njih oſlam, ino jim napové, de bodo opoldne tukaj jédli. Préden je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan dojdejo do hriba. Ozhe tukaj rezhe hlapzama: „Tukáj s' oſlam pozhakajta. Jàs ino Isak pa greva na goro Boga molit |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je, ino je imel veliko hlapcov ino dekel, velbljudov ino oslov. 15. Jakop gre v svoj kraj. Ko je Laban vidil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2 mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli 100.000. Perutnine mnogoverstnih plemén pa je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je nar več ovác, za temi goved, prešičev, kónj, koz, oslov in mul, in sicer v sledeči razmeri: ovác je 27 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po poti obloshènih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi drugi po verhu. “ Ko bi mígnil, vsamejo vrezhe s' oſlov, in odvesujejo vſak ſvojo vrezho. Sakaj v' tej rézhi ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov in òſlov. 15. Jakop gré v' ſvoj kraj. Ko je Laban vidil |
| Sacrum promptuarium (1695): | neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo vriba, in potem se |
| Valenštajn (1866): | nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej |
| Oče naš (1885): | ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in to mi je prav vgodno |
| Oče naš (1885): | je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi |
| Oče naš (1885): | tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Oče naš (1885): | fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me |
| Zlata Vas (1848): | od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki |
| Ta male katechismus (1768): | vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus na eni gorri uzhil: I. ſvelizhani |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet njegovi Jogri snotrej: inu Thomash s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Lukesha na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je blu oſſem dny dapovnenih , de bi tu Dete imelu obresuvanu biti, je |
| Ferdinand (1884): | vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | NASTOP. Tulpenheim ſam. Deklé ! ſkorej boſh v' mojih peſteh — Ob oſmih ſim jęj ohlubil priti Sdej je vshę ſkorej devęt! — Per |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je obę golſal — Miz. Gny ſhe nevedó vſe — Dones ob oſmih ima ta gerdeſh ſhe s'enim drugim, inu s'enim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pobere. Lubka, kaj ſi ſe vſtraſhla ? — Sej bo priſhal : ob oſmih bo priſhal — — — Ovbe, kaj je to sa en lep' perſtan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Ob oſmih boſh priſhal ? ob oſmih? — ti ſi ſizer oblubil — zhe beſędo ne dershiſh — — Sonze bo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Ob oſmih boſh priſhal ? ob oſmih? — ti ſi ſizer oblubil — zhe beſędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leto. Grozdje je bilo v enakim času, tó je, v oſmih dneh po nogradih in njivah ocvelo; léto popred se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vſakterimu dopadla, in zhudilo ſe je vſe, ki v oſmih minutah dve ſhtruzi ſroviga maſla is pinje ſe pervalite. Vezh |
| Rudninoslovje (1867): | 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. |
| Robinson mlajši (1849): | ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel |
| Blagomir puščavnik (1853): | da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar časa imam še na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime — je bil |
| Zeleni listi (1896): | mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico |
| Pozhétki gramatike (1811): | pédeſet, soixante , soixante et dix ou septante, quatre-vingt, ſhédeſet, ſedémdeſet. oſemdeſet, qutre-vingt dix, vent, mille, un million etc. devédeſet, ſto, tavshent |
| Pozhétki gramatike (1811): | njim ſkladajo. Deux cents hommes, dva ſt mósh, quatrevingts ans, oſemdeſet lét, six-vingts arbres, ſto in dvajſet drevéſ. Per létni zifri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Boga molilo. 30. Boshji zhudeshi. Moseſ ino Aron, po oſemdeſet lét ſtára ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino mu napovéſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poldanſhini boshji ſlushbi v ſholi poſkuſili. Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jami, ime ſeboj perneſe v leti 1730, vmerje 1774, ſtar oſemdeſét in pet let. Je rad delal in vino pil. Vezhkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko |
| Gozdovnik (1898): | sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Zlata Vas (1848): | če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſem ino trideſet let bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | svitlo skorjo po verhu dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro do rahliga, potem |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ves drugač kakor Hunci. Bil je čisto mlad, tankoraven; kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči |
| Stric Tomaž (1853): | pride somenj. Med drugimi tudi pripeljejo neko Kadronko z njeno osemnajst let staro hčerjo. Obe ste dozdaj pri bogati in pobožni |
| Zoologija (1875): | V Kini jo jedó kakor slaščico. Podgana skoti časih po osemnajst mladih na enkrat, in zgodilo se je vže, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Toraj so me peljali v čoln, ki je vodilo ga osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajſt, dvajſet, trideſet, ſhtirdeſet |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih: b, c, d, f, g, h, j, k, l |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi ludję; poglej , kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper. (pijen , perneſse eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj |
| Oče naš (1854): | boš enkrat, kako močno sim Te ljubil. “ Nace je zdaj osemnajsto leto doségel in Mêljard je sklenil, iz ljubezni do njega |
| Oče naš (1885): | ljudstvu toliko žalosti delalo. Vsako leto so mladenče, ki so osemnajsto leto doživeli, v vojaščino poklicali, jih v orožju vadili in |
| Fizika (1869): | je tedaj veča, kakor hitrost svetlobe. Hitrost galvanične elektrike je osemnajstkrat manja. Trpež električne iskre je skorej neizmerno kratek; različni opazovalci |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | enkrat ali dvakrat 1 lot te štupe. — Je pri gnojenju osipic prešiča driska napadla, stolci divjiga kostanja ali še bolje želoda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | mleko. Je prešiček dobro rejen in se mu je veliko osipic po koži spustilo, tolaži mu hudo vročnico s tem, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vezhkrat vimena ſvojih krav ogledovali in zhe bodo kakſhne oſépenze na njih sapasili, naj od njih nasnanje dajo, sató, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poduzhiti jih, kakó potrébno je, zhe ſo ravno otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi odraſhenim zhes kake leta sopet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | podajo podúk o tem. Nar poprej opomnimo, da kozé in osipce (Blattern oder Pocken) — in pa garje (grinte, Raude, Krätze, Grind |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 10. dan bele hraste, ki 12. dan odpadati začnó. Včasih osipce nazaj v truplo vdarijo , in huda driska umori bolno živinče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | takimi mladimi in starimi prešički početi, kteri garje, koze ali osipce dobe? V naših krajih se je ta nadloga zlo vgnjezdila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ste sicer kožni spušaji (Ausschlag), vunder niste edini. Kozé ali osipce (osepnice) večidel napadajo le mlado živino, so z vročnico združene |
| Revček Andrejček (1891): | kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | bi se ne bilo vnelo še tako naglo, al brat Oskar je imel prijatelja, sošolca, nekaj starejšega ko on; ta je |
| Blagodejna zvezdica (1881): | in postajal otožen. Ko ga enkrat Bruno obišče, popraša ga Oskar s poudarkom: Zakaj me zdaj vsak dan obiskuješ, ko mi |
| Blagodejna zvezdica (1881): | odpravi. In res ni ga bilo več nazaj. — Zopet je Oskar zapazil, da se v Adinej duši nekaj vrši, in sicer |
| Blagodejna zvezdica (1881): | Ona bi življenje dala, da se mi zdravje povrne, pravi Oskar z občutkom in ostro brata pogleda. — Potem pa me ne |
| Blagodejna zvezdica (1881): | polajša hude težave. Na enkrat pa ga z vzklikom izpusti. Oskar je bil mrtev! Ada poklekne k njegovej postelji in joče |
| Blagodejna zvezdica (1881): | kdaj moj grob obiskali? — Ada premaguje solze in reče: Tiho, Oskar, tiho; zdravnik ne dovoli, da govorite. — Ada, Vi žalujete; ali |
| Blagodejna zvezdica (1881): | stopa varno do Oskarjeve postelje, pri kterej je Ada sedela. Oskar je bil ravno vsled slabosti padel v omotico, ki je |
| Blagodejna zvezdica (1881): | njegova želja. Privzdignite mi nekoliko glavo; ne morem sopsti, prosi Oskar. — Ada mu s pomočjo služabnika izpolni željo. Ležal je zdaj |
| Blagodejna zvezdica (1881): | vsi šli iz hiše, ko je Oskar umirajoč? opazuje Bruno. Oskar je umirajoč že štirinajst dnij, pa še vendar živi, meni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare |
| Sacrum promptuarium (1695): | imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi |
| Sacrum promptuarium (1695): | de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro odmérjen. Zhe bi kdo ſam ravno ne smogel kaj oſkerbéti, mu bo pa ſadno drevo obilno pover- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe pa dolgo zhaſa sgoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njim ſe ni bati, de bi ne samogli ſvojih mlajſhev oſkerbeti in jih pomanjkanja obvarovati; blagor pa tudi mlajſhim, ktéri imajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſvoje shivínzhe poſasi, v' goſtínizo ali oſhtarijo pelje, ino oſkerbí. Drugi dan, preden odrine, da goſtínizharju ali oſhtirju dva denárja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enaka — Pa k shaloſti ſlednjiga zhaka; Nekter ſi jo ſam oſkerbi, Deſravno ſe tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. |
| Gozdovnik (1898): | dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske |
| Sveti večer (1866): | bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri |
| Zeleni listi (1896): | darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni. |
| Zeleni listi (1896): | A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava |
| Genovefa (1841): | ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en namęnen Ozha (ſakaj on je le njegov rejnik, inu preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu, koker mene redil, ſakaj on je naj Rejnik, inu preskerbnik bil. Veliku lepeh zhednoſt je moj Joshef nad sabo imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se |
| Zeleni listi (1896): | veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eug. Dikmana — Seheranv Prevali na Koróškim. 10. Gosp. P. Tunerju, oskerbniku knezovih fužin od Šwarcenberga na Štajerskim. 11. Ljubljanski fabriki od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena |
| Stric Tomaž (1853): | begu, rekoč: „Moj gospod me je s pismom k bližnjemu oskerbniku po- |
| Stric Tomaž (1853): | naenkrat? Mar nisva bila srečna, dokler si bil še pri oskerbniku? “ „V resnici! tega ne morem tajiti, draga moja! Vender“ .... umolkne |
| Ferdinand (1884): | vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpod Pirza no ſvitlo; ona od leta 1841 med pridne oſkerbovavze ſadnjiga drevja ſreberne medalje deli in njih imena — drugim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | véjo, miſionar v Ameriki, ſreberno medaljo ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so tedaj gotovo ne le pomnožene, ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja |
| Ferdinand (1884): | mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo |
| Genovefa (1841): | Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V |
| Zlata Vas (1850): | sira in siroviga masla dobil, je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka |
| Najdenček (1860): | vse jez zredil, posebno dva jagnjička, ktera sim posebno dobro oskerboval, sta bila noč in dan pri meni. S svojim životom |
| Sveti večer (1866): | pusti. Njegov oddelek gozda bo pa začasno sosedni logar Novograjski oskerboval. ” Da bo kako počitno plačo ali penzijo prejemal in o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in red, za vzdržavanje cestá in mostov in za uboge, oskrbovatí so morale zdravstveno, nravstveno, stavbinsko, požarno, sejmsko in poljsko policijstvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naloga, vzgojevati otroke nravstveno — nabožno (versko), razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi potrebnimi, da se lehko dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravna. 8. Kako se morajo konji podkovati. Podkovanje konj kovač oskerbuje; le včasi se podkov s kakim žebljom koj doma priterdi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | revici — mati je to, ljubeča mati, bi bil rekel, ki oskerbuje edino svoje dete. Pa tudi deklica, kako srečna je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to |
| Valenštajn (1866): | še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se |
| Valenštajn (1866): | je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost |
| Stric Tomaž (1853): | treba nevarnost bati. Vari se pa s kako pregreho rok oskruniti. Hodi z Bogom! On naj te vodi po vsih potih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rajši vse, kar imajo od sebe, kakor da bi pustili oskruniti ta „biser,” kakor so imenovali najmanjši del sv. kruha. Z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in kolešček špeha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Škerjanci nad rošem pečeni. Škerjance čisto oskubi, glave odsekaj, čeve varno iz njih poberi, de se mast |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobil, kar bi lepo viditi ne bilo. Pečeni golobje. Golobe oskubi in prav tako perpravi kakor pišeta; navleči jih čedno z |
| Genovefa (1841): | in govorjenje je Genovefo tako poprijélo, de je bila vſa oſlabéla. Bres pomude ſo jo v njéno ſobo peljali, kjér shé |
| Stric Tomaž (1853): | mu bodi milostljiv! “ Po tem govorjenji je Tomaž spet zeló oslabel. Njegovo življenje je bilo pri koncu. Kmalo se nič ne |
| Najdenček (1860): | mi to lizanje bolečine hladi in olajšuje. Še bolj sim oslabel, in več mi ni bilo mogoče do vrat po svojo |
| Genovefa (1841): | ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je sopet dolgo pozhivati in molzhati mógla. „Oh,” je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni več za vpreči; pa kér njegov gospodár ne vé |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in |
| Ferdinand (1884): | s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podoba njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je |
| Botanika (1875): | sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlico dobro zmečkaj, sok skozi sito pretlači in s cukram osladi, potem pa v zmerzlinico deni in z lopatico večkrat pomešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene s štirimi loti na limonah ali pomarančah osterganiga cukra osladi, zavri, s šestimi ali osmimi rumenjaki razžverkaj in per slabi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je materno veselje malo znano. Ves trud in vse delo osladí en sam migljaj, prijazno smehljanje in blebetanje malih nedolžnih otročičev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se |
| Botanika (1875): | in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč |
| Valenštajn (1866): | Slepár je; krivično je igrál. Prvi oklopnik. Morda je tebe oslepáril? Prvi Strélec. Do dobrega me je okožuhàl. Prvi oklopnik. Ka |
| Revček Andrejček (1891): | Zapazi Andrejčka. ) In tamle pa leži cigan, ki me je osleparil! (Gre tjakaj in potegne Andrejčka s klopi. ) Ustani in venkaj |
| Lohengrin (1898): | sod se je z lažjó prevaril, Zèl vas je čarodejnik osleparil! Možje. Zgrábite zleca, ki je klel Bogá! (Vsi planejo nanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal |
| Viljem Tell (1862): | Jaz nisem kriv, da je odnesel zdrave Očí, ker mi oslepil je očeta. Za njim sem tekel in ujel beguna, Očetu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod njegovimi nogami, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goſpod. Révzhki ſo réſ; sa to pa, kér ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med témi ſheſtnajſtimi jih je dvanajſt oſlepljenih ? Vſe iim ſam oſlepil! Kmet. Ubogi ptizhki! Goſpod. Révzhki ſo réſ; sa to pa |
| Deborah (1883): | Sicer ne upam nič; ti si spoznala, Da jih je oslepila božja roka; So danes v vasi z smrtjo ti pretili |
| Deborah (1883): | Lovre. Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol |
| Genovefa (1841): | Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga |
| Ta male katechismus (1768): | se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vęsh, de Anſhetova rezh je ta perva: inu Neſhena ta osma; al, ke she navęsh v' kajſeni tablezi njeh imash odspodej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi |
| Zoologija (1875): | dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere |
| Maria Stuart (1861): | pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi nastop. Burleigh Paulet. Burleigh. |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v |
| Valenštajn (1866): | vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i |
| Deborah (1883): | Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar |
| Revček Andrejček (1891): | žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je |
| Pozhétki gramatike (1811): | tretji, zheterti, peti, sixième, septième, huitième, neuveième, dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pretezhena sima je bila zhbelam ſilno dolga, in ſhe le oſmi dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Osmo poglavje. Rozvita. Ko je ravno Rozvita škaf iz vode potegovala |
| Ferdinand (1884): | Osmo poglavje. DVOJNI GOLJUF. Ko je bil odšel grof Alfonz sè |
| Tiun - Lin (1891): | Osmo poglavje. Rešen. Ravno se je začelo daniti, ko sva izstopila |
| Genovefa (1841): | Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pri nas se večkrat primeri, da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle is njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo zhervi |
| Genovefa (1841): | je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti. |
| Kemija (1869): | ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti |
| Kemija (1869): | v zrak. Poskušali so toraj, kako bi se s primešanimi osnovami, na pr. z apnom, ilovico, malcem ali gipsom, železnim vitrijolom |
| Kemija (1869): | apno, takrat se delajo sosebno kisline, ki se potem z osnovami spajajo. Na tem se osniva izdelovanje solitarne kisline, ki je |
| Kemija (1869): | Ravno tako je z osnovami. Dočim sta kalij in natron tako jedki osnovi, da sta |
| Botanika (1875): | povedano. Mislijo pa vendar kemikarji, da je primer kislin k osnovami (base) za vsako vrst precej nepremenljiv; ravno tako, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu |
| Kemija (1869): | vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Kemija (1869): | in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo dala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je |
| Divica Orleanska (1848): | se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti |
| Valenštajn (1866): | radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda |
| Kemija (1869): | vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | in odbora v društvu, ktero je že pred mnogo let osnovano bilo pod predsednikom gosp. Ferd. Schmidt-a in kterega namen je |
| Čas je zlato (1864): | knezom prišel. Vse mu razloží, kako bi se dalo izpeljati – osnovano je bilo prav dobro in gotov bi bil narboljega uspeha |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se ne sme zameniti s prijetnim in neprijetnim, katero je osnovano na občutu. Tudi se jasno razlikuje od koristnega in škodljivega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | že premaganega stališča. Vsako navduševanje za „dobre, stare čase“ je osnovano na domišljiji, katera to, kar so stari storili dobrega, jednostransko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | trdnem, vzgojnemu smotru primernem načrtu. Vzgoja je torej po načrtu osnovano delovanje na otroka z namero, da se le-ta privede do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Hotenje (volja) je torej neko poželenje, katero je osnovano na samozavesti in samoizvoljnosti in katero je mogoče doseči. Pridržek |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nam brezpogojno ne dopada, je grdo. Lepo in grdo je osnovano na razmerah in odnošajih raznih delov kake členovite celote, zato |
| Občno vzgojeslovje (1887): | meni, da je mogoče vse doseči. To otrokovo hotenje je osnovano na napačnem presodku o možnosti dosege, zato ima značaj strasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | v tistem mestu v l. 1354 višjo šolo (generale studium) osnoval. V tem mestu so tudi patriarhi dolgo časa sedež imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Njegov naslednik si je dal naslov „sultan” ali „padiša”, in osnoval si je iz mladeničev premaganih narodov tako imenovane janičare, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | in je dospel dne 9. oktobra v Tours, da bi osnoval splošni boj in boj do zadnjega možá zoper Nemce. — Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | v Gradcu, ter ji pravila predložili, po kterih bi smeli osnovati v Celji narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo |
| Valenštajn (1866): | bojnih krdél Branila kdaj, varovála dežél ? Vojaško državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno igráti — Trobár. Molčite |
| Fizika (1869): | pogledal v prirodo. Takrat so se morale pred vsem države osnovati, vrediti in ohraniti, in komaj so se te začele opomagati |
| Kemija (1869): | bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki |
| Divica Orleanska (1848): | sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so |
| Kemija (1869): | glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost |
| Kemija (1869): | Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je dana vsota, od katere treba procentni iznesek , istovrstna z osnovnim številom 100, zmanjšanim za procente. N. pr. Za prodano blago |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsota, od katere treba procentni iznesek izračunati, ni istovrstna z osnovnim številom 100, nego s številom 100, povečanim za procente. N. |
| Kemija (1869): | 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili |
| Kemija (1869): | imenuje je reagovalne papirje — , da li je kako telo kislo, osnovno ali neutralno. Kisline in osnove, spajajoče se v soli, si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a mkrat kot faktor postaviti. (§ 39.) Število a imenujemo osnovno število ali podlogo, m potenčni eksponent in dobljeni produkt p |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | rabi v obče dekadni (desetni) številni sistem (dekadisches Zahlensystem); njega osnovno število je deset (grški deka). V tem sistemu tvori po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče dekadni |
| Gozdovnik (1898): | je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej |
| Deborah (1883): | kakor na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj |
| Kuharske Bukve (1799): | inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' |
| Kuharske Bukve (1799): | raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim |
| Kuharske Bukve (1799): | perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti |
| Kuharske Bukve (1799): | naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na perjiče, ter jo deni na pečenko, ktero moraš dobro osoliti, zviti in prav terdno z nitjo prevezati. Zdej jo skozi |
| Kemija (1869): | njega. Kdor hoče surovo maslo dalj časa rabiti, mora ga osoliti; tudi prav malo cukra je dobro primešati. Ako surovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim |
| Kuharske Bukve (1799): | naſmukati, rasſękati, inu ga kuhati na govedji shupi, katira je oſolena, s' muſkat zvętam inu enmalo zukram pregnana; taka ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | koso na sherjavzi pezh, de rumena poſtane, ona more popręd oſolena biti. Kader ſe rumeno sapezhe; perlì enmalo goveje shupe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in na podolgato zrezane čebule, postavi nad žerjavco, dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj v vbitih jajcih, dobro jih z žemljevimi drobtinami |
| Fizika (1869): | v kupici vode, je potem nekaj soli v vsakej kapljici osoljene vode, ki jo z iglo zajamemo. Dokler je košček pižma |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | blo, piti. 3. Ob zhaſsu te kuge je neſravu jeſti oſolene ribe, smerdlivu meſu, inu vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh |
| Kuharske Bukve (1799): | jih ras-tepi, kader ſe do pol lonza naraſtejo, nali shę oſolene mlazhne goveje shupe pod kraj lonza, vſe vkup s' shverklo |
| Kuharske Bukve (1799): | Tolzi bershole po navadi s' noshovim robam, puſti en zhaſ oſolene leshati, potręſi s' bęlo moko, omozhi v' mersli vodi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | s' peterſhilam. Na zheterti sręsane oſnashene piſheta puſti en zhaſ oſolene leshati, potle s' moko potręſi, narędi omakanje is polovize vode |
| Kuharske Bukve (1799): | drobnakam. 27. Volovſki jesik v' goshuvji. Skuhaj volovſki jesik na oſoleni vodi, potle ga olupi, po ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej |
| Kuharske Bukve (1799): | nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni vodi, kuhano sberi inu vſe koſtí odtrębi, sraven deni peterſhíla |
| Kuharske Bukve (1799): | popolnim isvrè. 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri do mehkiga. Drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik |
| Oče naš (1885): | z njim govorila! Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to |
| Astronomija (1869): | okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo |
| Astronomija (1869): | astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši oglasi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | imenitno delo pa je bil »nov« vladar ustvárjen, strog in osoren, znan s človeškimi slabostmi in zmotami in jih berzdati vajen |
| Ljubljanske slike (1879): | ves urad skup in utegne biti prav tako milostljiv ali osoren z ljudmi, kakor njegov predstojnik. Skrivnosti pisarnic in njenih oseb |
| Ljubljanske slike (1879): | višimi v rokah nosi, drugače pa na glavo povezne, precéj osoren obraz pod nosom z nekoliko pustimi kocinami zaraščen, kterih pa |
| Rokovnjači (1881): | ni mogla hitro; v tem začuje v drugič še bolj osoren in glasen klic: »Polona, sem pojdi! « Odprla je duri in |
| Blagodejna zvezdica (1881): | joče ter moli za pokojnega prijatelja. — Na enkrat pa začuje osoren glas, ki jej veli: Vstanite; tú ni več Vaše mesto |
| Na krivih potih (1893): | ti, večni Bog! Rešena sva! « A v tistem hipu zagrmi osoren glas: »Stojta! Z mano! « Oba se prestrašita. Ivan v prvem |
| Vaški pohajač (1893): | mu odpusti, ako je bil ž njim kdaj trd in osoren. Izpraševal je vedno, kje je, in prosil, naj ga pokličejo |
| Očetov greh (1894): | oni. »Sediva k njim! Starec se mi ne vidi kaj osoren, in — pojdiva se opravičit — morda je starec tudi naš rojak |
| Očetov greh (1894): | istim naglasom; čuti je, kakor bi mu ugajal takov strog, osoren ogovor, da se lahko tudi sam odzove tako. »Oh, Janez |
| Valenštajn (1866): | solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na |
| Ferdinand (1884): | lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti, ter jih prosi |
| Tiun - Lin (1891): | za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva |
| Najdenček (1860): | zaničujte jih tako. ” „Le pusti to,” mi je rekel nekoliko osramoten; „sej ni tvoja nesréča, da si me srečal. Tistemu, kteri |
| Sveti večer (1866): | Verjemite mi”, je djala, „izverstne so”. Ali Tone je stal osramoten pri vratih in je djal: „Gospod Dejakovič! videli boste, da |
| Stric Tomaž (1853): | terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi |
| Oče naš (1854): | Zgôdi se Tvoja volja kakor v nebésih tako na zemlji! Osramoteni so se Podgojzdanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | na pomoč! Gospod, hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jih bodi kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Bog, hiti me otét; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in |
| Oče naš (1885): | Zgôdi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji! Osramoteni so se Podgojzdjanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe |
| Astronomija (1869): | 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v |
| Ferdinand (1884): | človek, kateremu to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per |
| Arov in Zman (1850): | Berš potegne svoj hanzar in ga neverniku tak globoko v oserčje porine, da po kratkem ječanju pogine. Ko se oblačila ubitega |
| Tihotapec (1855): | roke i nad glavo mu zasukavši, mu ga hoče v oserčje zabosti. Kar ga Ana, ki je nevarnost očetovo zagledavši, priskočila |
| Bore mladost (1862): | ironija. Rudečica strašne jeze, ki mu na enkrat vname vse oserčje, šine mu obraz. S silno besedo zagermi nad možema: „Potepena |
| Razne dela (1870): | jasni Olimp, in sprosi Kronida, če kada Razveselila si mu oserčje z besedo al djanjem. Čul govoriti sim te v očetovi |
| Razne dela (1870): | zlata veljá, Ne kjer terte veselo zorijo, Kjer je železo oserčje gorá, Tam se vladarji te zemlje rodijo. Pervi kor. (Kajetan |
| Razne dela (1870): | Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Čez reke tri v ostudni stan |
| Razne dela (1870): | Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti se vadi Slavenskiga |
| Razne dela (1870): | suče pogumno se v bitvi, Dever ob enim i brat, oserčje ji v radosti plava. Vidši sedeti pa tam na gori |
| Razne dela (1870): | vjela bi smert, upihnul ji ti bi gotovo, Ker ti oserčje ne da, sovražniku stati pogumno. Tode v spominu imej, ak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je po ſredi na dvuje respokniu, inu vſe negovu oſerzhje, inu zheve ſo ſe s'nega iſule. Judesh je biu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ſe je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu oſerzhje, inu zheva ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo |
| Razne dela (1870): | za seboj plačitelja včinjene krivde. Reče; Ahajce skelí globoko v oserčju beseda, Zlasti Peneleju kri pogumo po žilah upali, Ljuto mu |
| Razne dela (1870): | jezno Ahilej Boja ogiba se zdaj, togoto le pase v oserčju. Skažimo mi zanaprej, de znamo se braniti sami, De ne |
| Razne dela (1870): | besede te krilate rekši: Atreič, kak bo vesel globoko v oserčju Ahiles, Vidši moritvo, obup, nesramno bežanje Ahajcov; Sercu v njegovimu |
| Razne dela (1870): | bil silovitiga kopja iz desne, Čuti nedvomno ga že v oserčju kateri Danajcov, Ki se bo zdajci valil po tmini v |
| Razne dela (1870): | začnè maktati Pelides Atrida, Ker mu pokoja ne dá v oserčju togota zbujena: Vinomeh, pasjih očes, plašunca jelena s pogumam! Strah |
| Razne dela (1870): | ponosno gledavna Junona: Morfej, zakaj prebudiš opombe si take v oserčju? Misliš de tako Kronid podpira Trojance v ti vojski, Kakor |
| Razne dela (1870): | nekoliko raju po sladkim. Rekši ji vname še huj v oserčju že vpaljene želje. Zdaj ko se ona ozrè, ugleda nebeški |
| Razne dela (1870): | Hektor, Britko te glodal obup in kès te terpinčil v oserčju, Ceniti de si mudil Danajca izverstne veljave. Tako doverši Ahil |
| Razne dela (1870): | zares in Priam i njega sinovi, Tudi Trojanski narod v oserčju bo radosti vriskal Ker bo zaslišal de vi med sabo |
| Čas je zlato (1864): | za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nakraj Po Ljubljanci mirno tje suméči, De Ljubljansko zemljo on osréči. Komej stopi on iz čolna, Škofov zad imá versto, Množica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi in ne osrečí. Tù se je treba dela lotiti in ga naprej gnati |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa. |
| Maria Stuart (1861): | sem Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo! Naj mojo Jedert blag osreči mož, Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši del |
| Maria Stuart (1861): | teži še to deželo, Le en dar serca vse zahtevajo. Osreči s tem jih še, in dan le-tá Na veke uterdi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker |
| Sveti večer (1866): | dete, ki je prišlo, da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in |
| Sveti večer (1866): | osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel, ko tujec na svet in ni |
| Fizika (1869): | 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen |
| Fizika (1869): | Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke |
| Zoologija (1875): | imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem tako dolgo kuhaj, dokler se kaplja cukra, na noževi osti v merzlo vodo vtaknjena, ne sterdi. Vari pa, de cuker |
| Fizika (1869): | K višku molečih robov, voglov in osti ne sme nikakor biti na konduktorji, ker se na teh |
| Fizika (1869): | oglja na konec vsakega sklepalnega dratú, in če se njihovi osti prav blizo približate, spremlja prehod elektrike svetloba, bliščeče bela in |
| Fizika (1869): | duh, ki se opazuje najbolje pri močnem iztakanji elektrike iz osti (iz špic), in ki pride od posebnega plinavega telesa, ozón |
| Zlatorog (1886): | kar velí jej lovčeva nevésta V besedah njenih ne čutèč ostí: »Pa vender, vem, pozná mi koze bele »In Rojeníc zeleni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še 7 |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpravi, kolikor ga je vezh potreba sato, ko shivina doma oſtaja. In le pervo leto ti bo treba sa vezh naſtela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | paſhe jih veliko is ſhole in od ozhitne ſlushbe boshje oſtaja , in tako pride, de ſe marſikteri paſtirzhek, marſiktera paſteriza na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali |
| Marjetica (1877): | z ranjco ženo je žel vedno v štric, nikedar ni ostajal zadaj. Zdaj ga moči zapuščajo in hrbtišče se mu noče |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | božjo službo je hodil v mesto, o grdem vremenu je ostajal doma. Vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli. Od |
| Povestnik v sili (1883): | zdaj na gradu prikazoval neki star vitez, najbrže njen sorodnik, ostajal po eden ali k večjemu dva dni pri nas, a |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | glavo: »Torej ni tukaj prenočil? « — »Saj veste, da nikoli ni ostajal v mestu čez noč,« odgovorim. »Kaj pa se je zgodilo |
| Vesela vožnja (1889): | dohtarja Konca, ki je — da spravi v čast svoje ime — ostajal vedno do — konca. Na vsakem domačem plesu je bil navzočen |
| Žgánjar (1890): | je pijače, ko je hodil na pot. Po gostilnah je ostajal in prodajal in večkrat je zašel v kako slabo družbo |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | nikakega pomočnika. Prodajal je in se trudil najrajši sam in ostajal v prodajalnici dan na dan od ranega jutra do poznega |
| Strte peruti (1894): | in pred prazniki ter dovedel s sabo še kakega znanca; ostajal pa je v nedeljo in čez praznike v vili. Tudi |
| Roman starega samca (1895): | kurjavo; teže se mi je bilo otresti ónih za svečavo. Ostajal sem sicer zvečer čim bolj mogoče z domi; navadno sem |
| Na stricovem domu (1860): | kjer so stric in navadno tudi drugi ljudje našega kraja ostajali. Strica še ni bilo ondi, in tudi sicer nobenega znanega |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | trebuhom za kruhom, in med letom so le toliko doma ostajali, da so poorali. Žene so pa bile vse leto doma |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | sosed je pa skerbel, da kozarci, posebno dacarjev, niso prazni ostajali. Dacarju se je že jezik začel zaletovati, skušal se je |
| Cyclamen (1883): | Nekateri lovci so bili iz početka silo plahi ter so ostajali rajši bolj v nižavi; med temi sta se odlikovala vzlasti |
| Roka in srce (1883): | dečkov so postajali čvrsti mladenči. Nekteri so pod njenim varstvom ostajali do dokončanih šol, nekteri jo zopet prej zapustili, ali vselej |
| Mačeha (1883): | ktera ona od svojega kapitala dobiva, za naprej tudi njej ostajali; da jih sme, ako želi, prilagati h kapitalu, takó da |
| Cigani (1890): | spremljevale čete psov za lov in stražo. Po navadi so ostajali pred vasmi in mesti v svojih šatorih. Bili so pa |
| Zmota in povrat (1892): | je sekal Repnik neke hlode ter jih spuščal po drči, ostajali so pa na našem svetu. Dasiravno na onem prostoru še |
| Gojko Knafeljc (1899): | vinogradih, ležečih na obronkih položnih brežin. Samo priletnejši gospodje so ostajali pri mizah in pogrevali ter oživljali z rujno kapljico zastarele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ostajalo druzega kakor nasvetovati jim 3 narodne može, izmed katerih naj |
| Ferdinand (1884): | je lahko stanu primérno živel; pa mu je še toliko ostajalo, da je zamogel podpirati reveže. Bernard je ostal še ondi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske |
| Botanika (1875): | seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej |
| Sacrum promptuarium (1695): | á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih |
| Zoologija (1875): | vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vendar se mora dristlja vsako četertinko ure dajati. d) Vnetje ostalega droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri |
| Zoologija (1875): | živali prejšnjega oddelka. Njihovo črevo je namreč popolnoma odločeno od ostalega trupla, je nekoliko zavito in ima dve odprtini; nadalje nahajamo |
| Gozdovnik (1898): | v skalo in Mešanik je bil primoran prerezati ga. Od ostalega konca je bil košček, ki ga je Kanadčan zdaj v |
| Gozdovnik (1898): | prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči zaprivši, glavo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in |
| Zoologija (1875): | dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je |
| Zlata Vas (1848): | zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim dolžni ostali, in kolikor so preveč dobili, toliko se jim je od |
| Robinson mlajši (1849): | je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neko skupno podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih |
| Gozdovnik (1898): | umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali |
| Fizika (1869): | kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više |
| Zoologija (1875): | na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja |
| Rudninoslovje (1867): | mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja |
| Kemija (1869): | v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici |
| Robinson mlajši (1849): | zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po |
| Fizika (1869): | napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z m |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſantu primeri, is tiga bo ſantizh vérl podjopizh dobil, ino oſtanik lehko boljſhi kup dam. ” Pogodila ſta ſe; pa Katerzi vender |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekoljko pozhajte. ” Urno po ſtopnizah (ſhtengah) v' sgornizo ſtopi po oſtanik ſhkarlata, ki ga je bila she pred nekoljko zhaſam ſkrila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka |
| Botanika (1875): | velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pokleknila sta in dolgo tiho molila pred omarico z dragimi ostanki. Ločila sta se potlej, in se nikoli več videla. Se |
| Kemija (1869): | dela povsod, kjer se po stoječih vodah in močvirjih rastlinski ostanki raztvarjajo, za tega del se tudi močvirni plin imenuje. Na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hišice, ali pa kakor raki lupine iz kremene kisline in ostanki millarde pomrlih živalic nagromadijo se v ležišča, delajoča drobljivo kremeno |
| Botanika (1875): | vlaken. Razun tega se v prsti s tem, da rastlinski ostanki v njej gnjijó, vedno razvija toplota, enako kakor so to |
| Stelja in gnoj (1875): | njegove živežne delce lahko razgreši in pod zemljo spravi. Nerazgrešljivi ostanki pa se morajo naglo v prst spremeniti in se pri |
| Botanika (1875): | enakošno porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane z organskimi ostanki. |
| Botanika (1875): | gorljiva prst pokonča in le rudninske njene sostovine ostanejo. Ti ostanki se zdaj zvagajo, s čem so dobi, koliko prsti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | od vinogradov pri Frlugih se še dobé stari kostanji — zadnji ostanki nekdanjega gozda, ki je segal do „Trebič” na kraški visoki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sicer a > b in r1, r2, r3, r4 ... zaporedoma dobljeni ostanki, ondaj stoji račun takó-le: dividend a, divizor b, ostanek r1 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí cerkev na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je naredil iz slanih delov hlapečega morja in iz ostankov razdrobljenih školjk in se še dela; to je edíno kamenje |
| Botanika (1875): | so dobi, koliko prsti je zgorélo. Čim manj je teh ostankov, tim bolja je prst. |
| Botanika (1875): | Znano nam je, da je prst sostavljena iz organskih gnjijočih ostankov. Med izvodi, ki so iz gnjijoče prsti naredé, najdemo jih |
| Stelja in gnoj (1875): | ločivna ali kemiška sila. To silo pesku dela prhnenje zeliščnih ostankov, puhlice — še bolj pa gnoj. Malo tvarin je, kakor sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | teku je zaraščen še dobro sè hrastičevjem, poznanim iz čokov, ostankov orjaških nekdanjih dobov, ki so todi rastli. Na srednjem delu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku po tri ničle, sicer pa računaj kakor prej. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potenco in to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je ni |
| Zlata Vas (1848): | kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj |
| Oče naš (1885): | Tako je ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebeſs se je on h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je zhlovek sa nas postou |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo tvojih rok dellu. Taiſte bodo minulle, ti pak boſh oſtov : Inu one ſe bodo koker oblazhilu poſtarale, inu koker ena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pregledov to popolnema poſtavo te frajoſti, inu bo v'nje oſtov , ni en posabliv poſhloſhavz , temuzh en dober dellovz; ta bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh v'Damashku. Inu sdajzi |
| Zlata Vas (1850): | sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez |
| Tine in Jerica (1852): | Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega |
| Valenštajn (1866): | sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi mi dva ostala skupaj. « |
| Oče naš (1885): | vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “ |
| Oče naš (1885): | Ménart! zakaj sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike |
| Ta male katechismus (1768): | uſſeh luzh te vire ugasnela, je v' sami Materi boſhji ostalla: koker tudi ſatu, ke sebbotha je koker ene durè k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje sovraſhneke v'shpot, inu sramota perpravela, tebi pak bode ostalla ta resſnizhna zhaſt te svete nabojęzhnoſte; Hodi ſa mano. |
| Robinson mlajši (1849): | nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da |
| Tiun - Lin (1891): | vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. |
| Zlata Vas (1848): | nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci |
| Zlata Vas (1848): | kako so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez |
| Zoologija (1875): | najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani |
| Biblia (1584): | ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali |
| Robinson mlajši (1849): | Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več |
| Robinson mlajši (1849): | na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko upanje — in vendar je res, kmalo se bo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se |
| Botanika (1875): | stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj mi, da se rada ločim od vsega, kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni svetega bilu, je bres shkode noter da moje smerte oſtallu; lubeſn boſhja je v'meni uſſellej v'enemu plemenu gorella |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſiti poſtalli, inu ſo pobrali od koſzov , kar je blu oſtallu , ſedem irbaſov. Teh pak, katiri ſo jędli, je blu okuli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni nizh taziga'' — bote |
| Biblia (1584): | inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je |
| Biblia (1584): | ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da nam še ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se |
| Zlata Vas (1848): | vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in groza |
| Oče naš (1854): | apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se |
| Fizika (1869): | nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot |
| Zoologija (1875): | do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo |
| Kuharske Bukve (1799): | da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 |
| Kuharske Bukve (1799): | bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne morejo pomagati in nobenega človeka na pomoč ni bilo, ostanejo čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo zmerznjene v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo |
| Pripovedke za mladino (1887): | ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ |
| Gozdovnik (1898): | kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo |
| Robinson mlajši (1849): | ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna |
| Čas je zlato (1864): | kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če |
| Valenštajn (1866): | Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram |
| Ferdinand (1884): | Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom |
| Revček Andrejček (1891): | že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | moglu nezh hudiga sgoditi. De pa mi v' Boshji pomozhi oſtanemo, ozhmo pred naſhiga Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi oſtanemo, inu tebe nar ponishniſhi proſimo, de, kader boſh ti naſs |
| Zeleni listi (1896): | reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo |
| Stric Tomaž (1853): | sobo, in ko strežaji odidejo, potisne Butljar zapah in sama ostaneta v sobi. „Juri! ste mar vi? “ reče zdaj Vilson. „Da |
| Valenštajn (1866): | ga podpisat gre k mizi. Igralnica se sprazne tako, da ostaneta samo oba Pikolomina, vsak na enej strani. ) Oktavij, (ki je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da varuje in skerbi za kristijane. Ko se poslové in ostaneta Boštjan pa Pankracij sama, reče ta: „Boštjan! Veš kaj, ta |
| Astronomija (1869): | in bc ali a'b' in c'd' v neskončnost podaljšani, vendar ostaneta kota v presecišču m in m' brez premembe ista. 9 |
| Ferdinand (1884): | Danes je vže četrti dan, le dva dni mi še ostaneta! « |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x = x in (x + 2) (x – 2) = x2 – 4, kateri ostaneta pravi, naj si damo količini x katero koli vrednost. Vsaka |
| Pripovedke za mladino (1887): | dneva! ” Skupaj odideta na goro, in ker je jasen dan, ostaneta tam do večera. Sedaj pa ne vem, ali sta se |
| Gozdovnik (1898): | Vi jezdite z Baraho pa Oročejem blizu njih. Ona dva ostaneta zadaj za varstvo umikanja, vi pa se blizu priplazite, pa |
| Gozdovnik (1898): | »Jeden. rdečokožnih; ostane jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed kterega se je ustrelilo, je |
| Tiun - Lin (1891): | »Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na terti oſtane: toku vi nikar, ampak de v'meni oſtanete. Jeſt ſim ta vinska terta vi mladike : katiri v' meni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pobralli, ter v'ogn vergli, inu gory. Aku v' meni oſtanete , inu moje beſſede v'vaſs oſtanejo: karkol boſte othli, boſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duha prejęli, aku v'hrupi inu v'anandlih tiga ſvęjta oſtanete, sakaj v'nepokoji inu smęſhnjavi Bog ne prebiva. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse sim ti moral povedati, da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet |
| Roza Jelodvorska (1855): | te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime za roko, »ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra |
| Deborah (1883): | Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne |
| Gozdovnik (1898): | mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali |
| Genovefa (1841): | boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim |
| Ferdinand (1884): | se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel |
| Ferdinand (1884): | huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam |
| Revček Andrejček (1891): | Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le |
| Gozdovnik (1898): | Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov |
| Biblia (1584): | taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho |
| Sacrum promptuarium (1695): | per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kdó je nótrì vręjdèn: inu tam oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite |
| Ta male katechismus (1768): | enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam |
| Divica Orleanska (1848): | Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako |
| Oče naš (1854): | za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert |
| Ferdinand (1884): | je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se |
| Oče naš (1885): | za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt |
| Zeleni listi (1896): | Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste |
| Gozdovnik (1898): | Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku |
| Genovefa (1841): | je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim |
| Genovefa (1841): | mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | čašico brinjevca. Tudi njega je zadela kroglja. Nevarno ranjen je ostavil kmalu bojišče in v malo dnéh so ga prepeljali v |
| Iz arhiva (1890): | ki se je po ónem srečanju vselil Kodránu v srce, ostavil ga je zopet pri večerji. Vêdel se je tako nervozno |
| Pegam in Lambergar (1891): | za njima sta puščali baklji rudeč dim. Gregor pa je ostavil gozd in napotil se urno za njima, ko ni bilo |
| Pegam in Lambergar (1891): | ne želi, to mi je vse jedno. On ne bode ostavil dvorca. " „Ali Vam je resnica? " „Vraga črnega! menite li, da |
| Pegam in Lambergar (1891): | in na obzidje. „Vitovec naskakuje grad! " vskliknil je Hohenwart in ostavil cesarja in Lambergarja, da vodi brambo. Vitovec, razjarjen kakor še |
| Lisjakova hči (1892): | imel miru, v ne podnevi, ne ponoči. Železnico sem skoro ostavil in potoval brez pravega zmotra peš dalje. Sel sem na |
| Senanus (1892): | bilo, dovòlj, da je tukaj! Bedák, da je sploh kdàj ostavil to sobo, kjer je bil daleč od vse tiste svojati |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bila obrnila na levo stran ali naravnost gor proti Luskovnici. Ostavil sem senčnati gaber in razhojeno stezo in krenil na levo |
| Slučaji usode (1897): | ni se jej zdel obsojanja vreden, temveč občudovanja. — Ko je ostavil dom, bil je v devetnajstem letu; od takrat sem je |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | mladoléti. Njih oče, gospod Podgorski, umrl je stoprav predlanskim in ostavil svoje imetje tem dedičem z določbo, da je imajo po |
| Mara Rendića (1897): | je bil čul tudi on, da je bivši ljubimec Marin ostavil šeststo goldinarjev zapuščenici. Šeststo goldinarjev je bilo za one ljudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi |
| Botanika (1875): | tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da |
| Astronomija (1869): | rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive na množico manjših zvezd, nektere pa da ostanejo |
| Astronomija (1869): | da navadno oko ne more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži |
| Kuharske Bukve (1799): | je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim |
| Genovefa (1841): | véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami |
| Gozdovnik (1898): | pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ojstra, je sadje in vinska terta k léti proč, kér je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom |
| Maria Stuart (1861): | je za težki dolg. In čas je, da konča se ostra skušnja! Podaj ji roko, dvigni jo iz reve! Ko angel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vrednega imel pred vas stopiti, če bi me ne silila ostra dolžnost. — Kako se vam hočem zahvaliti za dobroto in ljubezen |
| Astronomija (1869): | top ali tumpast kot. Okoli točke m ležita toraj dva ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' |
| Kemija (1869): | osnovi, da sta tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov okis in mnoge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je, de bi ga |
| Zlata Vas (1850): | Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu njih ſerditoſt ſpyé po beſsędah S. |
| Robinson mlajši (1849): | nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite |
| Zoologija (1875): | ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en |
| Gozdovnik (1898): | v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá |
| Izza mladih let (1882): | na lazu, mi smo pa zastali gori po poti okrog Ostrega Vrha. Paternošt je ostal pod robom, Kovač je mene postavil |
| Izza mladih let (1882): | in Lomom, mi pa da gremo po potu ta kraj Ostrega Vrha in da se snidemo zopet pod potjo na Ravan |
| Izza mladih let (1882): | sem stal kakih deset korakov od pota, razteza se od Ostrega Vrha proti Ravani. Na levo stran je bil hrib strmo |
| Prvi sneg (1886): | Strnadova se je mnogo mnogo urila, in gotovo ima tudi ostrega učitelja. « »Mislite? « odgovorila je Elza, da ne užali dobrega svojega |
| Domačija nad vse! (1889): | čelu se napenjajo, z očmi pa se skrbno izogiblje doktorjevega ostrega pogleda. »Vi molčite? « povzame doktor z nova besedo, vidéč, da |
| Gospa s pristave (1894): | njenih mislij in nehoté ji je pritrjeval v marsičem. Mesto ostrega odgovora je spravil na dan le nekak izgovor. Rekel je |
| Sama svoja (1895): | si šla k stricu! « Teta je bila velika, sloka ženska ostrega obraza in zoprno visokega glasu. »Oprostite — morala sem kar bežati |
| Zunaj (1896): | v elegantnem fraku, plavolas, vitek, postaven in — mirno srečen ... Od ostrega, mrzlega vrhovja Kamniških planin pihljajo svežilne jutranje sape preko plodovite |
| Kvišku (1899): | sicer rdeče, ali so se že poznali na njem sledovi ostrega gorenjskega zraka in poletnega solnca. »Solnce te bo ožgalo, ker |
| Rudninoslovje (1867): | to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne |
| Astronomija (1869): | je v o vzšlo, v loku, kterega reže obzorje v ostrem kotu A o H (pod. 29.) in kteri se imenuje |
| Botanika (1875): | amonijak imenuje (kemija §. 84.). To po svojem tako posebnem ostrem smradu znano telo se v vodi neizmerno rado razpusti in |
| Gozdovnik (1898): | naprej. Brez sedla, brez stremen, brez uzde drvita naprej v ostrem diru, v smeru med večerom in polnočjo ter zadeneta, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših |
| Divica Orleanska (1848): | milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka |
| Divica Orleanska (1848): | dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej |
| Rudninoslovje (1867): | robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo |
| Deborah (1883): | toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter |
| Gozdovnik (1898): | pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Ta male katechismus (1768): | v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | meril sam po sebi in trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih in hudin besed pričakoval; tembolj se je čudil, ko ga |
| Astronomija (1869): | kakor štirje pravi koti, ali pa samo trije topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta |
| Zoologija (1875): | kojih brizgajo vodo in vodeno paro. Pliskavke imajo dolge vrste ostrih zob ter so požrešne morske zveri. V starem veku so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober |
| Tine in Jerica (1852): | ni lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſteblo ſalate kój pod perjem in tikama nad semljo, s ojſtrim nosham napol saréshe; ta saresa ne ſhkodije ſalati prav nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozhéſa na njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj |
| Robinson mlajši (1849): | serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá |
| Ultra! (1867): | opravičenja treba. Drugače je to pri ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost |
| Ultra! (1867): | Ostermanovih. Luka, kočijaž, tudi tam. Dva hišna posla. Soba pri Ostermanovih, na sredi glavni vhod; na desno in levo duri. — (Desno |
| Ultra! (1867): | Zalka, njega hčí. Vilko, njijn daljni sorodnik. Liza, hišna pri Ostermanovih. Luka, kočijaž, tudi tam. Dva hišna posla. Soba pri Ostermanovih |
| Astronomija (1869): | vertenja, Umdrehungsaxe, 249. Oseka, Ebbe, 296. Ostergrenze, velikonočni mejnik 295. Ostern, velika noč, 295. Osvetje, Weltsystem, 312. Ovca, Capella, Ziege, 271. |
| Astronomija (1869): | 255. Vega, 271. Veliki pes, grosser Hund, 272. Velika noč, Ostern, 295. Venera, 304, 322. Vesnah. , (nebo), Himmel, 230. Vesta |
| Čas je zlato (1864): | vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite |
| Čas je zlato (1864): | Za kako mervico ne izdam svojega gospoda. « »Pet tavžent! « zaupije ostrašeni bogatin. »Za božjo voljo! to je že lepo premoženje! « »Je |
| Čas je zlato (1864): | delavci, ogledovavci in inženirji brez dela, in posebno ti letajo ostrašeni sèmtertjè, in si ne vedó pomagati kaj in kako. Lenče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje |