Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 56

▶ moč samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moč

moc

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rekoč: y f Slab Gospod! sim prehvalili Tvoje roke čudno moc ; Pa kar v sanji se mi je kazalo, To, obljubim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šuméča , Ni živa mladost? Moč tvoja cvetéča Iskrena krepost? Kdor moc pràv oberne, K' še vroča kipi, Si lakot odverne , Star

moč

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja
Divica Orleanska (1848):	bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark.
Stric Tomaž (1853):	pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci
Valenštajn (1866):	Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat
Lohengrin (1898):	daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker
Lohengrin (1898):	jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi

moči
Zoologija (1875): fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da

mozh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj

muezh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne usah navarnoftah inu N. N. inu skues muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shues muezh te besiede fiat k' je skues boga ta v siga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh Kriſtvsa inv ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga sina † inu Boga Svetiga Duha † Amen inu skues ro muezh tah svetah Efangel. S. Johanesa na pervi poſtavi se dei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taba zerzerellus sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te nai svateishe S. S. troi-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi rezi. Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash

muzh

Biblia (1584):	sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi
Ta male katechismus (1768):	tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.
Ta male katechismus (1768):	je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4.
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje

mvezh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. Joannesa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel lasho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vto mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta drvga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saptapja † BANN SAPTHA tetra gramathon † AGLA † ELLIO I.M. I. TVIE mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvezh ta prava ediniga sinu boshja: kateri je une svatlobo: inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam

moči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji moči, v prid našiga cesarstva storiti, tedaj se tudi ponudim v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih
Fizika (1869):	ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje
Astronomija (1869):	zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo

močij

Na Žerinjah (1876):	potih do konca življenja, in čemur žrtvujemo velik del svojih močij. Ljudje pravijo: to je poklic; mi moderni filozofi brez filozofije
Pomladanski vetrovi (1881):	srce segala njih beda in siroščina, da bi nekoliko svojih močij posvetili narodu v občni blagor. " „Kdo bode pa tudi zahteval
Pomladanski vetrovi (1881):	naša pest, hud naš udarec, toda mi ne znamo svojih močij porabiti, kakor nas uči žalostna skušnja preteklih let. Vzemi gospod
Zvezdana (1883):	družbi mladega prijatelja vsa dela sam. In kjer je primanjkovalo močij, volje, veselja in denarjev, segel je v listnico in daroval
Vanda (1888):	bodisi žalosten spomin, ta zavest dala je duši njeni novih močíj in neko samostalnost, ki je dotlej ni poznala. Drdranje po
Od pluga do krone (1891):	reva v postelji! In pa tudi staramo se že. Mladih močij nam bode treba vpreči, naj one vlečejo, mi, staríne, jim
Senanus (1892):	cvetoči ljubezni ne bode pravih tal, ako ne posveti vseh močíj resnemu delu! Kakó li naj stopi nekega dné pred svojo
Abadon (1893):	jutro sme reči: »Ta dan je moj, gospodar sem svojih močij in vrlin ter smem slobodno javljati svoje misli in svoje
Roman starega samca (1895):	krepke volje pogrešam pri vas, milostljiva gospa, ne pa telesnih močij. « Grajščakinja je na to mojo opazko skrivaj pogledala svojo svakinjo

mozhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko
Genovefa (1841):	pa vunder je bila ſhe tako ſlaba in bres vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano

mozhy

Ta male katechismus (1768):	naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje

močjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v še véči nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Komej sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo
Občno vzgojeslovje (1887):	na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z

mozhjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti

močmi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv
Valenštajn (1866):	zvezde, v moč duhov. Z duhovi i skrivnostnimi ne polni Močmi prostora le ponos človekov. Pretesen tud ljubečemu je srcu Život
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ne držimo tudi zanaprej križem rok ter delujmo z združenimi močmi! E. Kramar. Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. „Novice” so

▶ moč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moč

Zlata Vas (1848):	hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to
Viljem Tell (1862):	Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je
Valenštajn (1866):	ne morem s tega mesta, Ne morem — te roké nej moč spustiti.
Stelja in gnoj (1875):	tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč.
Zlatorog (1886):	zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski
Občno vzgojeslovje (1887):	in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja.
Gozdovnik (1898):	Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le

moči

Občno vzgojeslovje (1887):	ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z
Občno vzgojeslovje (1887):	se zadosti ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva
Občno vzgojeslovje (1887):	zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen
Občno vzgojeslovje (1887):	da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo
Občno vzgojeslovje (1887):	ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in
Občno vzgojeslovje (1887):	ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra
Gozdovnik (1898):	izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad
Gozdovnik (1898):	megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin
Gozdovnik (1898):	tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki

mozh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s

moči
Aritmetika za učiteljišča (1885): števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N. pr. (90 + 7) – (20

▶ moča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moča

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter ne pride. Kdor ima več sadja, de ga ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ni nič kaj prav obnesla; opresnino je deloma suša, deloma moča pobrala, in kar ti dve sovražnici niste končale, so bolhe
Trtna uš (1881):	prikaznij na trsu marsikaj zakriviti: izpita zemlja, velika in dolga moča ali suša, pregloboki ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec

močo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v

▶ močan pridevnik, splošni, primernik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močnejših
- močnejih
  Mineralogija in geognozija (1871): do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni

▶ močelka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močelke
Mineralogija in geognozija (1871): drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi

▶ močen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močanpridevnik, splošni, nedoločeno

močan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se
Tiun - Lin (1891):	vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za
Gozdovnik (1898):	levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu.

mozhan

Biblia (1584):	bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne

močenpridevnik, splošni, nedoločeno

močen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla
Tiun - Lin (1891):	Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo

mozhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa

močnapridevnik, splošni, nedoločeno

močna

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži
Gozdovnik (1898):	zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje

močne

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci

mozhna

Biblia (1584):	On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej

močnepridevnik, splošni, nedoločeno

močne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan

mozhne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne

močnegapridevnik, splošni, nedoločeno

močnega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem

močniga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v

mozhniga

Biblia (1584):	inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri
Biblia (1584):	krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal.

močnejšapridevnik, splošni, primernik

močneja
Oče naš (1854): dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “
Oče naš (1885): dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “

močnejša

Zoologija (1875):	podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva, veča in močnejša od črne ter se je stopram v 18. stoletji priklatila
Zoologija (1875):	domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča in močnejša od nje je divja mačka (F. catus), pod 74. Prava
Ferdinand (1884):	mojo lekarno, pobral mi je vsa strupena zdravila; dà še močnejša zdravila mi je vzel; le čisto neškodljive zdravila mi je
Občno vzgojeslovje (1887):	ne občuti graje ali poučila. 4. Vsa vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto, ne imela bi

mozhneji
Genovefa (1841): dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v

mozhnejſhi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tó vpitje naſhih gręhov, katęri hózhio njega ſmèrt imęti, je mozhnęjſhi, kakor Pilatusova ſhtima. Naj bó krishan, pravio Judje, inu naſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enu zhudu, mu ſkusi enu zhudu tę lubęsni. Letá lubęsen mozhnęjſhi kakôr ſmèrt, bol nevſmilena, kakôr njega trynogi, pokashe na enkrat

močnejšepridevnik, splošni, primernik
- močneje
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): me ne bilo neko čutilo semkaj pripeljalo, ki je še močneje kot strah. ” „Povem vam, da bo precej v našem mestu
- močnejši
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie

močnejšipridevnik, splošni, primernik

močneji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno
Botanika (1875):	traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo

močnejši

Tiun - Lin (1891):	zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal
Tiun - Lin (1891):	Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo

mozhneishi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	maria je rodiva ana sina siemenam Jesvs Kriſtus alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash lvbi Gospved Jesus

mozhnejshi
Sacrum promptuarium (1695): mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter

mozhnejſhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	pelal k'tem vikſhim Farjam? Savlus pak je zhes dalej mozhnejſhi perhajov , inu je Jude dolidevov, katiri ſo v'Damashku ſtanuvali
Branja, inu evangeliumi (1777):	vrje, tok uſſe ſmirej oſtane , kar ima. Kader pak en mozhnejſhi zhes njega pride, inu njega premaga, tok bo njemu uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh
Branja, inu evangeliumi (1777):	goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh v'Damashku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſerzá ne sgubiſh, ampak vsdigni ſe prezej, inu klizhi ſhe mozhnęjſhi k' Bogu: Kakú dolgu, o moj Bóg, bóm jeſt ena

močnempridevnik, splošni, nedoločeno

močnem

Fizika (1869):	pri tem nek poseben duh, ki se opazuje najbolje pri močnem iztakanji elektrike iz osti (iz špic), in ki pride od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	prav nič pomagano. Tudi ni dobro, če peč stojí na močnem in visokem zidanem podnožji, ki tudi veliko gorkote požre in

močnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj

močnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- močnemu
  Mineralogija in geognozija (1871): valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od

močnipridevnik, splošni, nedoločeno

močni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi
Robinson mlajši (1849):	mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil

mozhni

Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	30. Kęr je pak vidil ta mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj

močnihpridevnik, splošni, nedoločeno

močnih

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tù stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo

mozhnih

Biblia (1584):	sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh

močnimpridevnik, splošni, nedoločeno

močnim
Ferdinand (1884): je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže

mozhnim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje

močnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- močnimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak

močnopridevnik, splošni, nedoločeno

močno

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na
Botanika (1875):	črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat
Zeleni listi (1896):	bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga

mozhno

Kuharske Bukve (1799):	notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej

mozhnu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau-

najmočnejšapridevnik, splošni, presežnik

naimozhneisha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zhaz al dnarje skues ta na svateisha noi obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi

najmočnejša

Astronomija (1869):	se zgodi, ko mesec gre skozi poldnevnik tega kraja. In najmočnejša mora biti sploh privlaka v krajih ob ravniku, ker nad
Astronomija (1869):	V vsakem kraji na zemeljskem površji pa mora mesečeva privlaka najmočnejša biti takrat, kedar je ta kraj najbliže meseca, kar se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	umreti kot otrok katoliške cerkve. « 34. — Skušnjava k obupanju je najmočnejša in najbolj nevarna. Bolnika plaši mnogokrat veliko število storjenih grehov

narmozhnejshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od

najmočnejšepridevnik, splošni, presežnik

naj močnejše(združena oblika)
Stelja in gnoj (1875): tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek
naj močnejši(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko

nar mozhneishi(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen. Jas vas sarotim noi isbodram

najmočnejšempridevnik, splošni, presežnik
- nar mozhnejſhim(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s
najmočnejšemupridevnik, splošni, presežnik
- naimozhneishomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per
najmočnejšipridevnik, splošni, presežnik
- nai mozhneishei(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu SAMUEL noi Sveta KORONA inu Sveta ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta † inu pertei nai
- najmočnejši
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga

▶ močerad samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močerad

Napake slovenskega pisanja (1858):	in še dan današnji vsa dolenska stran razločno govorí: „svojeglav, močerad, konjedirec, Mišedolci (ljudje iz Mišjega dola), Kerčepoljci (ljudje iz Kerškega
Cmokavzar in Ušperna (1883):	Mož je pa sapo k sebi držal, tiho ležal kakor močerad pod plesnjivo desko in sam pri sebi je mislil: »Da

▶ Močerad samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Močerad

Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	mila Jera. Pij, rečem ti. Veseli bodimo, dokler živimo! Daj, Močerad, sedaj pa zame jedno, pa tako, da se bo dalo
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	pojdi! " klicali so ga od vseh stranij. „Bog te živi, Močerad! Kod pa vendar hodiš, da te ni nič videli! " ogovarjali
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	bi ga bili od vseh stranij tako prijazno klicali pit. Močerad je slovel za posebnega godca na harmoniko, in če bi
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	kaj posebnega, kaj ti drugi so plačevali le po desetici. Močerad je takoj na široko raztegnil meh, in harmonika je zahreščala
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	morda dekleta zavzeta za ples, no, in kjer je bil Močerad s svojo harmoniko, tam se je moralo plesati. Igral je
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	vanj in čakalo nestrpno, da zaigra kako okroglo. To je Močerad tudi storil, in kako je zaigral! Hipoma je bilo vse
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	se ga je razveselilo, ko se je prikazal pri vratih. „Močerad, ná, pit pojdi! " klicali so ga od vseh stranij. „Bog
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	taki priliki mu je rekel nekdo: „Na, pa pij, ti Močerad! " Od tistega trenutka se ga je prijelo to ime, in
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	tako, da je celó noge postarnih ljudij spravil v ogenj. Močerad je moral slutiti, odkod vsa ta prijaznost, s ktero so

▶ moči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moči

Mlinar in njegova hči (1867):	ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí vendar ne moči pomagati? Ne! Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na
Ferdinand (1884):	vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576
Aritmetika za učiteljišča (1885):	193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N.

mogel

mogal

Sacrum promptuarium (1695):	je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza
Sacrum promptuarium (1695):	kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel
Sacrum promptuarium (1695):	na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje
Sacrum promptuarium (1695):	ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu
Sacrum promptuarium (1695):	pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti
Sacrum promptuarium (1695):	nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu

mogel

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1.
Robinson mlajši (1849):	če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel, ino svetilnico
Blagomir puščavnik (1853):	je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga
Roza Jelodvorska (1855):	in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v
Sveta grofinja Genofefa (1857):	nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta
Ferdinand (1884):	da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je
Občno vzgojeslovje (1887):	Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno
Gozdovnik (1898):	in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel.

mogl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu

mogou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sata dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je shushano velko barti.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader boda mesha venka nesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi

mogov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odrieshou: da ti menei shitro skashi da bom klor videti mogov kaku je tota dian inu tu bras use smote inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	posnati alpa uspanii gaklor videti inu storiti jemu da bo mogov sad perneſti shriebei ti to ſgvro na siemlo taku se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno

mogu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je on zhes tiſte to perſerzhno shaloſt v' ſebi obuditi mogu. Kyr pa ta shaloſt zhes grehe more po timu shteveinu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nature na ſebe vſeu, ſe je s' nar pravizhniſhim ſtraham mogu bati, ſe je ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhudesha delat dau, de je Chriſtus tudi od nega terpeti mogu, zhes tu ſe je ob tulkain vezh sazhuditi, ob kulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſhe ni bila pretekla, kader je on videu, de bode mogu Chriſtus vmreti, de je skus tu poſvetvaine, inu ſklepeine tih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni nihdar obeniga greha ſturiu, inu ni nihdar obeniga ſturiti mogu, inu na molimo mi, katiri ſmo v' grehu ſpozheti, v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni grehi maſhy, mogu preſtraſhit, debi nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhni spomin, inu hvalo perpraviu: Mi pa, v' katirih bi mogu Chriſtus s' ſvojim terpleinam skus enu shaloſtnu premiſliluvaine smalan, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar lubesniviſhi JESUS! le zhes eniga ſamiga zhloveka grehe shaluvati mogu, bi bli tiſti tebi sadoſti te nar vezhi, inu nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih volo ſi ti mogu terpeti, inu vmreti, ali mi vunder h'timu Angelu perſtopimo

moguv
Branja, inu evangeliumi (1777): Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe

mogla

Genovefa (1841):	hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti
Genovefa (1841):	in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo
Genovefa (1841):	ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe
Robinson mlajši (1849):	jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga
Stric Tomaž (1853):	celo kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori
Viljem Tell (1862):	Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bežala. Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor

mogle

Genovefa (1841):	ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako

mogle

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je
Gozdovnik (1898):	Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s
Gozdovnik (1898):	so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni

mogli

Sacrum promptuarium (1695):	de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora
Zlata Vas (1848):	so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz
Gozdovnik (1898):	Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo
Gozdovnik (1898):	pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite

moglo

Genovefa (1841):	terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vidili, če tje ne pridemo. Vse tó bi pa ne moglo takó biti, ko bi zemlja krogla ne bila. Vse zvezde
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne tako govoriti, kakor vam
Robinson mlajši (1849):	tude svojega znal, mu je pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje
Robinson mlajši (1849):	v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva

moglu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor
Valenštajn (1866):	je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela, da vas ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo
Zlatorog (1886):	zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in
Občno vzgojeslovje (1887):	mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je
Gozdovnik (1898):	resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se

morejo

mogo
Valenštajn (1866): je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet

morejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nemško: jez sim, ti si, on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor
Fizika (1869):	podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa mnogo stvari
Zoologija (1875):	oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše
Botanika (1875):	ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka
Zoologija (1875):	dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj
Ferdinand (1884):	Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj
Občno vzgojeslovje (1887):	verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo
Gozdovnik (1898):	Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo

morio
Sacrum promptuarium (1695): sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau

samorjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad vso shkodo varvati na dushi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je dnarje sakopov: noi bo tabe podou kadai se ti samorjo vsigneti. Natu sahvali tega Duha bosh saguishno dobiu nate

morem

moram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet
Genovefa (1841):	de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi

morem

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje
Valenštajn (1866):	Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko
Mlinar in njegova hči (1867):	kar mi mati že zdaj pravijo. Oh, vekomaj ti ne morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa
Deborah (1883):	drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne morem! Ana. Kam vendar zopet pojdeš? Jožef. I ti vprašuješ? Ana
Oče naš (1885):	božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da
Gozdovnik (1898):	imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil

samorem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vse doro pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi
Pozhétki gramatike (1811):	ravnoſt ſklada s' poménam glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un, nekoga lubiti, poſtavim. j'aime Dieu, lubim Boga
Genovefa (1841):	vſe bote ſhe bolj na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blago na ſuhim in na vodàh ) Zhaſtitljivih duhovnih goſpodov ne samorem* dovolj proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva v bratovſhnjo ſ.

moremo

Biblia (1584):	na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti, da veliko jih je tudi še, ki pri svojem
Viljem Tell (1862):	Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset
Fizika (1869):	117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je zrak tako popolnoma prozorno telo, da ni
Kemija (1869):	ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam
Mineralogija in geognozija (1871):	kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven
Botanika (1875):	strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj

moreš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto
Blagomir puščavnik (1853):	v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je pridelal stari oče, tudi tebi še danes zadosten, da moreš si rediti toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog
Oče naš (1885):	od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in
Oče naš (1885):	„V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar
Revček Andrejček (1891):	Franica. No, ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in

moreſh

Genovefa (1841):	ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze
Genovefa (1841):	ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli

moreta

Robinson mlajši (1849):	ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil

samoreta

Pozhétki gramatike (1811):	med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé, ako li oba perloga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perdelovati samore, je vender reſ, de zhloveſhka umetnoſt in prid samoreta pomagati, de je vino shlahtnejſhi, boljſhi; de ſe dalje ohrani

morete

Biblia (1584):	Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga
Genovefa (1841):	samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te
Divica Orleanska (1848):	bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In
Gozdovnik (1898):	vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in
Gozdovnik (1898):	»Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga
Gozdovnik (1898):	moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso

moreva

morema

Robinson mlajši (1849):	ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama
Robinson mlajši (1849):	mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči

moreva

Mlinar in njegova hči (1867):	da le očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš da grešim na božjo zapoved
Pripovedke za mladino (1887):	nekaj ur, prideta do velike vode. „Tu črez pa ne moreva,” spregovori Janezek, „ne vidim niti mostu, niti brvi. ” „Tudi ni
Gozdovnik (1898):	čuješ, da gresta ona dva? Stopata že po piramidi. Ne moreva zopet gori. Če ga mrtvega pustiva, ne dobiva ju; če

▶ močic samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

tekočina, kašasto zdravilo; Hubad

močic

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni močic namreč zredkuje vnete soke, da iz njih ne pride kaka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mora leta štupa z redkim medom ali sterdom v močic zmešati. Tega močica se konju trikrat na dan, vsakikrat za
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	semena, jih zmešaj z bezgovim sokom ali z medom v močic. Tega močica daješ trikrat na dan, dva kvintelca do enega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Močic se tako dolgo rabi, dokler vnetje ni nehalo. Kedar pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan s slamo močno in dolgo dergniti. Kedar se začne močic konju le dvakrat na dan dajati, se mu pollota kafrove
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan 1 ali 2 kvintelca po velikosti psa. Leta močic je sicer drag, vendar gotovo pomaga. X. Poglavje. Nahod. Nahod
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brinjevih jagod, jih v štupo zdrobi in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali trikrat na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v štupo zdrobi, in zmešaj štupo z medom, da arnikni močic dobiš. Zdaj dajaj tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1/2 libre drobno naribanega hrena. Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj tega močica zjutrej in zvečer na jezik

močica
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Tega močica dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol

▶ moči li glagol, glavni, nedovršni + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

moreš li
- moreš-li
  Zeleni listi (1896): mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi

▶ močir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

močvirje; Pleteršnik

močirju
- močirji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da

▶ močiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močijo

Blagomir puščavnik (1853):	Solza za solzo se mu vdere po obrazu, in mu močijo srebernobelo brado. Bogomila nagne svojo glavo na starčikove persi s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se čisto ostrižene mahovnice s sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov cinkovega vitriola, 6 lotov galuna, ju zdrobi

močila

Jela (1859):	lune je plavalo po nočnem nebu. Huda rosa je že močila trato, in zbrihtala počasi z večernim hladom vred Zagodina počasi
Človek toliko velja, kar plača (1861):	Dve ženske ste Rezo obvezovale, ena jo je z vodo močila. Dacar, ki je bil med pervimi pri ognji, je skušal
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	in iz grada ven, na polje megleno. Nobena solza nij močila belega lica visoke gospe. Se je imela upanje in pogum
Blagodejna zvezdica (1881):	da sem ga nekdaj nehoté razžalil. — Adina roka, ki je močila Oskarjevo čelo, začela se je vidno tresti. — Ali me boste
Zvezdana (1883):	bila sama, v tihih večerih in v očeh brez spanja močila je mlada Vida blazino svoje postelje z grenkimi solzami za
Luteranci (1883):	zdehati se mu je jelo in rosa mu je že močila život. Tudi je preračunil po meseci, ki je vzhajal ondi
Dóra (1885):	do zdaj toliko črtela. Ali hočeš? Namesto odgovora, poljubovala in močila je moje roke s svojimi solzami. Od istega dne postala
Žgánjar (1890):	že tudi luč ugasnila. Vse je spalo, le Vodopivka je močila blazino z obilnimi solzami. Kdo pač je kriv te njene
Slike in sličice iz življenja (1896):	perica je klečala na drugem takem kamena, da si ni močila kolen. Mlada je bila še, toda izdelana, izmučena, zagorelega lica

močilo
Divica Orleanska (1848): reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še ne
močite
- mozhite
  Genovefa (1841): vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte
močiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi

▶ močnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močnata

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje. Zarumenjena močnata župa. Naredi iz dveh pesti moke in iz dveh jajc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem pečeni. 88. Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	le mehka, da ji gobca ne bode ali rani; pijača močnata; snažnost v škafih in jaslih je potrebna. Zdrava živina naj

močnato
Kemija (1869): se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi

▶ Močnihrast samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Močnihrast
Gozdovnik (1898): otroke Apačev? « »Videl jih je in z njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih

▶ močnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močnik

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še čez ostane
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	štérke naj se podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj
Zlata Vas (1850):	že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke

▶ Močnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Močnik
Zlata Vas (1848): iméti, potem nad ženo, ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini

▶ močno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močnejeprislov, splošni, primernik

močneje

Oče naš (1854):	visoko ležečega Bezinskega grada. Nacetu je pri tem pogledu serce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko
Oče naš (1854):	je kmalo popolnama ozdravel in Mêljard ga je zdaj še močneje ljubil. Dal je Ménartu in Barbi majhno posestvo blizo svojega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo in vrat Mozetič-a; Jan. Lašić-u pa
Oče naš (1885):	visoko ležečega Bezinškega gradu. Nacetu je pri tem pogledu srce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko
Gozdovnik (1898):	Naš prijatelj Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz

močnejše
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno

močnoprislov, splošni, nedoločeno

močno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so
Robinson mlajši (1849):	konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu
Robinson mlajši (1849):	ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	In zlasti gledé na zavisne stavke se je g. Navratil močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto
Botanika (1875):	imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja

mozhno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta
Genovefa (1841):	piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi plitva semlja; v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf, in pri vſakim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako

mozhnu

Sacrum promptuarium (1695):	inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu
Sacrum promptuarium (1695):	je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart-
Sacrum promptuarium (1695):	inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s'

premočnoprislov, splošni, nedoločeno
- premozhnu
  Branja, inu evangeliumi (1777): sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov

▶ močvir samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močvirje; Pleteršnik

močvir

mozhvir

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe

močviri
- mozhveri
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli

močvirjev

močirjev

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in močirjih je nar večkrat megla, in ker se iz močirjev veliko škodljivih rečí izhlapi, ima taka megla dovolj tacega v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Tako se, postavim, iz vrelega vina, ola, iz gnjilin, iz močirjev, iz tlečega ogla itd. loči od gaz, ki v nos
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	obdelan bil. Koliko pustih bregov! koliko redkih, zanemarjenih host! koliko močirjev! kjer bi se dali z majhnim prizadenjem in z majhnimi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se je kaj tacega bati. — Topli jug, jutranja megla iz močirjev, blisk, ki neko kislobo naglo po zraku in cvetji razširi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kosih razgerne. Če je ta mesec lep, naj se iz močirjev grabni izpeljajo. — Kjer nemška detelja ali pa turska že dve
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	takrat se je začelo po te novi znajdbi čedalje več močirjev izmočirjevati. Ker se drenaža čedalje bolj po deželah razširja v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ki je veliko težji od samega vodenogaza. Ti hlapi iz močirjev poleti pri vročini, če kaj v močirji bodi rastlina ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	t. d. jih zatarejo in zrak čistisi naredé. — Dalje, iz močirjev pri poletni vročini in soparici ne hlapi le vodenogaz, ampak
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	povedano, velja tudi od močirnih njiv, in sploh od vsih močirjev. 2. Ne močirnl travniki imajo žlahno sladko klajo, in ležé

▶ močviren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močviren
- mozhirn
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi

močvirna

močirne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vlani pravil, in ktero posebno vsim tistim priporočim , ki imajo močirne in merzle stanovanja; prepričali se bodo, kako dobrotljiva je peč
močvirna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane

mozhirna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike

močvirne

močirne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mokrota po njih odtekati; ravnam pa po njivah, ki niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená

mozhirne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je

močvirnega
- mozhvirniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet

močvirni

močirni

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Verbe se primejo, ko se koli posadé; v vlažni ne močirni zemlji nar lepši rastejo. Če se sajenke sadé, to je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pridnega oskerbovanja, da nam veči dobiček dajo. Travniki so dvojni, močirni, kjer kisla merva raste, in ne močirni, ki sladko klajo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Travniki so dvojni, močirni, kjer kisla merva raste, in ne močirni, ki sladko klajo dajo. Močirni se dajo včasi v sladke
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	okrogel v kosmatih kapcah; skorjo bolj belo, ne raste v močirni zemlji; les služi za mnoge dela v vodi in v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	košnje ondi, kjer ima še otáva rasti, ni odlašati; le močirni enokošni travniki in planine naj se do s. Jakoba odložé
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kaj da je treba v unih in teh storiti. 1. Močirni travniki. V močirnih travnikih raste loček, cedilje, preslica, včasi terst
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	posebno če se od časa do časa gnojé. Kako se močirni travniki izmočirijo, bomo na koncu tega I. dela pri travnicih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zemljišu, čeravno zna biti, da so nekteri kraji poverh manj močirni viditi, — ali to je le na videz tako; na močirnem
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ki nobenega dima in zopernega duha ne morajo terpeti; 6. močirni kraji, kjer dela mokrota satje plesnjevo, sterd ali med voden

močvirni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in
Mineralogija in geognozija (1871):	30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31.

mozhirni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker
mozhvirni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj

močvirnih

močirnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	popolnama suho domú spra- viti, ali če je senó iz močirnih senožet, dobí zoperen duh in se spridi, da ga živina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	klaji, pijači ali po zraku. Kisla, zatuhla klaja, seno iz močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prevročo kermo pokladaš, ali kedar stradajo. Seno, ktero je na močirnih in blatnih travnikih rastlo, napravi garje pri mladi in stari

močvernih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se sploh po vremenu ravna. Vendar se mora kisla trava močvernih senožet dalje sušiti, in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sušiti, in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po

močvirnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju-
Botanika (1875):	mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno dobro stori V močvirnih krajih in ki daje les, pod vodo jako trpežen; brezo

močvirno
Stelja in gnoj (1875): ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje

▶ močvirje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močvirij
Zlatorog (1886): morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac

močvirja

močirja
Stric Tomaž (1853): dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da

močvirja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novega polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi

mozhvirja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati

močvirje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gola resnica! Ljubljansko močvirje. ) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje*, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena

močvirjih

močirjih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se

močvirjih

Kemija (1869):	C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih vodah in močvirjih rastlinski ostanki raztvarjajo, za tega del se tudi močvirni plin
Botanika (1875):	zatorej za likanje lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv

močvirju
- močirju
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst
- močvirji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico

▶ močvirnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močvirniki
Zoologija (1875): vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči

▶ model samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

model
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni

modla

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej ga v ne prehudi peči rumenkasto speci, potem iz modla na sito zverni in pohladi. Šartel s smeteno.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se čez puter potegne. Če pa za to nalaš perpravljeniga modla s tremi luknjami nimaš, je tudi vsak navadni lij dober

modle

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle deni.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih

modlom
- modlam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se

modlu

modli

Kuharske Bukve (1799):	inu tudi papir odlozhi. Sa torte snajo tudi druge shlaht modli biti, katiri ſo nalaſh narejeni al po podobi ene dínje
Kuharske Bukve (1799):	malo męſhaj, inu prezej pęzh deni v' obodi, ali v' modli, kakerſhnim ozheſh. 132. Torta is bele ſhterke. Od 8 jajz

▶ modellen-saal neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

modellen-saal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana

▶ modelnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modelnicah
- modelničah
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa

▶ Modena samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Modeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	iz Petrovega grada došel na Cetinje. Iz Italije. Tudi v Modeni so bili poslednji čas na več hišah opomini nabiti, nektere
Rudninoslovje (1867):	smoli. Nahaja se sosebno v severnej Ameriki, v Perziji, v Modeni i na Bavarskem, a kamena smola največ pri mrtvem morji

▶ modenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

modenskega
- modeneškega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne
modenski
- modeneški
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge

▶ moder pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moderpridevnik, splošni, nedoločeno

moder

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti
Botanika (1875):	ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v
Ferdinand (1884):	Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru

modrapridevnik, splošni, nedoločeno

modra

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender
Divica Orleanska (1848):	bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju
Rudninoslovje (1867):	v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih
Rudninoslovje (1867):	zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek
Rudninoslovje (1867):	največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot
Rudninoslovje (1867):	barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri

modrepridevnik, splošni, nedoločeno

modre

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115
Valenštajn (1866):	kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše
Rudninoslovje (1867):	se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti.

modregapridevnik, splošni, nedoločeno

modrega
Deborah (1883): nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično

modriga

Sacrum promptuarium (1695):	morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu
Sacrum promptuarium (1695):	æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo

modrejšapridevnik, splošni, primernik
- modrejſhi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa

modrejšipridevnik, splošni, primernik

modrejši

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):

odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši učeniki bi vas morali podučevati, kakor sem jaz, pa toliko

modremupridevnik, splošni, nedoločeno
- modrimu
  Genovefa (1841): ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po

modripridevnik, splošni, nedoločeno

modre
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo

modrej

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vdati. On dá otroke in jih spet vzame po svojej modrej previdnosti. Z Jobom morata reči: »Bog je dal, Bog je
Fizika (1869):	izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri učinki, ki

modri

Sacrum promptuarium (1695):	vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu
Sacrum promptuarium (1695):	Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non
Sacrum promptuarium (1695):	ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména
Zlata Vas (1850):	revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili
Roza Jelodvorska (1855):	iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem
Kemija (1869):	demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti

modrihpridevnik, splošni, nedoločeno

modrih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſelila, ravno kakor de bi govorila: „Tukaj le je dete! “ Modrih veſelja ni bilo sdaj isrezhi. ˛Shli ſo v' hiſho, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je tako ſrezhno vodil. 9. Bèg na Egiptovſko. Herod je modrih she grosno teshko zhakal. Ko vidi, de jih saſtonj zhaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kruh, varvajmo se vraž in lenobe, poslušajmo uke pobožnih in modrih ljudi : takó bomo srečno živeli in v ubožtvu ne bomo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni podoben drugim mladenčem, ki zahajajo v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako resnoben in vendar kako prijazen
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bi bil Joni tukaj“, je rekel; „temu nikdar ne manjka modrih nasvetov. “ In komaj mu je šinila ta misel v glavo

modrimpridevnik, splošni, nedoločeno
- modrim
  Divica Orleanska (1848): preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord

modrimipridevnik, splošni, nedoločeno

modrimi

Biblia (1584):	Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja

modropridevnik, splošni, nedoločeno

modro

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti

najmodrejšapridevnik, splošni, presežnik

nar modrejši(združena oblika)

Naravoslovje alj fiziko (1849):	3. Naravoslovje nas tudi ponižnost uči, kadar vidimo pergodbe, kterih nar modrejši človek ne more razjasniti, kadar čutimo nemoč zložiti travico
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica

najmodrejšepridevnik, splošni, presežnik
- najmodrejše
  Sveti večer (1866): do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje
najmodrejšipridevnik, splošni, presežnik
- ner modreshi(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt

▶ moder zelen pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

modro zeleni
- modro-zeleni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker

▶ modicum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

modicum
Sacrum promptuarium (1695): potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem

▶ Mödling samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mödlingu
- Modlingu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj

▶ Modralisica samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Modralisica
Gozdovnik (1898): zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je
Modrilisici
- Modrejlisici
  Gozdovnik (1898): mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev

▶ modrasov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrasov
- madraſsou
  Biblia (1584): bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser

▶ modrc samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrca
- moderca
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš
modrce
- modere
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z

▶ modrijan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrijan

Kratkozhasne uganke (1788):	ſtare jagode ſôble Uganesh tu use, tok se meni en modrijan, inu vedèsh. Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla
Kratkozhasne uganke (1788):	pès; ke je ſmalan, ali is leſa ſręſan. Ta ſtare Modrijan Plato l. 5. de Leg. ima to uganko: En zhlovek
Kratkozhasne uganke (1788):	en ſterd meda neshl. 600. lejt pred Xtusovem rojſtvam je Modrijan Thales take uganke goridajal: KaJ je med useme rezhmy tu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil je neki Kalpurnij, okroten in štorklast; bil je zvijačen modrijan in nosil se je mož, ko da bi bil on
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojemu sosedu: „Tukaj-le Kalpurnij vam gotovo vé razjasniti to reč; modrijan je in v stanu o vsaki malenkosti besedovati na dolgo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nam je dal naš učenik Kasian nalogo, „da mora pravi modrijan vedno pripravljen biti svoje življenje dati za resnico. ” Nikdar nisem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kmalo izdala; med govorom mi je ušla besedica „kristjan” mesto „modrijan” in „vera” mesto „resnica”. Ko se pervič zmotim, videl sem
Botanika (1875):	hudodelce, ki so se zoper državo pregrešili. Sokrates, najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki po krivem zatožili, da širi

modrijana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s temi besedami: „Pismena slavijanske, ki so od nékiga Konstantina modrijana, iznajdene, de bi se z njimi Bogu, kakor mu gré
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razumeli. Cesar Mihajl jim da v letu 862 dva brata, modrijana sta bila, Konstantina in Metoda iz Tesalonike, gerške dežele, ki

modrijani

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v

▶ modrijanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrijanka

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi skoz in skoz navzela viših modrijanskih misli in kar modrijanka postala. O veri kristjanski kar nič ni vedela, vendar jo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moje hiše! O, na Fabíolo nikar ne glejte, ona je modrijanka in nič ne vé o tacih rečéh. Tudi meni bi

▶ modrijanstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrost; [sskj]

modrijanstva

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	studencu pa od kaj boljšega se menile, ko od puhlega modrijanstva. ” Miriam je odmajala in jej odgovorila pa ne žalostna: „Ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bogove mislimo — in že ta sama misel je vredna vsega modrijanstva. Ali me moreš še više peljati? ” „Više, in še veliko

modrijanstvo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ustavilo začudenje Fabiohno ali priterjatev; dvomljivosti pa ni nikoli kazala — modrijanstvo pa nevera se je v njej umaknila veri. Ali zdaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker si izrejena po naukih, ki so mene in mojo modrijanstvo premagali; po naukih, ki naj veča, junaška dela zapovedujejo kot
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa reče: „Sira! tvoja veličastna modrost je zopet zmagala moje modrijanstvo. Da bi človek doprinašal take junaške čednosti kakor kaj vsakdanjega

▶ modrikast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrikast
- modraſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi

▶ modrilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrilo

Kemija (1869):	rabi pogosto za izdelovanje drugih železnih spojin, zlasti za berlinsko modrilo, tinto, vijoličaste in črne barve, in tudi kadeča žveplena kislina
Kemija (1869):	podlaga za fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan
Kemija (1869):	tudi namesto C2N zaznamuje s krajšim Cy. Ime Cijan pomeni »modrilo« in se mu je nadelo za tega del, ker z
Kemija (1869):	Mleko, 495. Mleko žvepleno, Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka
Kemija (1869):	467. Mišjica, Giftmehl, 382. Mleko, 495. Mleko žvepleno, Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden
Kemija (1869):	ker z železom dela prelepo modro spojino, tako imenovano »berlinsko modrilo«. Z vodencem se cijan spaja v vodenčev cijanec ali cijanovodenčevo
Botanika (1875):	mnogih krajih seje, imata v sebi neko, indiki podobno, lepo modrilo. Rod ščavelj (Ruinex) ima v sebi ščavne kisline, ktera daje

▶ modriti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobraževati; [sskj]

modriti
- modrit'
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo

▶ modro prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modro

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sapiſal, ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba
Zlata Vas (1848):	Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni
Zlata Vas (1850):	pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zemljo s cvetlicami in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da
Občno vzgojeslovje (1887):	dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora

modru

Ta male katechismus (1768):	muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	3. Bog vſe rezhy je stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti
Kratkozhasne uganke (1788):	nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy: useskuſi modru, erſnú, inu ojſtru obnâsha. Zhlovek more gledati, vezhkrat, skus kar
Abecedika ali Plateltof (1789):	Otrozi! pojidite k' zhebęli tje. Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Otrozi! pojde k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu

▶ modrosloven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

filozofski; [sskj]

modroslovne
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Dopis iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne

▶ modroslovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

filozofija; [sskj]

modroslovja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bila na vseučelišu 21. t. m. očitna preskušnja iz moralniga modroslovja, pri kteri sta dva Krajnca veliki sreberni svetinji dobila, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	obnašajo ; postavljena gospoda sta bila Bradaška France iz Krajnja, učenec modroslovja, in žl. Sauer iz Ljubljane, učenec pravdoslovja. Z veseljem smo

▶ modroslovski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

filozofski; [sskj]

modroslovskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo

▶ modrost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modrost

Robinson mlajši (1849):	imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se izjoka. Hotel je moliti
Lohengrin (1898):	zelo svečano) Začel se zdaj Bo strogi sód! Bog naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas

modroſt

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino

modrust
Ta male katechismus (1768): Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.

modruſt

Biblia (1584):	ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li
Biblia (1584):	bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta
Biblia (1584):	en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je

modrveſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga ozheta inu modrveſt sina inv gnada S.Dvha: po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S.

modrosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile
Maria Stuart (1861):	zapusti me, Dokler mi nisi razodela volje. Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala
Izidor, pobožni kmet (1887):	tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo

modroſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi
Genovefa (1841):	zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó

modrueſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhneishei guavti Boga sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu per tei: guauti Boga sina † inu pertei resnizi noi modrueſti inu skues tu ma-

modruſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	shaſti tu ime enega zhloveshkega dijanja ſasluſhe, dokler je bres modruſte, inu reſumnoſte. V'uſſaki rezhi more premiselnoſt naprejjiti, inu po
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Joannesa Apoſtelna, inu Evangeliſta dan. Branje is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri ſe Boga bojy, ta bo dobru
Branja, inu evangeliumi (1777):	duhovnski Goſposki skashe. Sedem darov S. Duha. 1. Dar te modruſte. 2. Dar te saſtopnoſte. Dar dobriga ſvjetvanja. 4. Dar te
Branja, inu evangeliumi (1777):	na Rimlarje na 11. Poſtavi. O Viſſokuſt tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel namorejo njegove ſodbe sapopaſti

modruſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaſtopnoſt, inu svjet. Tu so pervi fazhetki pravednega ſhivlenja, inu modruſti, leti bodo tebi pomagalli, ter bodo sturili zeno te staroſte
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sapiſſanu Eccli I. Initium ſapientiæ timor Dvmini. Ta sazhetik te modruſti je ta ſtrah tiga Goſpuda, ali ta ſtrah Boshji. Tiſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu na poſledni dan ſe bo ſmejala. Svoje uſta je modruſti odperla , inu poſtava te miloſti je na njenimu jesiku. Ona
Branja, inu evangeliumi (1777):	Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda
Branja, inu evangeliumi (1777):	shivlenja , inu saſtopnoſti, inu bo njega napoyla is vodo sdrave modruſti. Inu ſe bo uſtanovila v'njemu, inu nekar ſegnila, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	beſſede ohranila v' ſvojimu ſerzu. Inu JEsus je gorijemau na modruſti, na ſtaroſti, inu gnadi per Bogu, inu per ludéh.
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Filippa, inu S Jakoba Apoſtelnov. Branje is bukuv te modruſti na 5. Poſt. Ti pravizhni bodo ſtali s' veliko ſtanovitnoſtio
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tu Dete pak je raſlu, inu je mozhnu perhajalu polnu modruſti; inu gnada Boshja je v' njemu bila.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Enimu ſe ſzer da ſkus tega Duha beſſeda te modruſti: enimu pak beſſeda te vędnoſti lih po temu Duhu: enimu

modrostjo

Robinson mlajši (1849):	To ti bodi za svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav
Zlatorog (1886):	kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri

modroſtjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili

▶ modrovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

modroval

Razne dela (1870):	s tem prašanjem k njemu prišel; de je sicer neznano modroval, grozil in od nekake zmote govoril; de se mu je
Marjetica (1877):	bi, da so uroki, Štefan, pravi uroki so. " Tako je modroval Srakar in kmalu potem postavil na mizo skudelo svojega čudovitega
Zvezdana (1883):	tujstva. Vse so enake te gosposke vrane! « Tako nekako je modroval Matijec, če smemo soditi po njegovem modrem, nekako nevoljnem obrazu
Vesela vožnja (1889):	kobile. A mož-beseda ostati je venderle hotel. »Napósled« — takó je modroval sam s seboj — »meni v Kolibji vasi ni bilo takó
Gospa s pristave (1894):	kjer bo zanj ugodna prilika za večjo in odločilno zmago,« modroval je kancelar. Kancelar je pripovedoval še mnogo o neizmerno visokih
Spletke (1894):	pa vse drugače. »Zdaj drži in ne odjenjaj za lasek«, modroval je precej, ko je videl gospodo v vasi. A Resnik
Roman starega samca (1895):	ljubeznivo županovo Lenčiko sva si bila zadnji čas silno dobra,« modroval sem sam v sebi, dragoceno smodko, zadnji dar gospoda župnika
Dve svatbi (1895):	Možini, zato, ker ne mara Valentina; prevelik se ji zdi«, modroval je stric France na pol v šali, na pol resno
Mara Rendića (1897):	bi ji odkril svoja poželenja. Ali hladni preudarek je zmagal. Modroval je namreč prav pravilno, da bi moglo nesramno odkritje njegovih

modrovati

Stric Tomaž (1853):	nam ne gre, se v božje neizvedljive sklepe vtikati in modrovati. “ „Če je pa tako“, se oglasi urno poprejšnji v šali
Ferdinand (1884):	in izgovarjati,« zavrne Peter. »Marsikedo, ki bi vas slišal tako modrovati, bi mislil lahko, da imate prav. Vendar le pa temu

modruje

Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879):	v našem jeziku, ampak v hervaškem«! »»Sem si takoj mislil««, modruje župan, »»Modroslav je hervaški svetnik; Motovilec sicer pravimo tudi mi
Rokovnjači (1881):	postavljenemu gradu to ime dobro pristuje. Naš povestničarski starina Valvasor modruje sicer, da ima grad ime od kól (voza), in citira
Cyclamen (1883):	nadzornik drugim. »To je poljsko, ali rusko, morda tudi češko,« modruje z imenitnim obrazom Majaron. Drugi, o slovenščini nič bolj poučeni
Od pluga do krone (1891):	pobereš na cesti, ako prideš v ugodnem trenutku k nji,» modruje ciganka in pogleda došla lovca izpod čela. «Pokaži mi roko
Od pluga do krone (1891):	mi teknil, ako gami zavidajo. Naj ga jedó drugi! » Takó modruje Veha v sebi, ko dvigne podobar Kosta čašo in napije
Vaška pravda (1892):	ne bode imela nič jesti. In to bodemo doživeli kmalu«, modruje Trdina. »Nič dobrega ne kaže. Slaba znamenja na vseh straneh
Slučaji usode (1897):	onega blagoslova, ki je vsakega dela največje plačilo, je očividno, modruje gospodinja. — Ljubše bi mi že bilo, ko bi mogla najti
Slučaji usode (1897):	sad. Ljubezen, ki pride še-le po zakonu, je najbolj trajna, modruje Kolar, ne toliko iz prepričanja, kakor zató, da odbije ženine
Slučaji usode (1897):	ki živijo bolj s čutili nego s čustvom, kmalu ostarijo, modruje prejšnja, po svojem vedenju, kakor po svojem mišljenju odlična gospa

▶ modum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

modum
Sacrum promptuarium (1695): krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui

▶ mogoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogoča

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	tega, da bi se ta reč pokazala, kakor ne bi mogoča bila. Rečeno je, naj bi se zapisniki prisegam narejali po
Trtna uš (1881):	dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno uš: 1. ali je
Občno vzgojeslovje (1887):	ste prvi dve vrsti kot nehôtna pazljivost. Samohôtna pazljivost je mogoča le pri zrelejšem duhu. Vzgojitelj in učitelj more torej računati

mogoče

Blagomir puščavnik (1853):	oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti motim? Nak, ne motim
Blagomir puščavnik (1853):	Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je pa bila res velikanska glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki je bil tako
Oče naš (1885):	pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini
Gozdovnik (1898):	je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne

mogozhe

Sacrum promptuarium (1695):	vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar bi bilu mogozhe, bi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor

mogočih
Tine in Jerica (1852): de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna

▶ mogoče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogoče

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le mogoče, de je tudi on preslepljen bil. Zato se je z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lahko z roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že
Valenštajn (1866):	zdaj je v mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje
Astronomija (1869):	in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi
Botanika (1875):	sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje
Oče naš (1885):	hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	lahko tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v

mogozhe

Sacrum promptuarium (1695):	lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	d. — Od vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tej rézhi nar bolj, snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi

▶ mogočen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogočenpridevnik, splošni, nedoločeno

mogočen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost
Maria Stuart (1861):	veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati

mogozhen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kar ſe oberne, ino gre po ſredi med njimi tako mogozhen ino miren, de ſo ondi ſtali, kakor de bi bili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de

mogočnapridevnik, splošni, nedoločeno

mogočna

Divica Orleanska (1848):	Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra
Maria Stuart (1861):	ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da
Viljem Tell (1862):	se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi
Deborah (1883):	hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In

mogozhna

Ta male katechismus (1768):	ſakaj se ta grevenga ta popolnema rezhe? Ke je toku mogozhna, de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lazhnemu Lazarusu dash? Molituv tega uwogega je per Bogu veliku mogozhna, koker na njegovu jamranje na tega nausmilenega ena huda kletvina
Branja, inu evangeliumi (1777):	Diviza zhaſtitljva, Diviza pohvalena, Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje

mogočnepridevnik, splošni, nedoločeno
- mogočne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila

mogočnegapridevnik, splošni, nedoločeno

mogočnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor

mogočniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nje peljnice tkali. Zabuči tedaj zgodovinna trobenta in pokliči mi mogočniga Rimca in prebrisaniga Gerka iz kamnatiga grôba, tolmači še v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de cesarski rod, Ki naše ljudstvo brani, Uterdi, blagoslovi Bog, Mogočniga ohrani! Mé vošmo, de Slovenijo Nam Večni z svojga raja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kraje? Po besedah ruskiga zgodopisca Karamzina je dal Oktaj, sin mogočniga Džingiskana, svojimu žlahtniku Batukanu 300,000 vojakov. Ti so ruske nezlóžne

mogočnejšemupridevnik, splošni, primernik
- mogozhniſhimu
  Sacrum promptuarium (1695): ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S.

mogočnempridevnik, splošni, nedoločeno

mogočnem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se bojevali v dalnji, imenitni deželi, in v sv. mestu, mogočnem Rimu, za svojega Gospoda in Zveličarja, in sicer v strašni
Fizika (1869):	o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in mogočnem delovanji. Kakor nepričakovana sila pokaže se na enkrat mogočni zračni

mogočnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- mogočnemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te besede zaslišal Rajko

mogočnipridevnik, splošni, nedoločeno

magozhni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja na pravei strani sapvſtov, glih takv

mogočni

Robinson mlajši (1849):	rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le za kralja in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem
Maria Stuart (1861):	To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de

mogozhni

Pozhétki gramatike (1811):	qu' ils sont hommes , naj ſi bodo krali kakor kol mogózhni, vunder haj ne posabio, de ſo zhlovéki. Zhe e med
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dekle niskóſt. Glej, odſihmal mi ſrezhna rodóvi vſi porekó; On mogozhni je ſtoril velike rezhi nad menoj! ˛Sveti je njemu imé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſprelép vélki oltar de je v njih zerkvi poſtavljen, in mogozhni goſpod jim odpíſhe, de na njegovo imé naj v lepi

mogočnihpridevnik, splošni, nedoločeno

mogočnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nekdanje velike grajščine, ki je bila v starodavnih časih silno mogočnih Celjskih grofov. Iz Noviga mesta sim se še tisti dan
Fizika (1869):	vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in se
Ferdinand (1884):	njegovi zavidljivci zvali le slepo srečo, nakopale so mu mnogo mogočnih sovražnikov. Najhujši in najnevarnejši med vsemi pa je še bil

mogozhnih
Sacrum promptuarium (1695): oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de

mogočnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- mogočnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po

mogočnopridevnik, splošni, nedoločeno

mogočno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bratje, in kér so bili in gredó v boj za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke
Občno vzgojeslovje (1887):	Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih

mogozhno
Genovefa (1841): odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf

mogozhnu

Ta male katechismus (1768):	Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pozhutkov perpraviti, temuzh gledej, de bosh uſſellej zhes nje enu mogozhnu gospodarstvu imel. Ti se bosh skus tu veliku imęnitnega fruhtuvanja

najmogočnejšepridevnik, splošni, presežnik
- najmogočnejše
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva
najmogočnejšegapridevnik, splošni, presežnik
- nai mogozhneisha(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): o Duh da ti menei te shaz skashash skues ta nai mogozhneisha inu nai svateisha Boga inu skues to muezh noi

▶ mogočno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogočno
- mogozhnu
  Ta male katechismus (1768): ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega ſhivlenja ſhivy, inu Bogu dapade.

▶ mogočnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogočnost

mogočnost
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in

mogozhnoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od Ozheta te luzhi. Ali ni vſa naſha samoshnoſt, inu mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s'vſim savupanjam, katęru saſlushi ta neſkonzhna modróſt, ta neismęrjena mogózhnoſt, inu ta neisrezhena lubęsen eniga taku velikiga Ozhęta. Dodęjli meni

mogočnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo je pahnil moj oče po svoji zanikernosti

mogozhnoſti
Branja, inu evangeliumi (1777): na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli

▶ mogočost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mogočosti

Fizika (1869):	v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po
Fizika (1869):	205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra

mogozhoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med

▶ mogolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mogolskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo

▶ mogotec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo bogat in vpliven človek; [sskj]

mogotec

Valenštajn (1866):	sam, naš vojskovód, Vidiš, ki zdaj oblasten je gospód, Najprvi mogotec i velikáš, Prej le máli bil je plemenitáš; Pa ker
Valenštajn (1866):	Butlar. Ne tožite, dokler Ne potrebuje milovanija; Ker strašen zdaj mogotec nam je še, Na poti v Heb so Švedi; ako

▶ Mohamed samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mohamed

Ahomet
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh

Mohamed

Mahmud (1870):	da jim njihov prorok pomore k vstaji in zmagi; pa Mohamed je močneji, nego križani. Ne skrbi za-nje, ko dojdemo v
Mahmud (1870):	Konštantin in postavil v njem bogomolje na čast Križanemu, pa Mohamed II., siloviti naskakovalec Carigrada, je je spremenil v mohamedanske mošeje
Mahmud (1870):	ednega grla rečeta: »To vé sam »Allah«in njegov prorok Mohamed. « Vse se je smijalo dovtipnemu odgovoru. »Rad bi vendar zvedel
Mahmud (1870):	Mahmud, »da govorim resnico, glej! to je huriska, kakoršne tudi Mohamed sam ne premore v édenu. « »Ne govori tako,« ga zavrne
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	je umri sultan Murad II. Njemu je sledil njegov sin Mohamed III. , moder in pogumen vladar, ki je dne 29. majnika
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	ki so trajali celih 11 let. Še le ko je Mohamed svoje brate Sulejmana, Izo in Muzo bil premagal in so
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	imele v tem času trpeti od njih druge dežele. Sultan Mohamed I. je spomladi leta 1421. padel na lovu raz konja
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	ime: Istambul. Komaj je bil padel Carigrad, obrnil se je Mohamed proti Srbiji, ktero si je kmalu prisvojil. Pred Belim gradom
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	Glas vam moj svedoči, da najvišji Bog Allah je; in Mohamed mu je prorok. Blagoslovljeni bodite vsaki čas, Allah je najvišji

▶ mohamedanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mohamedanske
Kmetijske in rokodelske novice (1845): imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu

▶ mohamedov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mohamedovo
- machometavo
  Sacrum promptuarium (1695): Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu

▶ Mohor samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mohor
Ta male katechismus (1768): uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega

Mohorja

Mohora

Blagomir puščavnik (1853):	Lavantski škof 23. marca 1852 dovolili. CELOVEC. Založilo društvo sv. Mohora; na prodaj ima Janez Leon, knjigar. 1853
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral in pri tej seji sklenul, kakor sledi:
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ni čuda tedaj, da je tudi skerbna „družba sv. Mohora” vernim Slovencem v domači besedi podati hotela to delo. Skerbela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	že pred nekimi leti nekaj zastran tega za „društvo sv. Mohora” pod naslovom : „Kratek razgled sveta, in posebno naše zemlje”; a

Mohorja

Ta male katechismus (1768):	Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske duſhelle Pomozhnikov. Mohor en rojen nemz
Ta male katechismus (1768):	al Sebastus, ke se je teh ludy hrupa bal, je Mohorja s' rok teh trynogov potegnil, inu v' eno temno gerdo
Ta male katechismus (1768):	katire nas na danashne dan is mnogiternem spominam SS. Marternekov Mohorja, inu Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si je osnovala lastno tiskarnico? Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in je za vero

Mohorjem
- Moharjam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo
- Mohorjam
  Ta male katechismus (1768): na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu

Mohorju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Fortunatu pripovedka pravi, da je bil iz Ogleja in sv. Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	samoto. V Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu. O sv. Fortunatu pripovedka pravi, da je bil

▶ moi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

moi

Pozhétki gramatike (1811):	liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to
Pozhétki gramatike (1811):	je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le
Pozhétki gramatike (1811):	Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal
Pozhétki gramatike (1811):	perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre
Pozhétki gramatike (1811):	bo dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi

▶ moiiti neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

moiiti
Branja, inu evangeliumi (1777): prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu

▶ moindre neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

moindre
Pozhétki gramatike (1811): bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt

▶ moins neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

moins

Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est
Pozhétki gramatike (1811):	manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka

▶ moj zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moj

mai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega
moi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek

moj

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin
Genovefa (1841):	shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa
Divica Orleanska (1848):	živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si

moy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy!
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): prou h' erzu nam govori. Nikdar de bi nam govoriu Moy-

moja

Biblia (1584):	h'timu, kateri je bil njemu tu povédal: Gdu je moja Mati? inu gdu ſo moji Bratje? Inu je ſtegnil ſvojo
Ta male katechismus (1768):	mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako
Maria Stuart (1861):	besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota
Viljem Tell (1862):	Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v
Ferdinand (1884):	svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo
Gozdovnik (1898):	tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali

moje

Branja, inu evangeliumi (1777):	kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per-
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá

moje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej! v
Valenštajn (1866):	se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe
Deborah (1883):	vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in
Deborah (1883):	najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste
Tiun - Lin (1891):	pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je
Zeleni listi (1896):	ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo

moje'
Genovefa (1841): shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih
mojo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj

moju

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	me ſcire aliquid inter vos, niſi JEsum Chriſtum, & hunc Cruciſixum. Moju napreivsetje je med vami nezh drusiga vedet, inu saſtopit, koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	non eſt de hoc mundo. Joan. 18. JESUS je odgovoriu: moju kraleſtvu ni od tiga ſveita. Chriſtus je biu obdoushen, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali nekar eniga poſvetniga, temuzh nebeſhkiga kraleſtva, satorei je reku: moju kraleſtvu ni od tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu pite Moju meſu, no kry, No Lubesen zhastite Mojo , kir tu stury
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Jeſs sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	poſvetu , Inu med Jogre resdeliu, Reku: tu je tu ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'

mojega

moiga

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isovkli noi so vseli vse moje obvazhivo oh velka sramoshlivoſt moiga serza.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kashash bras prueti govorjenja: noi bras vse shkode moiga talesa noi dushe inu Mena pokora bosh? Obarime ta nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oni so mene skves prabodli snekatieriem oroshiam te sadni krei moiga telesa.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oui so spledli an shterk inv soji sadersnili sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog potei semli.

mojega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje
Blagomir puščavnik (1853):	dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive
Blagomir puščavnik (1853):	več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo
Ferdinand (1884):	razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako
Gozdovnik (1898):	umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dni svojega življenja. “ „To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak

mojga

Biblia (1584):	k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan
Biblia (1584):	moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra
Biblia (1584):	tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe
Sacrum promptuarium (1695):	moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri

mojiga

Genovefa (1841):	mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z
Divica Orleanska (1848):	me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne
Divica Orleanska (1848):	alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice

mojem

mem

Robinson mlajši (1849):	je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-
Robinson mlajši (1849):	pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je

moimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata

mojem

Robinson mlajši (1849):	vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem
Mlinar in njegova hči (1867):	so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še
Zlatorog (1886):	Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi

mojim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak
Genovefa (1841):	ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta
Divica Orleanska (1848):	zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga
Zlata Vas (1848):	z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil, kako slabo so ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in prebivaj v mojim sercu! — Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro

mojimu
Divica Orleanska (1848): S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene dvignula?

mojmu

Sacrum promptuarium (1695):	in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe

mojemu

moimu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kruh, no vinu Shegnou , no Jogram dau , Tu vy h'moimu spominu Sturite, je h' nem diau. 3. Vsemte, jeite , nu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham stury, Nem da on
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jeshushave krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa

mojemu

Robinson mlajši (1849):	bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali
Ferdinand (1884):	sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno
Zeleni listi (1896):	stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li

mojimu

Genovefa (1841):	v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše

moji

moj

Sacrum promptuarium (1695):	je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak
Sacrum promptuarium (1695):	mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah

mojei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gnado inu usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE

mojej

Ferdinand (1884):	hvala za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego
Ferdinand (1884):	preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je

moji

Genovefa (1841):	ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ljubi moji domorodci! vse svoje žive dni me še ni nobena tako
Divica Orleanska (1848):	mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima, vse
Robinson mlajši (1849):	da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko
Zlata Vas (1850):	vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti
Sveti večer (1866):	dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka

mojih

mojeh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja

mojih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de
Genovefa (1841):	na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj
Genovefa (1841):	te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe
Genovefa (1841):	Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je tude ona zlo zlo skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje
Divica Orleanska (1848):	praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	»Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me
Gozdovnik (1898):	zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne

mojim

moim

Biblia (1584):	mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr
Biblia (1584):	kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga

mojem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk

mojim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim
Genovefa (1841):	sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici
Divica Orleanska (1848):	vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu
Robinson mlajši (1849):	svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim
Blagomir puščavnik (1853):	pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški
Sveti večer (1866):	v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni

mojimi

moimi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah

mojeme

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler se je poln troshta s' tega svejta lozhil. Is mojeme rokamae sem jeſt njemu njegov smertne put is obraſa brisala
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod mojeme nogame, inu nobedn ni mene dans dergazhi videl, koker sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli, de koker sem

mojemi

Ta male katechismus (1768):	ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi pravejo, uſſake po
Kratkozhasne uganke (1788):	ob tlatedej dobim jeſt she vezhe mozh. Ena ſhôga. Is mojemi ojſtremi ſobmy zel lęs, inu kamen prejęm, zhe meni le
Abecedika ali Plateltof (1789):	shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	shtirnaiſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn
Abecedika ali Plateltof (1789):	shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu

mojimi

Tine in Jerica (1852):	Brat Nikolaj mi je vse pripovedoval, kako se je z mojimi starši, bratmi in sestrami godilo, ko mene doma ni bilo
Maria Stuart (1861):	želj odkriti. Okó le njeno skerbno poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem
Valenštajn (1866):	kupi Popolno maščevan'je v šestdesetem! — Gospoda, ne izpotikujta se Nad mojimi besedami. Enako Naj bode vama. kako me dobosta, I mislim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Taaffe ni še izpolnil cesarjevih besed: „naredite mi mir med mojimi narodi”. Skrajni čas je, da se to zgodí. Res je

mojo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo
Blagomir puščavnik (1853):	Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte
Maria Stuart (1861):	Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro
Viljem Tell (1862):	Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem
Valenštajn (1866):	bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor

moju
Abecedika ali Plateltof (1789): hvalo dati, Bres tadla, brumn, inu zhiſt. Ozhe! to je moju dolshnoſt Oh jeſt raſem drevju glih,

▶ moje neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

moje
Robinson mlajši (1849): prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do sih čas, bom še

▶ mojster samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mojster

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je okoli sto prodal, kteri so prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo

mojſter

Biblia (1584):	ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu
Biblia (1584):	Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi. 39. On pak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi

mojstra

moiſtra

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo ſe od tiga Boshjiga Moiſtra, inu vuzhenika te molitve prau moliti: aku bomo snali prau
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau, inu isdau: kdu more to veliko hudobo sapopaſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ure nihdar ſhliſhet, de bi namrezh biu en Joger ſvoiga Moiſtra, ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou: Hymno dicto exierunt in montem olivarum
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou Apoſtel, zhudeshe delou, inu vunder Suſpenſus crepuit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vole prozh obernene, de niſmo gor vseli ta nauk naſhiga Moiſtra Chriſtuſa, de na smiſlimo na negove belede, katire je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je bilu, kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra-

mojstra

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se
Divica Orleanska (1848):	jez ne smem, ne morem iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati

mojſtra

Biblia (1584):	opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele

mojstre

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	hrano. Ko pak je pomočnik tudi na ta način vse mojstre obral in se mu vkljub temu ni odprla nobena služba
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vsprejeti med mojstre. Kako pa je mogel kdo priti v mojstre? Rokodelski pomočnik, ki je hotel biti mojster, oglasil se je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	obede, toda pozneje so zahtevali pomočniki dragocena daríla in obsojali mojstre v visoke kazni, ako niso hoteli tega storiti. Darilo se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	naj denejo takoj delo iz rok in si poiščejo druge mojstre. Pomočnike, ki se niso marali udati ti zahtevi, razglasili so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kakor njihovi umrši možjé. Zdaj šele, ko sta obtékala vse mojstre, dobil je najmlajši pravico do delo iskajočega pomočnika. Pomočnika, ki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Osnovali so redna sodíšča ter sodili v njih pomočnike in mojstre. Obsojali so n. pr. take, ki so popustili rokodelstvo in
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pravilo, da že oženjen pomočnik ni mogel biti vzet med mojstre, pri druzih pak se je moral nasprotno takšen človek prej
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Pred zaroto pomočnikov ni bil noben mojster varen; klicali so mojstre prédse in jim propisovali raznovrstne nespametne pogoje. Ako se niso
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ne čitaš tožbâ pomočnikov, da jih zádruga neče vsprejeti med mojstre. Kako pa je mogel kdo priti v mojstre? Rokodelski pomočnik

mojstri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride na mesto, kjer neki človek mnogoverstne reči
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na ogled razstavljeniga, kakšne so bile razstavljene rečí in kteri mojstri so svoje izdelke v razstavo dali. Mislimo, de se spodobi

mojſtri
Kmetijske in rokodelske novice (1844): piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno

mojstrom

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tri pomočnike, akoravno so pomočniki najrajši se zatekali k takim mojstrom, ki so dajali mnogim pomočnikom dela. Proti taki zahtevi so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	koga iz zádruge potisnili ali vsaj potisniti hoteli, zadostovali so mojstrom časih prav malenkostni uzroki. Leta 1608. so tožili čevljárji nekoga
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kadar je kdo umrl, napovedali so njegov pogreb vsem zadružnikom, mojstrom, pomočnikom, učencem in vdóvam. Za duše v vicah so dajali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	natanko do krajcarja prinašajo gospodarju. Nasprotno pak je bilo tudi mojstrom prepovédano zaslužek pomočnikov (plačilo) kratiti ali poviševati. Zlasti nepostavno je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	da je svojemu rokodelstvu popolnoma kos in da so ga mojstrom ne bo treba sramovati. Navzočna sta bila pri ocenitvi tega
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tudi ta ni mogel porabiti, šla sta šele k drugim mojstrom po delu vpraševat, in sicer oziraje se na njihovo starost
Najmlajši mojster (1896):	pa je pri pol odprtih vratih gledala za odhajajočim mladim mojstrom ter mrmrala: »Oh,kako je lep! Pet ulic bi šla
Slučaji usode (1897):	nje nekdanja kuharica, katera se je tam omožila s črevljarskim mojstrom. Do nje se hoče obrniti, da ima vsaj eno živo
Gojko Knafeljc (1899):	obrvi. V tem hipu je počil stol pod debelim pekovskim mojstrom, da je grozno zahreščalo in se je mož zavalil na

mojstrov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je

mojstru

moiſtru

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bile enu napelaveine v'ta greh, de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na

mojstru

Razne dela (1870):	prizanesbi svojiga vladarja še dolgo živel, bogate konturije gospodaril, vélikimu mojstru prijatel in sploh namestnik bil, ter po njegovi smerti clo
Luteranci (1883):	odločnostjo zopet na dan. Poročil sem ta svoj sklep vrhovnemu mojstru v prognanstvo in ga prosil posebno, naj zapové, da se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	mojstra, ali pa najstarejšega pomočnika; ta ga je peljal k mojstru, ki si ga je naročil. A pismo, s katerim je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ko je le-ta prišel v Ljubljano in hotel pri svojem mojstru vstopiti, zahtevala je zadruga, naj se ravno tako, kakor drugi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	jo in pobrali blagó. Pomočnik, ki je ostal pri takem mojstru, veljal je za nepoštenega in tudi njega je pozvala zádruga
Najmlajši mojster (1896):	dal svoji ustam, ko bi se ne bil bal zameriti mojstru Žlebniku. Vidno se je premagoval, ko je poudarjal mojstrovo mladost
Najmlajši mojster (1896):	mu je mestni svetovalec obljubil, priporočiti ga Gregoriju Klebnu, špitalskemu mojstru. Ni sicer ugajalo Košici življenje v mestni bolnici, toda sila
Najmlajši mojster (1896):	pravil Lichtenbergovi družini. Ko pa mati in sin odideta, začne mojstru skrivnostno pripovedovati, presukavajoč debele oči in otresajoč z rdečimi lasmi
Moja hoja na Triglav (1897):	ko je hodil "visôko pit' Savico". Neprevidni pesnik! Zakaj si "mojstru pevcev" zdravico pil s studeno Savico? Mar bi bil načel

mojſtru

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je tvojimu dédeku prav po volji, te bom ravno temu mojſtru vuzhit dal, ki je to omaro naredil. ” Martin je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kdor zhe rokodelez biti, ſe 3 — 5 let pri mojſtru uzhi s upanjem príhodnih dobizhkov ! 3. „Pre ſtar ſim sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. k. kmetijſka drushba je pri umetnimu mojſtru zheſke kolovrate napraviti dala, ki ſe sa 4 gold. in

▶ mojster skaza samostalnik, občno_ime, moški + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

mojstra skazo
- mojstra-skaza
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars

▶ mojstriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mojstri
- mojſtri
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó móre isrezhi, kaj

▶ mojstrovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

mojstrovsko

mojſtrovſko

Pozhétki gramatike (1811):	med dvema beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim cheſ-d'oeuvre, mojſtrovſko délo, courts-pointe, pogrinalo. Od dreh pik nad ï in ë.
Pozhétki gramatike (1811):	no podobo k' ſebi: un chef d'œuvre, mojſtrovſko delo, des chefs-d'œuvre; un arc-en-ciel, mávriza, des arcs-en-ciel. Kadar ie

▶ mojstrski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mojstrsko

mojstersko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po
Spisi Krištofa Šmida (1883):	sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva

▶ mojstrstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mojstrstva
- mojsterstva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so

▶ mojz. okrajšava ↘ goo300k, IMP

mojz.

mojz.
Zoologija (1875): zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah

moyſ.

Ta male katechismus (1768):	to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh klizat
Ta male katechismus (1768):	karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov
Ta male katechismus (1768):	ne dekle, ne ſhivine, inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva

▶ Mojzes samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mojzes

Moseſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog poſhlje.

Mozes

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre na goro. Na njej Bog govori z njim, ino
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče: „Tù sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu

Mojzesa

Moseſa

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi

Mojzesu
- Moseſu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dobro je tukaj biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih
- Moyſesu
  Ta male katechismus (1768): Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu

▶ mojzesov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

mojzesova

moseſova

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo bili sdaj, per ſhtirdeſetih létih ali ſhe mlajſhi. 35. Moseſova ſmert. Moseſ je sdaj shé ſto ino dvajſet lét doshivel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſina is doma ſhla, je bila v' tempelj. Tako je Moseſova sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine

▶ mok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekočina; kontekst

mok

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre

mokom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov

▶ moka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik

moke

Kuharske Bukve (1799):	daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je
Robinson mlajši (1849):	bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pekarija. Cukreno testo. En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi

moki

Kuharske Bukve (1799):	zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih s to platjo na dno in okrog na

moko

moke

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z

moko

Sacrum promptuarium (1695):	drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu
Sacrum promptuarium (1695):	je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je
Kuharske Bukve (1799):	droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste
Zlata Vas (1848):	k župi. Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to
Mlinar in njegova hči (1867):	ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko

▶ moka neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

moka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan

▶ mokasin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

mokasin

Gozdovnik (1898):	hči, mogla je kazati svoje neodvisno držanje. Zdaj je bil mokasin gotov. Postavi ga poleg drugega, izgotovljenega ter se vzdigne. Nje
Gozdovnik (1898):	Pred šotorom je sedelo dekle, popravljajoče mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je jako umetno okraševalo s žimo

mokasine

Gozdovnik (1898):	človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na
Gozdovnik (1898):	vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim

▶ moker pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moker

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo.
Oče naš (1885):	je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali

mokra

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vezhkrat bol merslu, inu mokru, koker ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	do 21 dneva Shuſhza tega perhodniga leta. Je od konza mokra, veliki deshja, inu velke povodni. Pruti S. Lucie smersne s'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	od sazhętka oſhuſhna, potem slaſti od 12. Svizhana do sadniga mokra, s' velikim desham, inu nalivami, katęri ludem, hishami, inu shivini
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Letu. Je prezej deshevnu, al vender semla nebode nekoli prov mokra. Senu inu Shitu ſe lohku bode ſpravilu, vender ſe neſmę
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jeſen, inu Sima. Je od sazhetka mokra, inu ſrednu hladna, po tem mersla, inu mokra. V grudnu
Kuharske Bukve (1799):	Sol ima biti zhiſta. Zhe je bol neſnage polna, rajſhi mokra poſtane ob mehkim vremeni. Per ſoli je potrebna ſkôpa roka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe poſuſhi. Ne obrazhajte tudi semlje ne, dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla zima perpélje suho in merzlo spomlad; merzel
Kemija (1869):	spojine na razkrojitev. Ako pa na kožo, dokler je še mokra in dokler so vlakna v kožnej tkanini še vitka, delujejo

mokre

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile. Če pa to ravno ni tako, kakor mislim, je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo.

mokrega
Rudninoslovje (1867): za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v

mokrem

mokrem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko

mokrim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj

mokri

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov

mokrih

Genovefa (1841):	ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga

mokro

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo
Mineralogija in geognozija (1871):	ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v

mokru
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh

▶ moknat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

močnat; Pleteršnik

moknata

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam

moknate

Kuharske Bukve (1799):	vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode

moknati

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. Zelenova župa. Moknati cmočki na mleku. Leča z ocverto žemljo. Nadevana šuka. 141.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko. Špargelni z masleno polivko. Telečja obistna pečenka. Solata. 10. Moknati mlinci. Govedina s polivko iz šalotne čebule. Solata z zelenim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina po angleško. Raki s smeteno. Pečeni divji golobje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jedilnik. Za spomlad. 1. Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebule. Laški rezanci z gnjatjo. Telečja obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem

moknato

Kuharske Bukve (1799):	inu ſe goſtìti. Takrat deni v' ſklędizo, al vlì zhes moknato jęd s' imęnam pudding. 169. Pomoranzhna sholza. Dergni ali ribaj
Kuharske Bukve (1799):	miſo dajeſh; smiraj męſhaj inu shverklaj, dokler nesavrè. Potle deni moknato jęd v' ſklędo, jo natakni al s' podolgaſto ręsanmi mandelni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri tudi pravijo, de taziga shita ptizhi ne sobljejo. Dr.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vreti. Potem deni župo na ocverti grah ali skuhaj kako moknato jed na nji. Ponarejena goveja župa drugačna.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zemljo in zgreje ilovčni svet, naredi boljši sad, žito bolj moknato in teži. V vinogradih je posebno dobra in da žlahno

▶ mokrina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mokrina

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne

▶ Mokronog samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Mokronog

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	očeta. Od tod sim šel po krasni dolini dalje v Mokronog, zali terg 9 milj od Ljubljane. Poleg terga je lep
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	občno našo nevoljo sedaj po nemško kliče, kakor da bi Mokronog bil že na Prajzovskem! Gosp.

Mokronoga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tem prav lepe. Tudi tu se veliko vina prideluje. Iz Mokronoga pelje cesta po dolgim klancu prek ogojzdeniga hriba, kjer se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Bogom! Vi greste na levo, — mi ostanemo na desni! Iz Mokronoga 28. dec. ) — Pri nas je dokaj nemčurjev, ki pa sami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	po prijaznosti in posredovanji gori omenjenega gospoda, vzamem slovó od Mokronoga in se napotim proti Škocijanu. Na klancu me doide kmečka

▶ mokronoški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

mokronoški
- mokronožki
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl

▶ mokrota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mokrota

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana

mokrote

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko

mokroti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s

mokroto

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó

▶ mokroten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mokroten
Kmetijske in rokodelske novice (1843): take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati

mokrotna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je
Stelja in gnoj (1875):	bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali

mokrotnega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki je sicer

mokrotnem

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	iz dobrega, samega medú polnega satja iztekel,. če je na mokrotnem kraji hranjen skisal, tudi ne veljá za čbelsko rejo; 4.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	lepši in močno plenja na dobri zemlji, posebno na malo mokrotnem, močnem svetu in na deteljšu. Seje se od zadnjega konca
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z bolj debelo sveršijo, ktere stoje bolj v nizkem in mokrotnem kraji, ki so zgodnje, in v pervi toploti kmalo začno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	na odsolnčnem kraji, proti severju, ali v zatišji, v hladnem, mokrotnem svetu, kjer bi dobro vino ne dozorilo, in pa če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jevša, in verba nar bolj storile. Če pa niso v mokrotnem, bo smreka, gaber, bukev, iavor ali kaj tacega boljši. Tako
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak druzega. Če so namreč take redke hoste bolj v mokrotnem, boste, postavim, za hrastjem jevša, in verba nar bolj storile
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z malo ilovce, ali pa lapor, ali pa ilovca na mokrotnem je za rèž v 3. versti. Za ječmen je tolsta
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	na solncu ali od solnca; nagorkem ali na merzlem: na mokrotnem ali na suhem. Solnce, gorkoto in suhotne kraje ljubijo: vinska
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zgubí, 1. če ni dosti posušeno ali če je v mokrotnem kraji hranjeno, da se na kupu zgreje in operhne, posebno

mokrotnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide

mokrotnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana

mokrotno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj na tanjko slišana; jug po leti ali v jeseni; mokrotno kamnje; govedje, ki gobez na kviško molí in vóha; večerno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ogerſhiza i. t. d. prav zhiſto omlatiti, tudi vlashno ali mokrotno ſnopje ſe da ravno takó zhiſto, kakor ſuho omlatiti; kar

▶ mokrotnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vlaga, mokrota; Pleteršnik

mokrotnost

mokrotnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego

mokrotnosti

Stelja in gnoj (1875):	ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu
Stelja in gnoj (1875):	nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je

▶ mola neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

mola
Zoologija (1875): spada ježarica (Diodon) gušavka (Tetraodon); glavosek ali morski mesec (Orthagoriscus mola); z oglatimi pločicami oklopljeni četverorog (Ostracion) in stara baba (Balistes

▶ Mola samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Mola
Gozdovnik (1898): spretnim skokom je stal pred deklino: »Kakošnega sovražnika je videla Mola, cvetka Komančev, da ji je obličje prebledelo, kakor savana po

▶ molčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molčanje

Divica Orleanska (1848):	Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane
Divica Orleanska (1848):	Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust
Ferdinand (1884):	sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof

molzhanje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je molzhal; voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje molzhanje, kaka poterpeshljivoſt! 43. Jesuſ krishan na kalvárii. Sdaj ſo vojaki
Genovefa (1841):	ſkerbí, in ſe po njêm joka, in kako ji njegovo molzhanje toliko nozbi bres ſpanja usrokuje. Sakaj kakor Golo nobêniga piſiria

movzhanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril

molčanjem
- molzhanjam
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga

molčanju

molčanji

Stric Tomaž (1853):	preterpeti. “ „Da, zares tako bi moglo biti! “ pravi po kratkem molčanji Juri. „Vendar ljubi moj! kaj bi storili, ako bi vas
Stric Tomaž (1853):	Tomaž! hočete še piti merzle vode? “ ga vpraša po kratkem molčanji Kasi. Ker pomigne da, mu spet natoči in da piti

molčanju
Divica Orleanska (1848): njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je

▶ molčati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molčal
- molčal
  Ferdinand (1884): On pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi
- molzhal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh
- movzhov
  Branja, inu evangeliumi (1777): Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe

molčala

Kranjska nevesta (1864):	I no, nekdo je došel v Polanitov grad. " Vidoslava je molčala; ali da ni zakrival mrak njenega obličja, bila bi vidila
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	vozita, da še gospod ne morejo ribe ujeti. Fanta sta molčala, pa svojo mislila; zdi se mi, da časih sta se
Deborah (1883):	slišala, v njegovem brala Pogledu sem britkosti in očitke. Zakaj molčala sem? Oholi jezik! Zakaj si molčal, a ne prašal ga
Milko Vogrin (1883):	razgovora z materjo bil je ta, da je hči odslej molčala ter kolikor mogoče zatajevala svoje notranje boje. Kedar je le
Prvi sneg (1886):	zopet drugo izbral. « Elza ni na to ničesar odgovorila, ampak molčala je in prav ljubo ji je bilo, da je bila
Pod streho (1897):	Roza je vedela, da ne bi opravila ničesar, zato je molčala. — Zavrgla je sedaj Zinka tradicijonalno delavsko veliko ruto, si umerjala
Stari dolg (1897):	da naj mnogo ne pričakuje od njihove hiše. Jerica je molčala, a Minica je poudarjala svojo pravico in očetovo obljubo. Vse
Kvišku (1899):	vselej se ga je ustrašila, a vselej sklenila, da bo molčala kot zid in ne črhnila besedice nikomur — celó Margiti ne
Gojko Knafeljc (1899):	vnovič dejala. »Jaz te ne razumem, Ivanka! « Ona pa je molčala ter nemo zrla skozi okno na ulico, koder se je

molzhala
Sacrum promptuarium (1695): drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt

molčali

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	treba”” — mi eden izmed njih odgovorí, vsi drugi so pa molčali in po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji

molzhali
Sacrum promptuarium (1695): S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor

molčati

Divica Orleanska (1848):	po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog
Divica Orleanska (1848):	gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši
Deborah (1883):	čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje
Oče naš (1885):	se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v

molzhat
Sacrum promptuarium (1695): Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s'
molzhati
Sacrum promptuarium (1695): de ſo kuſsi. &c. Takrat mosh, jeſt bom ſturil tebi molzhati, ter jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu

molči

Divica Orleanska (1848):	v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu
Zlata Vas (1848):	tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu
Zlata Vas (1848):	kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v
Zlata Vas (1848):	osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo
Maria Stuart (1861):	Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov? ” „Lepo te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih ne razumeš,”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra, če mi ne veš več povedati. ” „O več več
Ferdinand (1884):	Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič
Izidor, pobožni kmet (1887):	veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči.

molzhi

Sacrum promptuarium (1695):	k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo
Sacrum promptuarium (1695):	mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry

molzhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie

mouzhy

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu nar nadoshneſhi jagne. inu vunder krotku oſtane, je tihu, mouzhy, inu ſe s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa ſhihraine naſhe zhaſty taku

movzhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj
movzhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja

molčim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega
Gozdovnik (1898):	ga tu? Dal mi ga je takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če
Gozdovnik (1898):	me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je

molčiš
Sveti večer (1866): pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero

molčite

Valenštajn (1866):	V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore!
Gozdovnik (1898):	in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. «

molzhite
Sacrum promptuarium (1695): katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v'

▶ molče prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molče

Divica Orleanska (1848):	razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem
Blagomir puščavnik (1853):	Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo
Viljem Tell (1862):	žena, Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé
Viljem Tell (1862):	molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb
Sveti večer (1866):	mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a
Občno vzgojeslovje (1887):	izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava
Zeleni listi (1896):	ni vedel, kaj se bo z bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že

molzhe
Genovefa (1841): ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in

▶ molčeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molčeč
Zlata Vas (1848): mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz hiše šel
molčeče
Divica Orleanska (1848): sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko

▶ molčeč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molčeč
Zlata Vas (1850): žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi. On je namreč na

▶ molčečnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molčečnosti
Gozdovnik (1898): s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in

▶ Moldavija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Moldaviji
- Moldavi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 396 mil. frankov ali vsako uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi
Moldavijo
- Moldavo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile

▶ Moldova samostalnik, lastno_ime, ženski

Moldovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	med njimi so knez Barbu Stirbey, Bibesco in Kantacuzeno. V Moldovi knez Mihael Sturdza nosi zvonec. Koledva. Kerška narodna. Oj nevojni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	30. dec. se je oginj ponovil, in pogoreli so ob Moldovi sopet 3 mlini; komaj so ubranili, da strašni požar ni

▶ moleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moleč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami
moleča
Gozdovnik (1898): jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga
moleči
Gozdovnik (1898): Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila

▶ moledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moledovati

moleduvati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te narbulshe lujtre te molitve. Ena naspodobnoſt je Boga Ozheta moleduvati,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se jèdernu darovitna skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira

▶ molek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rožni venec; [sskj]

molek

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in
Deborah (1883):	Dete. Sedaj je šla. Poglejte oče! Jožef (vzame molek). A, molek moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se
Deborah (1883):	Dete. Sedaj je šla. Poglejte oče! Jožef (vzame molek). A, molek moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se prikaže na
Deborah (1883):	Tržinar. Tako je, mamka; jaz imam še molek, katerega ste mi vi dali. Pek. Bog se usmili! Mojega
Deborah (1883):	vidita). Ana (priteče). Deborah? Jožef. Bila je in odpustila! (Poklekne, molek pritisne na ustnice. Ana odvede dete in položi roko Jožefu

▶ molekul samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molekula; Pleteršnik

molekul
Kemija (1869): Schwefelmilch, 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345.

▶ molekül neuvrščeno, tujejezično

molekül
- molekul
  Kemija (1869): 406. Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum

▶ molem neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

molem
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): Prerok Isai: cap. 4. taku praſha: Quis appendit tribus digitis molem terr? Kdu je ta zeli ſveit na try perſte obeſſu

▶ molestam neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

molestam
- moleſtam
  Sacrum promptuarium (1695): slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio

▶ molestia neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

molestia
- moleſtia
  Sacrum promptuarium (1695): fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ

▶ moleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molela

Divica Orleanska (1848):	grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa

molelo
Gozdovnik (1898): nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane
molijo
- mole
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhevlje od tál, tako oveshejo, de konzi ſlame proti semlji molé in ſlama kakor ſtreho okrog dreveſ ſtori. To ſtorí, de

▶ molibden samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

molibden

Kemija (1869):	Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan, Litijum, Molibden, Niobijum, Ozmijum, Paladijum, Rodijum, Rubidijum, Rutenijum, Selén, Talijum, Tantal, Telur
Kemija (1869):	426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures
Kemija (1869):	Modrilo berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium

▶ molitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molitev

Stric Tomaž (1853):	konca stanoviten biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti
Roza Jelodvorska (1855):	naj se k Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej
Roza Jelodvorska (1855):	tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo in čast kralja vseh
Oče naš (1885):	danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne

molitou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh moi Krishani isvelizhar Jesus Kriſtus ta moja nahvaleshna molitou bodi tabe kuelzhei huali noi h' zheſti srazhana inu gorei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da bojo tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi noi kna spi al

molitov

Branja, inu evangeliumi (1777):	lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh jite, inu ni desh shov na
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſhiga odreſhenja volo na S. Krishu umrov. 3. Ta Goſpodna Molitov. Katiro je ſam Chriſtus ſvoje Jogre uzhiv v' ſedmirih proshnah
Branja, inu evangeliumi (1777):	edn sa drugiga, de boſte ſvelizhani: sakaj tega pravizhniga ſtanovitna molitov veliku premore. Elias je bil en zhlovek lih koker mi
Abecedika ali Plateltof (1789):	Vezhęrnu Molitov. Moj Bog! sdej ſem jeſt ſpet sa en dan blisejſhi
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ena ſveta Molitov, kader ſe v' jutru goriuſtanete. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpod
Abecedika ali Plateltof (1789):	Molitov po Sholi. Hvalęshnu povsdignemo mi naſhe duſhe k'tebi, o
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhesh noi vero natu pa amert od matare boshje to molitov. Merkei da saky den 3 barti: inu nasakohart ozha inu

molitu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi

molituv

Ta male katechismus (1768):	od uſhitka teh SS. ſakramentov, inu uſſe perpomuzhe teh Zirkveneh molituv, inu boſhje sluſhbeskus oblast duhovne Gosposke po pravizi vonſverſheni, inu
Ta male katechismus (1768):	Kaj je Molituv? Je enu pouſdiguvanje te dushe k' Bogu, skus katiru mi
Ta male katechismus (1768):	nadluge prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja. Toku nas tedej ta gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker eno dobro molituv, inu se bosh s'tega veliku dobrega ſadohil. Hodi ſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	Molituv v' zajtu velikeh bolesen, kuge , inu morje tyh ludy, ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	Molituv sa lepu Vreme. O Vezhni nebeſhki Ozha! mi k' tebi
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog nebeſhki Ozha, katiri naſs
Branja, inu evangeliumi (1777):	v. Uſhliſhi naſs o Goſpud. ℟. Amen. Molituv sa vſe potrebe. Mi tebe, o Goſpud ! pohlevnu proſimo ſkus
Abecedika ali Plateltof (1789):	prejęti. 5) Ti nimaſh ob prepovedanih zhaſih, ohzetvanja dershati. Juterna Molituv. Moje perve miſli poſhlem jeſt k' tebi o Bog! vsemi

molitva

Ta male katechismus (1768):	njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva bres premishluvanja ni gorka, ne merſla, inu premishluvanje bres molitve
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku sem vonder ſmirej boſhje skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke sem toiſto v' ſhivlenju
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	resuesielov te 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shou sakai ta prava vera stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha serze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh

molitvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues katero je on svojega edini rojeniga sina nate
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	davi skues tu tou ti menei ushlishati: inu to mojo molitvo nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 barti: inu nasakohart ozha inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa poprašaj kako Slovenko, da ti pové lepo počasno tisto molitvo, ki jo imenujejo, zlati Oče Naš, in čudil se bodeš

molitvah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu 87. tega leta

molitvami

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pokopano; opat Bertrand je imel černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se zmislili
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sprémljajo goloba s sto in sto dobrimi željami in perserčnimi molitvami. Nikoli nikjér ni nobena barka z zlatnino otovórjena med tóliko
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pridobitev tega zaklada, in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim te pri

molitve

Sacrum promptuarium (1695):	mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure
Ta male katechismus (1768):	se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on
Oče naš (1854):	čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve.

molitvi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov
Genovefa (1841):	proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ
Genovefa (1841):	de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga
Tine in Jerica (1852):	ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo
Blagomir puščavnik (1853):	časa imam še na tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic
Blagomir puščavnik (1853):	bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi
Viljem Tell (1862):	na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se

molitvijo

molitvijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor

molitvo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svoje perse is mozhjo, s'katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s' Bogam sazheti mogli, debi mogli lete beſede v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu. Saturei, aku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku ſturimo, koker molimo? ali je naſha vola s' naſho molitvo vglihana? ali naſhu ſerze tudi taku ozhe, koker naſh jesik
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto molitvo da je sovrashnik kna mora gorei diati. Oh moi presvadshi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu resvesieli mene kaker si resuesielov te 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena

▶ moliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mole

Blagomir puščavnik (1853):	sami vi tukaj bili. ” Ko skoz bližnjo vas potovata, mu molé skozi vse okna roke in mu vošujejo: „S Bogom! srečno
Viljem Tell (1862):	njim mavrica v mesečini. Razgled zapirajo visoke planine, čez ktere molé snežniki. Noč je, le jezero in snežniki svetijo se v
Botanika (1875):	izjemkov. Mnogokrat se dolnji cvetovi deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta razmera pestičeva ali njegovega bitnega dela

moli

mole

Ta male katechismus (1768):	svetem molituvzam. ſakaj se v' S. Roſhenkranzu 63. Ave Marji mole? Ke se prave, de Maria D. je tri, inu shestdeſſet
Ta male katechismus (1768):	Ke mi skus taistega spoſnamo, de le sam Buh se mole, inu je ureden molen hiti, ſatorej se tudi le samemu
Ta male katechismus (1768):	ta edine prave Buh s' to njemu samemu shlishejozho zhastjo mole, inu zhasty. Koku se skus ſapovde druge table lubeſn pruti
Ta male katechismus (1768):	resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole?
Ta male katechismus (1768):	Od velikenozhi noter da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla
Ta male katechismus (1768):	ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s' tabo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njegov narbulshe perjatl. Ni treba, de se uſſellej na glas mole, de se molituv iſreka, al tu je pozh pred uſſem
Branja, inu evangeliumi (1777):	od Tarfa: sakaj polej on mole. ( Inu on je videl v' perkasni eniga mosha Ananias po
Kratkozhasne uganke (1788):	tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi

moli

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je
Genovefa (1841):	In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in
Blagomir puščavnik (1853):	tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo
Roza Jelodvorska (1855):	za roko, »ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli.
Mlinar in njegova hči (1867):	teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu boš zaspala. (Poda jej roko, potem odide. )

molijo

mole
Kmetijske in rokodelske novice (1846): jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci

molijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti
Občno vzgojeslovje (1887):	Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne

molio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	molimo, ali niſmo enakiſhi tiſtim, katiri igrajo, koker tiſtim, katiri molio? ali ni ena takſhna molitu vezh ena nazhaſt, koker zhaſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku retku, inu teshku, de s' med ſtu tiſtih, katiri molio, shaſti en ſam prau moli; kyr je med ſtu shaſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lehku pruti Bogu v' molitvi vsdignejo, katire od ludy odlozheni molio; de ſe le tiſte duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo

molil

Biblia (1584):	on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal
Robinson mlajši (1849):	vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik
Oče naš (1854):	opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z njim Boga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal
Oče naš (1885):	perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo

moliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy!
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O kai sa ena velika ſramota tukei naſhu lize pokriti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ludy odlozhen bol per myru na ſamoti ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta moliu, inu zhaſtiu. Sa tiſti krei je tudi vedeu Judesh ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odtergou sa en luzhai delezh, je doli pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou, de je vſelei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je Chriſtus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' nar vezhim povsdigneinam ſvojih mi-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas nozhe v' podloshnoſti tiga pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi

moluv

Branja, inu evangeliumi (1777):	greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv. Bog, jeſt tebe sahvalim, de niſſim, koker drugi ludje : reswojniki
Branja, inu evangeliumi (1777):	je, kader je on toku s' ſmertjo rinal, je dalej moluv: Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	semlo try lejta, inu ſheſt meſzov. Inu on je ſpet moluv, inu nebu je desh dallu, inu semla je ſvoj ſad
Branja, inu evangeliumi (1777):	en zhlovek lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh jite, inu ni desh
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ſlabu. Supet je on v' drugezh ſhov kje , je moluv, inu rekuv: Ozha moj! aku ni mogozhe, de bi leta
Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh puſtuv, inu je supet ſhov kje, inu je tretezh moluv enake beſſede rekozh: Ozha! aku ozheſh, toku usemi leta kelh

molila

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	25. Ona pak je priſhla, inu ga je molila rekózh: Goſpód pomagaj meni. 26. On je odgovoril, inu je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog
Genovefa (1841):	ſôdbi pred Teboj obſtáti morem. Dolgo je sdaj ſhe tiho molíla, in potem verzh s vodó
Genovefa (1841):	tu veliko terpljênja iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene
Zlata Vas (1848):	roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji
Zlata Vas (1848):	šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar

molili

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš!

molilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ

molim

molem

Ta male katechismus (1768):	ſdej se perklonem jest Tebi moj Buh! * Te prosem 'nu molem nas reshi s' nadluh. O bodi itdr. XVIII. Dusho, telú
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	greshmkov klizhem. Ti menesh mordej ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham
Branja, inu evangeliumi (1777):	najdete, tok ſporozhite meni, de tudi jeſt pridem, inu njega molem. Kader ſo ony bli she tega Krayla saſliſhali, ſo prezhſhli

molim

Zlata Vas (1848):	natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne
Zlata Vas (1850):	sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi jim Bog pomagal. V druge posvetne reči se
Blagomir puščavnik (1853):	ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje

molimo

molemo

Ta male katechismus (1768):	molit? Rajmno toku koker Kristusa nashega Gospuda, inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi
Ta male katechismus (1768):	zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je taiste Ozha, h' katiremu molemo: Ozhe nash? Nash lube Gospud Buh. Se mordej pak skus

molimo

Blagomir puščavnik (1853):	večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil

molmo

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſerze imajo , De s'tistim Bogu zhast dajo. 2. Tebe molmo, no zhastimo O Bog, inu naſh Gospod ! Tvojo zhast mi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod , No Bog navideozhi! Pusti od

moliš

molesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh
moleſh
Branja, inu evangeliumi (1777): letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj

moliſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozhe, ki na ſkrivnim vidi, ti ga bo povernil. “ „Kedar moliſh; idi v' ſtanízo, sakleni duri sa ſeboj, ino ondi mòli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino kar imajo, ti bom dal, zhe poklekneſh, ino me moliſh. “ Ali terdo ino s' vſo ojſtroſtjo je Jesuſ rekel: „Pobèri

molit
Svetu pismu noviga testamenta (1784): bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj
molita
Blagomir puščavnik (1853): terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati

molite

Branja, inu evangeliumi (1777):	moguv eno uro s'mano zhuti? Uſtanite gori, zhujte, inu molite, de v'ſkushnavo napadete. Duh je reſs volan, ali meſſu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne podajte ſe nikoli radovolnu, inu bres potrębe v' ſkuſhnjavo: molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno goręzho
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na vaſho pamet
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſkrivèj prizhujozh, in on bo tvojo molitev uſliſhal. — Kedar molite; ne delajte veliko beſedi, kakor neverniki, kteri menijo, de bodo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati? O zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od njih. Prave
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri vaſ shalijo ino preganjajo. Potlej boſte pravi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, ki vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste otroci nebeškiga
Blagomir puščavnik (1853):	Potolažile, upokojite se, blaga mati! priporočite me božji previdnosti in molite za me! Potem poj dem serčno svojo pot naprej, zakaj
Sveti večer (1866):	pa ni še nobenega dobrega sadú obrodila, mnogo pa slabega. Molite z nami, kakor se spodobi pametnemu človeku, — ali pa ste

moliti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta
Genovefa (1841):	krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside in ne moja! Sej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se
Zlata Vas (1848):	ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj
Blagomir puščavnik (1853):	hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni
Oče naš (1854):	in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra
Oče naš (1854):	silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	tam v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem

▶ molitven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molitvene

molitne

Tine in Jerica (1852):	skrivaj naslednjo pesim, ki jo je sam spisal, v njene molitne bukve vtaknil.
Najdenček (1860):	bilo in zvonovi so k sveti maši klicali. Vzél sim molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine
Najdenček (1860):	nine molitne bukvice sim v roko vzél in moliti začél. Lahko mi
Najdenček (1860):	Silno težko sva se ločila. V spominj mi je svoje molitne bukvice dala, jez pa sim nji dal mesingast perstan in

molitvene

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela bi iti

molitvenih
Kitica Andersenovih pravljic (1863): žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo
molitveno
Revček Andrejček (1891): se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame

▶ molitvenik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molitvenik

Revček Andrejček (1891):	Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor te je!
Revček Andrejček (1891):	oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor

▶ molitvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molitvic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó na vse strani obračati. — Otroci se uče rajši kratkih molitvic, da jih ložeji pomnijo in v glavi obderžijo. Tukaj je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	že takó stara navada pri Slovencah, zato tudi znajo mnogo molitvic, in enakih drugih povest več. Ako vprašaš: kakoršne so? ti

molitviz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo

molitvica

molituvza

Ta male katechismus (1768):	veſſelle prejmemo. Skus taistega G. n. J. X. Amen. Vezhèrna Molituvza. Iſvelizhej nas Gospud! zhujejozhe; varvej nas spejozhe, de s' Kristusam
Ta male katechismus (1768):	JUTERNA MOLITUVZA. Tebi k' zhasti moj Buh! inu moje dushe ſvelizhanju ustanem

molitvice
- molitvice
  Zlata Vas (1848): se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá
- molitvize
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra
molitvico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ko dete se izjoka. Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da

▶ molj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molj
- mol
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako

molje

mole

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meſhal in premetaval. To ſo gotovo nar bolji ſredſtva soper mole; savoljo tega je, ni davnej neki umeten kmetovavez na Franzoskim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	molovo salégo potare. Veliko in rasnih pripomozhkov ljudje ſvetujejo soper mole, tóde nar bolj jih boſh pregnal, zhe boſh shitnizo takó

molji

moli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer

▶ molk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molk
Viljem Tell (1862): za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko
molku
Valenštajn (1866): še, moj sin! Se imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene

▶ molke neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

molke

Kemija (1869):	426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin
Kemija (1869):	želodec (siriščnik). Vodena, od mlednega sladora sladka tekočina, sladka sirotka (Molke) zvana, se odtoči in odcedi, iz osoljenega tvaroga se pa

▶ Molkir samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Molkir
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In

▶ Mollo samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mollo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami

▶ Molo samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Molo

Kranjska nevesta (1864):	prav, napišem dolžno pismo. " „Le, odgovorí plemenitaš kratko in mrzlo. Molo je napisal dolžno pismo, potem pa je pozvonil, in koj
Kranjska nevesta (1864):	Vidoslava je pazno grofa poslušala in obledela. „Jutri pride Girolamo Molo, sin najpremožnišega zlatarja. Upam, Vidoslava, da se ga ne bodeš
Kranjska nevesta (1864):	skrbi ne bodem tirjal vašega dekleta brez privoljenja viših. " „Molo, Molo! To ti gotovo spodletí. " „Naj spodletí ali naj ne spodletí
Kranjska nevesta (1864):	sinovec. Kako si pa tu sem zašel? " prašal je strmeči Molo. „Ljubi Marko! " vskliknil je Giulio. „Bog te sprimi! " „Kaj? Kaj
Kranjska nevesta (1864):	ne skrbi ne bodem tirjal vašega dekleta brez privoljenja viših. " „Molo, Molo! To ti gotovo spodletí. " „Naj spodletí ali naj ne
Kranjska nevesta (1864):	z Vidoslavo kaj? " „Dali jo bote, nič druzega ne. " „Molo, Molo! Jez je ne morem, jez je ne smem dati. " „To
Kranjska nevesta (1864):	vas zadrževal. Pa srečno in z Bogom! " „Z Bogom, ljubi Molo! " odgovorí plemenitaš in zletí po stopnicah proti vodotoku, kjer ga
Kranjska nevesta (1864):	bodeš branila. " „O joj", zavpilo je dekle, „jutri pride Girolamo Molo! To ni res, to je šala, dragi Polani! Nerada bi
Kranjska nevesta (1864):	bo z Vidoslavo kaj? " „Dali jo bote, nič druzega ne. " „Molo, Molo! Jez je ne morem, jez je ne smem dati

▶ moloko neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

moloko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj po svojem domáčem popravljali

▶ molsti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molsti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od molzenja povedati, ktéro večkrat dôbro kravo popači, če dékla molsti ne zna, kakor gré. Na tém, de se kravje vime
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koljkrat je treba, de se vse mléko čisto izmolze. — Takó molsti vas teléta per sescu same uče , ki po svoji naturi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od sebe cedí, brez de bi treba bilo, bolno kravo molsti. Mina. Kakó se pa te cevke v vime vtaknejo? Zdrav

molze

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po njih ne le dobro spita (odebelí), temuč tudi dobro molze. Vendar ni vse eno: koliko naj se jih dajè živini

molzejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih, in da ima mleko več smetane, ker

▶ molybdan neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

molybdan

Kemija (1869):	Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli
Kemija (1869):	berlinsko, Berlinerblau, 426. Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476.

▶ molzen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molzne

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imeti, in še polje raji s klajo pogostoma verstiti in molzne krave rediti, kakor pri stari navadi ostati. To je zdaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ji mora streči. Posebno skerb pa naj ima gospodinja za molzne krave, in naj gleda, da kravarica vsako kravo zvesto izmolzuje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	senó je boljši za konje in vole, otava pa za molzne krave. Nekteri po novem priporočajo mokrotno klajo, bodi detelja ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobro molzna, potlej pa junca, ki je sin še bolj molzne krave. Ali pa če hočemo živino za mesó imeti, je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zdrava in tečna piča bila za vso živino, posebno za molzne krave, ki bi po tem veliko mleka imele, in za
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	z druzimi, kteri so popolnoma tacih lastnost, plemenijo. Hočemo, postavim, molzne krave imeti, je treba poiskati kravo, ktera je dobro molzna
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v reji in rasti zlo pomagala. Če so matere zlo molzne in mlado živalšče vsega povžiti ne more; ali pa če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dala, bodi kakoršina hoče, bomo gledali, da bomo le prav molzne krave dobili, naj bodo lepe ali ne; ker nar lepši
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mati junca mlečna ni bila. Zatorej ni umno telico dobre molzne krave za molžo zato kupiti, ker je njena mati veliko

molzni
- molzne
  Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): pa je, če ste obé materi, to je, tudi junčeva molzne bile. 4. Žival vsih lepih lastnost od obejih straní dá
molznih
Zlata Vas (1850): zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi
molznim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): rada je, in ji tudi prav dobro tekne, posebno pa molznim kravam. ” Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu

▶ molža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

molže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila

▶ mon neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

mon

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon: pertam shivam Buegi inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo!
Pozhétki gramatike (1811):	pregnal, al je prozh od petra drugám pregnan bil. J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s'
Pozhétki gramatike (1811):	Ma sœur a été punie, moja ſeſtra je bila pokàrana. Mon frère est tombé, moj brat je padel. Ma sœur est
Pozhétki gramatike (1811):	rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed. Mon pere et ma mère sont contens (ino ne contentes) moj
Pozhétki gramatike (1811):	imenvavna edinja, more v' franzoskim poſtavlen biti v' mnoshno, kakor: mon frère et sœur lisent, moj brat ino moja ſeſtra bereta
Pozhétki gramatike (1811):	kluko na o, al kadar ſo oddalſhani do imena, kakor: mon livre est plus beau, que le vótre. Teshek vdar ſe
Pozhétki gramatike (1811):	nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre, moje bukve, votre cheval, vaſh konj, son chapeau, njegov
Pozhétki gramatike (1811):	vunder naſlédni perlog, zhe je ktir sraven, oſtane v' edinjimu, mon fils vous serez estimé, si vous êtes sage, moj ſin

▶ monakov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

münchenski; splet

monakovemu
- monakovimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k.

▶ Monakovo samostalnik, lastno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

münchen; splet

Monakovem
- Monakovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že čez 400 udov, ki po

▶ monati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

opominjati; kontekst

monam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram o vi gnadluvi duhovi boshji VRIE
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhash proshenja je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga

▶ moneocbus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

moneocbus
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri-

▶ mongolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mongolski
- mongoljski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat

▶ moniteur neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

moniteur
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako naj bi

▶ monk. okrajšava ↘ IMP

monk.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	boshjo volo jih proſsim — Nikar — moja ſukna je od sad — — Monk. ( Mo vſame plajſh po Jili, inu ſe noter savije. Se
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bom vshę — (na ſtrani) Meni ny dobru per tęj ręzhi. Monk. Jeſt ſim donès per koſilu prevezh jedel — ( na ſtrani ) De
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en ſromak. Zhe jo dobim , bova dobru ſtala, me saſtopiſh — Monk. Prov imaſh! Kdu bi ſi ſizer ta kriſh na glavo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Monk. Mene sębe , de ſe veſs tręſem — niſim navajen po nozhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo ſturil, kar boſh hotel. — TuJp. Sna pak tudi molzhat — Monk. Koker sid. Tulp. Jeſt bi ne hotel, de bi ta
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Zhe je mraſs od sunej, je pak od snotręj gorkęjſhi. Monk. Prov imaſh — ampak bodi ti jeſt, inu jeſt bom ti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	piſsat — per luzhi ſe enimu vſe męſha pred ozhmy. (k' Monk. inu Tulp. ) Pjimo ga ſhe vſaki en glashek, inu potler
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Monk. Bratez, tak je, vidiſh , koker ſi ga le voſhit moreſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	beſsędami okoli nję hodil, pak jęj ny mogozhe blisu priti. Monk. Zhe je pak toku, tok ny drugazhi, — ſila kola lomi

▶ monopolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

monopolskih
- monopoljskih
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje

▶ monotropa neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

monotropa

Zoologija (1875):	krvavi 146. Mleko tičje 125. Mlekovec 132. Momordium Elaterium 151. Monotropa 139. Morchella esculenta 114. Morus 132. Mošusova zél 143. Motovilec
Botanika (1875):	na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne rastlinice, in pa samovratec (Monotropa), rumenkasto belo, brezlistno rastlino zajedalko, ki srka svoj živež posebno

▶ monstratum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

monstratum
- monſtratum
  Sacrum promptuarium (1695): dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je

▶ Montač samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Montač
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno

▶ montanistischer neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

montanistischer

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost

▶ monte neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

monte

Sacrum promptuarium (1695):	tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče

▶ montem neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

montem

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou: Hymno dicto exierunt in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	De Chriſti Triſtitia. Od Chriſtuſove Shaloſti. Hymno dicto exierunt in montem olivarum. Marci 14. Kader ſo bli to hvaleshno peſſem rekli

▶ Montemaggiore samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Montemaggiore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pustota se dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna

▶ monteroški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

monteroški
Divica Orleanska (1848): Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva

▶ Montgomery samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Montgomery

Montgomeri

Divica Orleanska (1848):	solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana.
Divica Orleanska (1848):	nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim
Divica Orleanska (1848):	nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil
Divica Orleanska (1848):	bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se
Divica Orleanska (1848):	mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi

▶ montpellierski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

montpellierski
Kmetijske in rokodelske novice (1845): malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo

▶ Monza samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Monze
- Monce
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15.
Monzo
- Monco
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost

▶ moorkohle neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

moorkohle
Mineralogija in geognozija (1871): sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31.

▶ morala samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morale
Občno vzgojeslovje (1887): Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji

▶ moralen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moralno
Občno vzgojeslovje (1887): strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako

▶ moraličen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

moralen; [sskj]

moralično
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): naj sodi svet. S tem se odgovarja ob enem na moralično brco v „Soči” in „Tagblatt-u” na „Greuter II.” — Vipavski Sokol

▶ moralično prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

moralično
Občno vzgojeslovje (1887): gojencu stalne pomoči, kajti po prirodi je še zeló okoren, moralično pa slab. Jako potrebno je nadzorovanje ondi, kjer je združenih

▶ moralizovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

moraliziranje; kontekst

moralizovanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	naj smem pristaviti temu sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni
Občno vzgojeslovje (1887):	in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno.

▶ morati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mora

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi, pa de vender kaj več ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó. Po
Kemija (1869):	zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti
Stelja in gnoj (1875):	zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se iz A drug kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4
Gozdovnik (1898):	Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in

Ta male katechismus (1768):	sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti

morajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	domače in druge ptuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati
Fizika (1869):	tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti

morejo

Ta male katechismus (1768):	duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade
Ta male katechismus (1768):	vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so

morio
Sacrum promptuarium (1695): dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru

morjo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtianis præſentis ſæculi gaudia, & optanda pro peccatis mæſtitia. Bati ſe morjo Chriſtiani veſelia tiga ſveita, inu sheleti to shaloſt zhes ſvoje
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pomozh Nem grehe odpuſtiti. 9. Odlozhenu je vſem ludem, De morjo enkrat vmreti, Inu na sodni dan po tem Vſi supet
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa nagvenam? te molitve kathere se bojo sdei brale se morjo is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha nash zheshzhana si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto molitvo da je sovrashnik kna mora gorei diati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni biti Deuza alpa Shtanpok belpa Iunz tedei jedi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ja dershal, v' katerim je miſlil, de morjo Selenize biti. Zhres eno uro hoda saſliſhi od dalezh ſékati

moral

mogal

Sacrum promptuarium (1695):	Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti
Sacrum promptuarium (1695):	nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil
Sacrum promptuarium (1695):	on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize
Sacrum promptuarium (1695):	ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she
Sacrum promptuarium (1695):	Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam
Sacrum promptuarium (1695):	bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga

mogel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi
Genovefa (1841):	klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed
Genovefa (1841):	vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje slovo vzeti, sej
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj
Oče naš (1854):	Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse

mogl

Ta male katechismus (1768):	Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo
Ta male katechismus (1768):	se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena

moral

Blagomir puščavnik (1853):	na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	moža, ki je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v
Mlinar in njegova hči (1867):	fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako
Kemija (1869):	ali pa manji, pod. 69, potem se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom
Ferdinand (1884):	službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po
Revček Andrejček (1891):	dober tek, kdor njo za ženo dobi! Kriviti se bo moral pod njo, kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na
Gozdovnik (1898):	Poprej je moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel
Gozdovnik (1898):	lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi

morov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use dergazhi: noi vse doro pravi sveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 27. KAPITL. Ti morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji

morala

mogla

Sacrum promptuarium (1695):	de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino
Zlata Vas (1848):	sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla
Stric Tomaž (1853):	takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila
Roza Jelodvorska (1855):	vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak prišla.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji

morala

Robinson mlajši (1849):	reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi
Robinson mlajši (1849):	delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti
Robinson mlajši (1849):	rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati
Mlinar in njegova hči (1867):	ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj
Kemija (1869):	tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je
Deborah (1883):	pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se
Revček Andrejček (1891):	verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle
Revček Andrejček (1891):	Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko
Gozdovnik (1898):	zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih

morali
Mineralogija in geognozija (1871): skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v

morla

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nama je ſhe shvinſka kuga krave pobrala. Kér ſva ſe morla na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lépſhiga smiiiiti. „Venez bove lehko vgotovile, je Shofka djala: ſamo morla bom jes v' meſto, mnogoterne shide nakupit, kar nje bo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj premoshenja oſtalo. Onadva ſta imela doſti otrók, in' ſta morla ſama na tenkim shiveti. Dedek ſo miſlili, de ſe bo

morale
- mogle
  Zlata Vas (1848): pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de so mogle pomagati.

morali

mogli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi
Zlata Vas (1848):	Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za

morali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno
Astronomija (1869):	bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas
Deborah (1883):	Nobene mirne ure ne bi imeli! Ves božji dan bi morali paziti, da se otroci ž njim ne spečajo, da se
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger
Izidor, pobožni kmet (1887):	preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali vsi kristjani imeti, ga ohraniti in v njem živeti. Žal
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na

morli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je

moralo

moglo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú
Zlata Vas (1848):	ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim
Stric Tomaž (1853):	bilo, da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj
Sveta grofinja Genofefa (1857):	toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni

moralo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati
Botanika (1875):	korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem. Ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kr. 2.) Blago, katero se je za 725 gl. kupilo, moralo se je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè

morlo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo

moram

Genovefa (1841):	vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči
Blagomir puščavnik (1853):	bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši
Viljem Tell (1862):	Lucernu. Fajfar. Ne morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek
Valenštajn (1866):	slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno
Valenštajn (1866):	po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši prinesla, bi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na

morem

Sacrum promptuarium (1695):	mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni
Sacrum promptuarium (1695):	jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia
Sacrum promptuarium (1695):	ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na

moramo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne le za eno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leto, ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem
Fizika (1869):	Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ
Kemija (1869):	razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato
Astronomija (1869):	solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi
Mineralogija in geognozija (1871):	z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer
Botanika (1875):	Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno
Zeleni listi (1896):	Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd

moremo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu

mormo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nikar koker jes ozhem, temuzh koker ti ozheſh. Taku ſe mormo mi, aku ozhmo otrozi Boshji biti, v' to volo Boshjo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Bog vei, kai je nam dobru, inu nikar mi. Saturei mormo mi vſelei s' Chriſtuſam rezh: Non ſicut ego volo. Nikar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sapopadena v'tih Boshjih sapovedah, tiſti Chriſtuſa prou sposna. Saturei mormo h' Chriſtuſa klizat, koker je h nemu klizou ſveti Auguſtin
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'tim ſveitam? aku ozhmo Chriſtuſa sa naſhiga krala imeti, mormo tiſtu, kar je on lubiu, lubit. Mi mormo nega s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar koker jes ozhem, ampak koker ti ozheſh. Koku ſe mormo mi otrozi Boshji imenuvati, kyr naſho volo s' Boshjo na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſylo naſhih revusdanih pozhutku. Zhes enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K''dir ſe sizer greha varje, Dobru be
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Peiſem. Ena druga h'Sanctus. 1. Svet, ſvet, ſvet, tak mormo mi Vſelei Bogu na zhast peiti,
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bovi gore praſtaulali? Bueg je ta venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno

moraš

morash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rotenje: kaker shitro ti srazhas jas tabe sarotim takv shitro morash ti tvde srezhi jas tabe donkam dovi:
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	flisam inu is andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta shebranje je 6 molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na 3 kraje h' pruomi bogu h' zheſti k'

moras h(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno

moraš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobra per ribah ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro
Oče naš (1854):	njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na
Maria Stuart (1861):	mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči
Revček Andrejček (1891):	ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj
Revček Andrejček (1891):	lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati
Revček Andrejček (1891):	tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa

moraſh

Genovefa (1841):	V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti

moresh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit

moreſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe
Kuharske Bukve (1799):	je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim

morata

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2
Revček Andrejček (1891):	bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže

morta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): do 12 ponozhi se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se

morate

Genovefa (1841):	pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa takrat ne, kadar je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod
Čas je zlato (1864):	vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti
Deborah (1883):	jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani
Gozdovnik (1898):	Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je

morite
Sacrum promptuarium (1695): v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga

morta

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo

morava

Blagomir puščavnik (1853):	ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela
Blagomir puščavnik (1853):	sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih
Gozdovnik (1898):	odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj

▶ Morava samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Moravi
Deborah (1883): druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas

▶ Moravče samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Moravčah
Kmetijske in rokodelske novice (1845): od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače

▶ moravski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

moravski

moravskej

Rudninoslovje (1867):	v Mijasku v Sibiriji , v Puratu v vzhodnjej Indiji i moravskej Rozni. Kristalizovani tinjec se dobiva na Slovenskem pri Prévalah na
Rudninoslovje (1867):	v norveškem Modumu, v bavarskem Hörlbergu, na otoku EIbi, v moravskej Rozni i pri Sterzingu v Tirolih. Na Slovenskem se lep

▶ Moravsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Moravskem

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer

▶ morchella neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

morchella

Zoologija (1875):	Mleko tičje 125. Mlekovec 132. Momordium Elaterium 151. Monotropa 139. Morchella esculenta 114. Morus 132. Mošusova zél 143. Motovilec 137. Mreža
Botanika (1875):	Clavaria crispa), lesičje parkeljce (Clavaria Flava) in pa navadni smrček (Morchella esculenta), ktere so vse za jed; zadnjič e) prave gobe

▶ morda členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morda

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje
Mlinar in njegova hči (1867):	Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj
Zlatorog (1886):	zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič tegà
Zlatorog (1886):	prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes.
Izidor, pobožni kmet (1887):	ne boš. Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj
Zeleni listi (1896):	To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se
Gozdovnik (1898):	Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna

morde

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih
Genovefa (1841):	ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in
Genovefa (1841):	in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ”
Zlata Vas (1848):	je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj

mordej
Branja, inu evangeliumi (1777): sapovędov, inu ony bodo tebe na rokah noſſili , de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus

▶ mordrija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morjenje; nemško-slovenski slovar

mordrije

mordrie

Ta male katechismus (1768):

prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam

▶ morebiti členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morebiti

morbit'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa
morbiti
Genovefa (1841): v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med
morebit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in

morebiti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kar so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri svoji véri povém
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in to so imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne bo

more biti(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy, je more biti vezh duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki naſhe duſhe

▶ Morel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Morel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na

▶ morfij samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morfij

morfijum

Kemija (1869):	ima v sebi 3 odstotke kinina. Morfin, C34H19NO6 + 2HO, tudi morfijum imenovan, dela se iz opijuma, ki dá do 12 odstotkov
Kemija (1869):	Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476.

▶ morfin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morfin

Kemija (1869):	napravi temnoplavo barvo. V zdravilstvu rabi se sosebno ocetno kisli morfin.
Kemija (1869):	496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413.
Kemija (1869):	476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni
Kemija (1869):	345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476.
Kemija (1869):	gold. Nektera kininska skorja ima v sebi 3 odstotke kinina. Morfin, C34H19NO6 + 2HO, tudi morfijum imenovan, dela se iz opijuma, ki

▶ Morgan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Morgana
Maria Stuart (1861): ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se

▶ Moric samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Moric

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	storili, kakor vi, še zdaj bi lehko živeli”, pravi žalostno Moric na to, ino mi začne vse od kraja perpovedvati. 10.
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kako je k tebi prišla”? — — — In tako bi me bil Moric, de ravno me je govoriti silil, Bog ve kako dolgo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen

Morica

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni treba

Moricu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva

▶ morija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morjenje, ubijanje; [sskj]

morije

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od

▶ morilčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

morilčevo

morivčevo

Viljem Tell (1862):	Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivčevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler iz Schafhausna, mož, ki
Viljem Tell (1862):	seje grozne hudobije? Staufaher. Še grozniša je, če povém imé Morivčevo, umoril ga njegov Bratranec je, vojvoda Ivan Švábski. Melhtal. Kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je spuntal in vzdignil zoper najboljšega in najne pod morivčevo roko, ampak za zasluženo kazen; in kako bi vi imenovali

▶ morilec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

morilca

morilca
Gozdovnik (1898): slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu

morivca

Divica Orleanska (1848):	vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad

morilcem

morivcem

Viljem Tell (1862):	pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pri spominu na njega, ki je odpustil na križu svojim morivcem in molil zanje, hočem poskusiti, da ti z njegovo pomočjo

morilcev
- morivcev
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi je šla vsa četa, ktera sama je
morilci
- morilci
  Valenštajn (1866): Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu
- morivzi
  Genovefa (1841): hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó

morilcu

morivcu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dopernešen umor naj se kaznuje s smertjo ne samo na morivcu, ampak tudi na tistem, ki bi ga bil naročil, ali
Maria Stuart (1861):	mi pričanje! Zakaj Mi milost in pravico kratite? Ki ju morivcu ne odbijate? Povedal mi je Talbot, moj poprejšnji Čuvaj, da
Maria Stuart (1861):	Aubespine. Milord, premislite — Burleigh. Dobili potni list so pri morivcu, Ki ga je podpisala vaša roka. Kent. Je to mogoče
Ferdinand (1884):	postava! Kaj? Vi se predrznete misliti, da podam svojo roko morivcu v zakon! Ne, ne, na veke ne! Ako bi bili

morilec

morilec
Gozdovnik (1898): moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je
morivec
Viljem Tell (1862): Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel

morivez

Genovefa (1841):	kerví; sakáj nedolshna kri klizhe v nebó sa maſhevanje, in morivez ne najde nik\|er vezh miru. ” „Jes nizh ne ſtorim
Genovefa (1841):	kervjo vrudézhil in tvoj duh ſe grosí, kér ſe tvoj morívez tvôjimu mirnimu pokopaliſhu blisha! O verni, verni ſe, svelizhani duh

▶ morilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morilna
- morivna
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest

morilno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa ni vedela, ali je njegovo plameče oko, ali svitlo morilno jeklo. V tem trenutku je čutila, kakor bi bila velika
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je ni videl. Zgodilo se je, kakor se je bal: morilno bodalo je zadelo kost in ranilo njeno odejo; tako se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	naj pride potem, kar hoče, vreči na Peharčka, mu izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati

morivno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino

▶ morilka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

morilka

morivka

Maria Stuart (1861):	Talbot. Zakaj ne? Njena prošnja je pravična. Burleigh. Morivka vražja se ne sme ozreti Kraljici v neoskrunjeno obličje, Ker
Maria Stuart (1861):	Potegnite brane! Mortimer. Kaj se zgodilo je? Paulet. Kje je morivka? Verzite v ječo mi jo najtemnejo! Mortimer. Kaj je? Povejte

▶ morišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morišče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na
Maria Stuart (1861):	srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil

moriſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasbojnikama je is Pilatove hiſhe na ravnoſt ſkosi meſto na moríſhe peljan. Ker je is ſlaboſti pod tesho krisha peſhati sazhel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Okoli devete ure pred poldnem ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na goro kalvárijo ali mertvaſhkih glav. Ondi je ſtal on
Genovefa (1841):	de she ſaj pridete po-me. Le peljite me tje na moríſhe. Rad grém! ” je rekel in vſtal: „Nedolshno mater in nedolshno

▶ moritev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moritev

Maria Stuart (1861):	mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici namenjena moritev. Ohranil Bog je trikrat tvojo glavo, Dans te je skoraj
Viljem Tell (1862):	drugo lov loví, sedé Na robu divje poti misli na Moritev, vzeti če sovražniku Življenje. — In sedaj tud misli le Na
Valenštajn (1866):	Cesarjeva? Njegova čista volja? Izglede imamo, da je po všeči Moritev, a kaznujejo morilca. Butlar. Cesarsko pismo pravi: Živ al mrtev
Ferdinand (1884):	zagledajo neko podobo na steni, kar obledi. Podoba je predstavljala moritev nedolžnih otročičev v Betlehemu. Pogled na nekega vojaka, ki je

moritve

Valenštajn (1866):	Trenotij mi je še odmerjenih. (Odide. ) Gordon. O groze i moritve hiša! (Sel pride i prinese pismo. ) Gordon (mu stopi naproti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako zaslužno delo storiti, če je starca odvernil od kervave moritve in mu nasvetoval drugačno, nekervavo pa gotovo pot — pot zvijačine

▶ moriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mori

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. —
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni

morijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade

morila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſlópji jih je bilo vſe shivo. — ˛Straſhna kuga je shivino moríla. Zherni mehurji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	„Al èna ſkèrb me je moríla védno, De tí med njími ſi, ki Bóg jih zhèrti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtoriſh, zhe mehkotne ſémena in seliſha, ktére bi ſlana ſhe morila, le h konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne

morili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali

moriti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te
Divica Orleanska (1848):	Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim

▶ Morja samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Morjo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ediniga ſina, ki ga tolikanj ljubiſh, ino idi na goro Morjo, ter mi ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej

▶ morje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morij
- morjev
  Botanika (1875): jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna

morja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	prozh. 5. Inu kadar ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča
Fizika (1869):	res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji
Botanika (1875):	pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano
Zlatorog (1886):	pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó
Tiun - Lin (1891):	sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem

murja
Branja, inu evangeliumi (1777): skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na

morje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob
Robinson mlajši (1849):	brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa
Astronomija (1869):	ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce

murje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſonze resvetlila? ali bode ena maihina kapla vode tu zelu murje mokru ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' greham obloshena veſt je. koker tu od vetru napihnenu murje, glih koker tiſtu ſvoje valove vsdiguje, inu je nozh, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi, s'katiro ſe vſſe ſorte ribe lovę. Katiro

morjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi
Fizika (1869):	nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri 90° C. Tam se tedaj v
Fizika (1869):	ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in
Fizika (1869):	manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré

morjih
Zoologija (1875): majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po

morju

morji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gold., najnižja 500 gold. razun drugih priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav
Zoologija (1875):	severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na

morju

Biblia (1584):	od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi ſejdel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in
Robinson mlajši (1849):	po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino
Robinson mlajši (1849):	so ga pak vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi
Fizika (1869):	pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti
Gozdovnik (1898):	Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega

murji

Biblia (1584):	ſhàl po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena
Biblia (1584):	pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je ſhàl po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo

murju
Branja, inu evangeliumi (1777): v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med

▶ morjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morjenju

morenju

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tistem, ki bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa so kako drugači, bolj izdalje k

▶ mormon samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mormon
Zoologija (1875): belo in rjavo lisasto. Teleban (Urita troile); potapka (Mergulus) in Mormon (Mormon fratercula) z jako čudno ustvarjenim kljunom. Na južni poluti

▶ mormon neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

mormon
Zoologija (1875): in rjavo lisasto. Teleban (Urita troile); potapka (Mergulus) in Mormon (Mormon fratercula) z jako čudno ustvarjenim kljunom. Na južni poluti prebivajo

▶ mornar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mornar

Žalost in veselje (1870):	in kaj misli o tem. Jaka je bil preveč iznajden mornar, da ne bi bil popolnoma poterdil Aleševega sklepa. Koj so
Žalost in veselje (1870):	še dečko, služil jo na ladiji mojega očeta kot prost mornar, potem pa se je toliko izučil, da je postal kermar
Žalost in veselje (1870):	jim je spodletelo, na ladiji je bil poveljnik star, izkušen mornar — Jaka. Nakrat so se razperšile vse džunke na razne kraje
Milko Vogrin (1883):	On mi odnese vesla in vrvi z ladijo vred, in mornar je brez moči! “ „Nerazumljiva se mi dozdeva Vaša prilika,“ odgovori
Milko Vogrin (1883):	ni mu pomoči od nobene strani. Jaz bi klical kakor mornar, ki vidi ladijo potapljati se, in prosil pomoči, a ne
Pogreb na morju (1894):	bil je, kakor velimo mi, zlata duša, in mornar, oj mornar, veruj mi in moji veri, takega ne najdeš z lepa
Pogreb na morju (1894):	ti hvaležneje pripoznaval, ako z njim ravnaš človeški, kakor je mornar. Zato je bilo veselje videli, kako točno je šlo delo
Pogreb na morju (1894):	se poslové od svojega ljubljenca. Ležal je v kapitánovi čumnati. Mornar za mornarjem se je spoštljivo bližal mrtvaškemu odru, klobuk držeč
Dve svatbi (1895):	zopet se vrača vanjo. Lovec hodi vedno rajši med pečine, mornar na morje, in celo vojak se privadi boja. Zakaj bi

mornarja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja po neznanih morjih vodi, da se ima nje luči zahvaliti
Mineralogija in geognozija (1871):	vsem, kar se tiče njegovega dela, razloči rudarja od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in
Tiun - Lin (1891):	Hinko, stari Jaka, naša dva krmarja, jaz in še dva mornarja.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	severu (cesar Franc Jožefova dežela), nikakor ne smemo pozabiti pogumnega mornarja Weyprehta in njegovega naslednika Frithjofa Nansen-a, katera pri težavnem potovanju

mornarjem

Kemija (1869):	nepokvarjena. Ta način je izumel Appert; po njem je mogoče mornarjem in sploh ljudém jedila za zimo frišna ohraniti. Appertov način
Mineralogija in geognozija (1871):	priklonjeno hoditi ali pa plezati. Pri svojem poklicu ima za mornarjem zraven težáv prestati tudi največ nevarnosti. So rudniki, v kterih

mornarjev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že
Tiun - Lin (1891):	se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož
Tiun - Lin (1891):	da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij
Tiun - Lin (1891):	je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati

mornarji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu
Tiun - Lin (1891):	tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so gotovo mislili, da pridemo še za časa v

▶ mornarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mornarska
- mornarske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je

mornarskega

mornarskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. mést damo, kakor smo ga v popisu nekiga austrijanskiga mornarskiga zdravnika brali, kteri je ni davnej, to je 25. Rožnicveta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajih ni bil, smo se nazaj vernili. ” Tako glasi list mornarskiga zdravnika, kteriga so gotovo naši bravci zvestó brali. Sledni si

▶ mornarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mornarstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki
mornarstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in krepkejše

▶ Moro samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Moro
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp. Laner, odbornik ravno te

▶ morphin neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

morphin

Kemija (1869):	345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak
Kemija (1869):	Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort
Kemija (1869):	Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort

▶ Morse samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Morse
Fizika (1869): govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki

▶ morski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

morska

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno tekočino
Kemija (1869):	rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena
Mineralogija in geognozija (1871):	ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem
Mineralogija in geognozija (1871):	Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78.
Botanika (1875):	pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli

morſke
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v'

morske

Mineralogija in geognozija (1871):	je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh
Zoologija (1875):	druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec
Zoologija (1875):	debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214
Zoologija (1875):	plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na
Botanika (1875):	kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30
Zlatorog (1886):	Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in

morskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem
Tiun - Lin (1891):	drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje

morſkiga

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje

morskem
Astronomija (1869): reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da

morski

morskej
Kemija (1869): Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v

morski

Mineralogija in geognozija (1871):	67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti
Mineralogija in geognozija (1871):	skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za
Mineralogija in geognozija (1871):	H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega
Zoologija (1875):	Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami
Zoologija (1875):	so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so
Zoologija (1875):	Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so
Tiun - Lin (1891):	potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem
Tiun - Lin (1891):	bilo to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest

morskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan
Astronomija (1869):	v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler
Astronomija (1869):	kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši
Kemija (1869):	Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo
Astronomija (1869):	mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni
Mineralogija in geognozija (1871):	in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga
Zoologija (1875):	in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta
Tiun - Lin (1891):	ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho
Tiun - Lin (1891):	jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil

morskimi
Tiun - Lin (1891): Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije

morsko

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk
Tiun - Lin (1891):	je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je

namorsko
Fizika (1869): Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188.

▶ mort samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mort

Rudninoslovje (1867):	kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober
Zoologija (1875):	kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker

mortom
- motram
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí

▶ morte neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

morte
Sacrum promptuarium (1695): ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit

▶ mortel neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

mortel

Kemija (1869):	476. Morfin ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina
Kemija (1869):	ocetnokisli, essigsaures Morphin, 476. Morphin, morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina, Pflanzenfaser Cellulose

▶ Mortimer samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Mortimer

Maria Stuart (1861):	obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati. Leicester. To ste vi! Mortimer
Maria Stuart (1861):	Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof
Maria Stuart (1861):	ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel
Maria Stuart (1861):	Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno?
Maria Stuart (1861):	se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v
Maria Stuart (1861):	na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki
Maria Stuart (1861):	Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi
Maria Stuart (1861):	Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti
Maria Stuart (1861):	Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj

▶ mortis neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

mortis

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	omnes, vſi, obeniga vun vseti, Onms condemnaverunt eum eſſe reum mortis. Vſi ſo nega obſodili, de je ſmerti vreiden. Lubesnive duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni eſſe reum mortis. Ony ſo ga pa vſi obſodih, de je ſmerti vreiden

▶ mortua neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

mortua
Sacrum promptuarium (1695): Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep

▶ mortuus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

mortuus
Sacrum promptuarium (1695): offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu

▶ Moskva samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Moskva

Moſkava

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma

Moskvi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): * V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom

▶ most samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

most

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je
Divica Orleanska (1848):	pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12
Valenštajn (1866):	nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes

moſt

Genovefa (1841):	trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo

mosta

moſta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes-nj nizh niſo vosili. Poſlédnja povodinj je pa ſhe oſtanke moſta vsela. Savoljo téga ſo mogli te tri leta sazheti, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v Ljubljani poleg zeſarſkiga moſta Nr. 10 na prodaj: pahovke (französich Raigras) funt po 20

mostom

mostom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali

moſtam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is ljubljane. (Veliko obhajílo v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popiſhejo: „To „nedelo ſo v zerkvi ſ. Marie Divize pred moſtam s . „velikim veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto

mostov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drugem koncu ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni

mostove

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	bil, sovražnika prek perve struge Donave zaverniti in mu potem mostove podreti. Vredivši vojsko za na boj, prileti Karel, kakor sivi
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	hoče kervavi boj že drugi dan ponoviti. Toraj je ukazal mostove nenehoma popravljati in vso vojsko francozko na to stran odpraviti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	plačila odškodovanja zemljišč; potlej birnje, vkladanje za srenjske potrebe, za mostove, za cerkve, za šole, za mežnarje, za duhovne i. t.
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	mlinov na ladijah« po vodi spustili, ki so zdaj sovražniku mostove podirali. Pomogla je tudi velika voda po skopnelem snegu, prinašaje
Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	čevljev visok, peni, mesca junia menda po široci soteski teče, mostove pobere, in tako delj časa tukaj ne more dalje iti
Kupčija in obrtnija (1872):	poslopja, za ladje in čolne, pri željeznicah, v rudokopjih, za mostove, za studenčene cevi itd. Izmed obrtnikov izdelujejo leseno robo: mizarji
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	bodo delali, popravljali in vzdržavali mestne trdnjave, ozidje, stolpe in mostóve na svoje troške. Ker je bilo avstrijskim vladarjem mnogo do
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	na tihotapce, na nakupovanje lesa, potrebnega za razne zgradbe, zlasti mostove. Odstotkov za posojenih 20.000 gld. in za onih 9077 gld.
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	privilegije, da je mogel z njihovimi dohodki vzdrževati mestno ozidje, mostove, vodnjake, mogel plačevati magistratsko osebje, ravno tako mu je dala

mostovi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in se obilo stekajo od vsih strani v tolažbo povodnjencam, mostovi se popravljajo, poderte pohištva se zidajo, zavali se razmetujejo — ali
Roza Jelodvorska (1855):	da sim ven prišla, so bile vrata zapahnjene in viseči mostovi k zidu potegnjeni. Kaj mi je začeti? — Grad mojiga očeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	so mostovi! kako strgana je cesta in ozka, koliko težkih voz se

mostovih
- moſtovih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte

mostu

mosta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da

mostu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa nobenega ni na daleč. Jutri naj pride, komur se
Ferdinand (1884):	voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu.
Zlatorog (1886):	gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo
Zlatorog (1886):	kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška.
Zlatorog (1886):	Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I

moſtu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je komiſijſkimu ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in lepo je ſliſhati, de ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	viſokoſti, kakor de bi v lufti viſil. Tode sidanje tega moſtú je bilo ſlabo israjtano; sakaj s ſtraſhnim gromenjem je 12.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Savoljo téga ſo mogli te tri leta sazheti, ſe sopet moſtú poſlushiti, ki je v grabnu zhes Kokro narejen. Koliko pa

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 56 →

← ↑ →

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novo pri nas, in se od leta do leta bolj množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač: ljudstvo se množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje
Botanika (1875):	za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih

Botanika (1875):	zdaj postale enake tvarini njegovega lastnega telesa, in da zdaj množé snovo njegovega telesa. To so znane prikazni reje in rasti
Zoologija (1875):	za obstanek na potomke prehajajo in se na njih še množé sosebno one lastnosti, ki so v prid kake vrste, potem
Zoologija (1875):	v stoječi deževnici, pa tudi na mokrem mahu. Kakor močelke, množé se tudi kotačniki za čudo hitro.

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več hrane potreba kot nekdaj
Stelja in gnoj (1875):	je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév

Zlata Vas (1850):	kadaj pomerli. Če se je bolj premožnost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacih. Ženili in možili so se med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tù večkrat napravila taka veselica in da bi se družba množila od dne do dne in razcvetela v lepi edinosti. Pod
Trtna uš (1881):	vinograda ali goric napala in se po njem brez zadržka množila in širila. Tukaj je vse zastonj, ali vsaj predrago, da
Gozdovnik (1898):	ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega človeka v vsi kraljevini. Prihajam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kajti enačbe; i. t. d. Kakó je vzmnoževati števila na kvadrat ali drugo potenco. § 178. Ako pomnožimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zato velja pravilo, kakó je sestavljene algebrajske izraze na kvadrat vzmnoževati, tudi za dekadna števila. Recimo, da nam je izračunati n.

Aritmetika za učiteljišča (1885):	m + n + p, ali m + n + p je logaritem števila MNP, tedaj log MNP = m + n + p ali, ako postavimo za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	levi drugo z drugo, dobimo enačba. Da dobimo tedaj število MNP, treba podlogo b vzmnožiti na potenco m + n + p, ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali, ako postavimo za m, n, p njih vrednosti, log MNP = log M + log N + log P. N. pr. enačbe. 2.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali m + n + p je logaritem števila MNP, tedaj log MNP = m + n + p ali, ako postavimo za m, n, p

Sacrum promptuarium (1695):	tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni mo-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra

Oče naš (1854):	dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “
Oče naš (1885):	dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy!
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prou h' erzu nam govori. Nikdar de bi nam govoriu Moy-

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	že res zopet začeli se bati, da se jim bo mostovína vzela, in to pot se niso bali zastonj. Druga točka
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	turških trgovcev, ko bi prišli skozi Ljubljano, ne sme zahtevati mostovína, razven, če bi pripeljali orijentalsko blago in ga dali voziti
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vspela v prvi polovici 17. stoletja. Sicer pa je izraz mostovína le po nekoliko pravi, kajti te pristojbine se niso pobirale
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	delati, huda predla za denar. Sicer se je zvala ta mostovína: podvojna mostovina, vendar se v istini ni plačevalo od tovorov
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je videlo da Ljubljančanom samim ni do tega, da se mostovína vestno plačuje in ker so bili ravno oní tisti, ki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dolgo ni hotelo biti, in se je vkljub temu smela mostovina v Ljubljani terjati le po novi, ne pa po stari
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in severu že v srednjem veku zelo živahno, dajala je mostovína deželnim knezom velik dobiček. Ljubljančanje so se trudili že tisti
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Mostnina (Brückenpfennig). Jedna največjih dobrot za mestno blagajnico je bila mostovína. Mostovíno po mestih in trgih pobirali so že od nekdaj
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ljubljanske mostovine, ne da bi mu meščanje zato kàj plačali. Mostovína je bila precej visoka. Leta 1561. terjali so Ljubljančanje od

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vedno nove teže; troški, katere je moralo mesto plačevati iz mostovine, rasli so od leta do leta. Leta 1745. obesili so
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in prigovarjal, naj višja oblast vendar premisli, da ne more mostovíne prevzeti nihče, ki ne bi imel z njenim pobiranjem več
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	njihovi podložniki. Sicer pa privoščim Ljubljančanom prav rad, da pobirajo mostovine od tujih trgovcev. Ker so dobili Ljubljančanje ta privilegij proti
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	temu, da jih je mesto oprostilo za vse večne čase mostovíne. Pa že kacih deset let zatem so se plemiči kesali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	tudi to pot ni trajalo dolgo. Na dohodke iz te mostovíne je nakladala cesarska vlada vedno nove teže; troški, katere je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	da bi storil potrebne korake in nam pridobil oproščenje te mostovine. « — Človek bi mislil, da je to le hudobno natolcevanje, a
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leta 1732, do 25. dné novembra leta 1736. zaradi odpravljene mostovíne 9077 gld. 15 kr. izgube. Kako velike dohodke je nosila
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ne smeli pobirati več, kakor se je to godilo doslej, mostovíne od blaga, ampak le od konja, naj le-tá nosi že
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	transito"; zato naj se odpravijo vse kameralne in tudi druge mostovíne in cestnine, naj imajo potem že katero ime koli hočejo

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	najemnik vsak teden ali vsaj vsak mesec. Jednaka usoda, kakor mostovíno, zadela je tudi skladišče in vago. Ker so hoteli višji
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Skladíšče in mestna vaga. (Die Niederlage und Stadtwage). Razven z mostovíno, ki je bila pač najizdatnejši vir vseh mestnih dohodkov, vrnili
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kesali, da so to storili. Ljubljančanje so terjali od njih mostovíno, kakor od vsacega druzega. Plemiči so se sicer pritožili, ali
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	oblast s tem, da je zahtevala od magistrata, naj dá mostovíno v najem, kajti s tem bi se utegnili dohodki povišati
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	imenitni cesarski svoboščini, spregledal je cesar leta 1682. tudi plemičem mostovino ter jih oprostil, kar bi se bilo moralo sicer že
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	svoje blago proti Trstu. Mestni biriči so zahtevali od njih mostovíno in ker je ti plačati niso hoteli, vzeli so jim
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Leta 1432. oddal je avstrijski vojvoda Ljubljančanom ne le ljubljansko mostovíno ampak tudi óno v Godoviči za 800 funtov vinarjev (800
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	leta 1677 vicedom mestne očete, naj položé račun, kako porabljajo mostovíno, odgovorili so, da tega ne morejo, kajti denar se je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Brückenpfennig). Jedna največjih dobrot za mestno blagajnico je bila mostovína. Mostovíno po mestih in trgih pobirali so že od nekdaj dežélni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dijogen ni čutil nič nevarnega in je hotel ravno pokazati mostovž do cerkve, ko se sin oglasi: „Oče! jaz mislim, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bile visoke steklene duri, skoz ktere se je prišlo na mostovž zunaj ob zidu. Mesec je tako milo in prijazno svetil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sobo, da jo naša dva prijatelja kar naravnost ven na mostovž kreneta. Bila je krasna noč, kakoršne so le samo na

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona ležali, in sim jih
Tiun - Lin (1891):	naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na stergalu stergaj, sok dobro iztlači, pokri ga ter ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mošancgarji v žolci. Mošancgarje olupi, z vinam, vodo, eno teršico sladke skorje, limonovimi olupki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jabelčno vkuhanje. Lepe mošancgarje olupi, na štiri kerhlje zreži, v vodi mehko skuhaj in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z jesiham in oljem poli. Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo

Kemija (1869):	C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke
Kemija (1869):	hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska
Kemija (1869):	Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je
Kemija (1869):	v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4
Kemija (1869):	večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in
Kemija (1869):	predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem

Kemija (1869):	v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na ta način da
Kemija (1869):	razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 56 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —