- instrument
Fizika (1869): površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134.
instrument inšpektor Inšpruk intelektualen inteligenca intellectum intelligere intendere inter interes interessant interferenz internodij Internodium intervall intra inula inulin invenies inveniet inventura Inverness invidiæ inženir ipsa ipse ipsi ipsium ipso ipsum ira iracionalen iracundiam irati irbščina irčev ire Irec irh irhar irharjev irharski iridij iridium iris irof Irsko Irtiš isaj isaj. isatlje iskaje iskajoč iskalka iskan iskanec iskanje iskati iskra iskren iskreno iskrica Island isolator isoliren isolirt isomer isomerie isomorphismus Isonzo ispid israel ist iste Ister isti istina istinit istinito isto istočasen istočasno istodobno istoimenski istoveten istovrsten Istra Istrijan istrijanski Istrijansko istum Iščica Iška Iškarijot ita itak ital. Italija Italijan italijanski italijansko Italijansko italijanščina itd. itdr. iti Ito itrij iu iudiea iuu iv iv. iva Ivan Ivanek Ivanka ivje ix. iz iza iza. Izabela izabitar Izabo Izaija izaijev izajev Izak izakov izba izbi izbira izbiranje izbirati izbit izbiti izbodrati izboljšanje izboljšati izboljšava izboljšek izboljševati izbor izboren izbornik izbran izbrati izbrisati izbuhniti izcejati izcepetati izcimiti izčistiti izdaja izdajalec izdajalski izdajanje izdajatelj izdajati izdaje izdajek izdajstvo izdan izdaten izdati izdatno izdehniti izdelan izdelanje izdelati izdelek izdelovalec izdelovanje izdelovati izdihati izdihavanje izdihljaj izdihniti izdihovati izdivjati izdreti izenačiti izganjati izginiti izginjati izglasiti izgled izgledati izgnati izgnojiti izgoren izgoreti izgorina izgotavljati izgotovljenje
| Fizika (1869): | površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih stanovih, — s sedežem v Ribnici, g. Matevž Logar |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | dva dni pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže vse delo, pri katerem bi jím imeli |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni način bil dobljen, ali vrli |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu pa velja za znak majhne ali slabe razumnosti (inteligence), ako se na glavi, gledajoč jo od strani (v profilu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zdaj zgube 119.000 gold. — To je sad gospodarstva ljubljanske ustavoverne inteligence! Zdaj naj pa še kdo reče, da oni gospodje ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam je |
| Robinson mlajši (1849): | adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk |
| Sacrum promptuarium (1695): | currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih |
| Fizika (1869): | Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni tok. Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht |
| Fizika (1869): | Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica, Kugel. Kronrad, palčno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskus za kontrolo poskusa 3, požlahtnile so se trte v internodiju na naklad z jezičkom, s probkovino dne 23. aprila. Pri |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so se rezanice na naklad z jezičkom mej členi v internodiju, v roki, in obvezale z rafijo namočeno v raztoku bakrenega |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno tako |
| Fizika (1869): | Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam tem ſtarem en lep |
| Botanika (1875): | pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem |
| Kemija (1869): | Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost |
| Sacrum promptuarium (1695): | bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura izkazuje, sem imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg riža po 24. 4.) Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje za 476 gl. Terjatev 178 gl., a od teh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis |
| Čas je zlato (1864): | nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna |
| Sacrum promptuarium (1695): | in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus |
| Sacrum promptuarium (1695): | conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik |
| Sacrum promptuarium (1695): | tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: III. Naloge v ponavljanje. 1.* Razstavi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj Syn! ſakaj ſa taiſte jeſt nobene proshne noternapoloſhim, katiri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliku hudega narbel ſdana ſdravnia, ali arznia. Ti se mozhnu irrash, kader svoje telu toku ſlo, inu mastnu pasesh, inu kaj |
| Ta male katechismus (1768): | pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval |
| Sacrum promptuarium (1695): | Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil, da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu! “ je odgovoril Irec. |
| Kemija (1869): | Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Pri kraju vode je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | speče, ognja boji in ana, tako se je Anže varoval jirharja srečati, če ravno mu je ta, kar je mogel, škodovati |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Bonifaci tudi na ozidje, če bi bila sila pomagati. Razun jirharja in njegovih pomagačev in še nekaj druzih so bile tudi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo hišo, kjer je celó do konca življenja vesel in v |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | verv je zaškripal z zobmi in djal. O ti pošast jirharska ti! ti, ki si ne davno mene in brata hotel |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pa si dovolj dozoril za kazen, o gerda pošast ti jirharska, gorje tebi! Tako je zažugal sosedu, ki se pa ni |
| Kemija (1869): | bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum |
| Kemija (1869): | 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium |
| Fizika (1869): | Inductionsstrom, navedeni tok. Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča, védenec. Iskra, električna |
| Fizika (1869): | prekapni, Destillirkessel, 116. Kovalo, tiskalo, Druckwerk. Koža dožna ali mavrična, Iris, Regenbogenhaut, 144. Koželj, čunj, stožec, Kegel. Kraft, sila. Kraft elektromotorische |
| Zoologija (1875): | 187; pogrebec (V. Antiopa); veliki koprivar (V. polychloros); spreminjavček (Apatura Iris); lisar (Hipparchia Galatea); lastavičar (Papilio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za korún (krompir) ; skorej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poterden biti? ali ni on tiſti, od katiriga ta Prerok Isai: cap. 4. taku praſha: Quis appendit tribus digitis molem terr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hiſho, sakaj ti boſh vmeri, inu ne boſh vezh shivel (Isai. 38. I.) Per letęh beſsędah ſe ta Krajl k'sydu |
| Ta male katechismus (1768): | V. Te mozhy. VI. Te brumnoste, inu VII. Boſhjega strahú. Iſai. 11. Kaj se pak Sat S. Duha imenuje? Taiste della |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te mozhy. 6. Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga zhloveka. 1. Smert. 2. Sodba |
| Ta male katechismus (1768): | na Krish perwit, na kriſhu umerl, inu potem pokopan bil. Iſaj. 53. Matth. 27. Kaj pak ta pete: doli je shl |
| Ta male katechismus (1768): | s' Marie te uſſellej isvolene, inu prezhiste Divize. Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla |
| Najdenček (1860): | prišel in si jez nobene odgovornosti na glavo ne nakopal. — Iskaje in prašaje pridem do mesta Lipovo (Lindau); tu grém v |
| Fizika (1869): | Neizmerne so trume narodov zapustile svoje domóve, in, novih prebivališč iskaje, prinesle so vojsko in zmešnjavo tje, kamorkoli so privršale kakor |
| Gozdovnik (1898): | je zvijal roke, oziral se z žalostnim pogledom, kakor pomoči iskaje, z enega kota v drugi na hodniku. »Kaj ste videli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dotičnega števila. Ako je torej ta razlika, t. j. 4/5 iskanega števila 52, potem je njega petina 13, tedaj število samo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo pa logaritmand ali kar s kratka število (numerus) in iskani potenčni eksponent logaritem (Logarithmus). Ako je bn = a, ondaj je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter sam svoj kvadrat. 3.) Vsota vseh teh sestavin je iskani kvadrat. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk. Dokaz. Ako zaznamenuješ iskani navadni ulomek z x, ondaj je enačba ... To jednačbo s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | proti desni, ter jih potem seštejemo, kakor stojé; vsota je iskani kvadrat. N. pr. Kvadrat dekadnega števila ima ali dvakrat tolika |
| Gozdovnik (1898): | ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči |
| Divica Orleanska (1848): | Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje, inu nadleſhnu nagajnanje, inu moledvanje ſadobilu. Ti nabosh nekol |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | della v' vſſih ludeh. Enimu slehernimu pak ſe da tu iskanje tega Duha k'nuzn. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odlupil in s palcom in kazincom cev ošlatoval. Po dolgem iskanju sim kamen v srednji versti zašlatal, in ga iz razparane |
| Gozdovnik (1898): | naravnost proti jezeru. « Korakata na kraj vode, ali po daljšem iskanju ne najdeta nobenega sledu in že se je Pepota lotévala |
| Sacrum promptuarium (1695): | quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit |
| Sacrum promptuarium (1695): | podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili |
| Zlata Vas (1848): | je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi |
| Divica Orleanska (1848): | mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav |
| Gozdovnik (1898): | ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu bres folka. O |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam teptou, inu od ludy ni bilu obeniga s'manoi, iskou ſim, debi biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je ſpet priſhel v' Jerusalem k' prasniku. Reveshev je iſkal, sa njimi je hodil, on ljubesnjivi prijatel ljudí. Per nékih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojim polji ima, bo dobro delo ſtoril, ako jo bo iſkal v ſvoji okolizi ras — ſhiriti. — o — Moka (brašno) krumpirja. Zagrebški |
| Življenja srečen pot (1837): | lepoto od vudov Goſpodovih prijél, dolgo ſim te sheljel, neprenehama jiſkal. Míren ino veſél k' tebi pridem; vsemi me ismed ljudí |
| Življenja srečen pot (1837): | bi zhloveka sopuſtil, ki je vſmilenga ſerza. ˛Sv. Rok ni jiſkal hvale ljudí sa ſvoje dela kerſhanſke míloſti; tudi ne plazhila |
| Življenja srečen pot (1837): | je Bogu lehko. Zhedalje bolj nepokojno je Avguſhtinovo ſerze prihájalo; jiſkal je v' piſmíh poſvetnih modrijanov pokoja, alj ni ga najdil |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe boſh torej mlad popotnik ti obernil, kjé ſi prijatelov jiſkal, koga ſi sa ſvojga tovarſha isbrál? 1. Pervi prijatel tvoj |
| Biblia (1584): | je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga ni bilo. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Pak je v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh |
| Genovefa (1841): | rokah dershala, ji je bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga je, in Boleſlav, ki je koj vidil, kaj hozhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | neſhla, ſta ſe supet nasajvernila v' Jerusalem , ter ſta njega iſkalla. Inu pergodilu ſe je, de ſta njega zhes try dny |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je k'njemu rekuv: kaj je tu , de ſta mene iſkalla ? al niſta vędela, de morem v' temu biti, kar je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ki ſo vam ga ſovrashniki krishali ino vmorili. Kaj bote iſkale shiviga med mertvimi? Glejte rute (ruhe, tenzhize) ſo ſhe tukaj |
| Slate jabelka (1844): | drusiga dobriga sadobi, bi nikdar v’ nobeni rezhi troſhta ne iſkale, ampak bi ſposnale, de je to velika ſrezha, krish sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas spoštovani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | je Bug lpershl na svejt. 6. Kje ’ga b’mo iskalli? Kaj ’mu bomo dali? Tu se meni mozhnu ſdy, De |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | oberniti; Ke namor’mo vezh terpet’; Kje be mi pomuzh iskalli? K’du b’ mogl potroshtat’ nas’? De be tolkajn naſhall |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | k’tiri nas svet Duh vode’ * de b’mo brumnoſt iskalli, * de k’der bomo odtod prejshli, JEſusa bomo tamkej neshli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti. 47. Edèn pak je djal k' njemu |
| Zlata Vas (1848): | besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno govoriti |
| Robinson mlajši (1849): | je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam povem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino vezhi prihaja njuna ſkerb. ˛She v' tempelj ga greſta iſkat, ino glej, tukaj, tukaj v' boshjim tempeljnu sagledata mladenzhika Jesuſa |
| Genovefa (1841): | ramo in daljezh okróg po puſhavi gré, ſhe vezh drevéſ iſkat, ktérih ſadje bi ſe 'dalo vshiti. Na klanzu viſoke gore |
| Sacrum promptuarium (1695): | odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je toliko beračev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in |
| Oče naš (1885): | hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti |
| Življenja srečen pot (1837): | je Kriſtuſ odlozhil. Vſmileni Jesuſ naj vſe vabi prave ſrezhe jiſkati rekózh: „Pridite k' meni vſi, ki ſe trudite, ino ſte |
| Življenja srečen pot (1837): | dobra bila. Kedar ſe poſhtena mladenzha isvuzhita, terdno ſkleneta ne jiſkati poſvetne zhaſti in dobrote, ampak vſe k' boshji zhaſti oberniti |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó vuzhil, de ſe pèr tih velikih Jęsus Chriſtus nima yſkati. Pętèr ſe na dvor vrine, ali on bó ponishan. Na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri ſe v' Chriſtuſu najdęjo, de ſe zelú taki najdejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Sicilii se širi punt od dné do dné bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kak drug deček ž njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar |
| Občno vzgojeslovje (1887): | način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi |
| Pripovedke za mladino (1887): | mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. |
| Življenja srečen pot (1837): | kar zhlovek ſerzhno poshelí, to tudi ſkerbno jiſhe; kdor pa jiſhe, on najde. ˛Sv. Ignazi je imel poſebne dve ſkerbí: perva |
| Življenja srečen pot (1837): | rad od hiſhe, kjér tebi dobro je; kdor prepogoſto ſlushbe jiſhe, malo le obrajta ſe. Goſte ſlushbe ſo vſelej redke ſukne |
| Življenja srečen pot (1837): | sdrobí, pjanz pa, ki ſe po ſhiroki zeſti opoteka, ſmerti jiſhe, in tudi najde. Vſaka lusha je sadoſti globoka, de ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | more. Pride divja svér, ino kravo rasterga. Jokáje ſrotej krave jiſhe, ino Jefrema vpraſha, ali kaj vé, kamo bi kravza bila |
| Življenja srečen pot (1837): | rado ptujiga blaga pooblaſtí. Kdor v' posemeljſkih dobrotah ſvoje ſrezhe jiſhe, s' ſitam vodo sajemlje. „Varujte ſe, opomina Jesuſ, de vaſhe |
| Življenja srečen pot (1837): | ſlajſhi veſelje; le kar zhlovek ſerzhno poshelí, to tudi ſkerbno jiſhe; kdor pa jiſhe, on najde. ˛Sv. Ignazi je imel poſebne |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe priloshnoſti greha ne varje; koljko loshej ſlabôzhen, ki priloshnoſti jiſhe! — Shenſtvo je Petra premoglo, de je ſvojiga ljubiga Goſpoda satajil |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje danu, kakòr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je djal k' njim: En hudi inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó |
| Biblia (1584): | Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem |
| Biblia (1584): | odguvoril, inu k'nym djal: Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le |
| Biblia (1584): | te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridejo, inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn zhasneh rezhy dobru dishalla, kjer |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | on pomaga ſlo tem dusham, katire per njemu svoje perwejſhalshe ishejo. Meni se ſdy, de je ſhe prov veliku lejt preteklu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena |
| Viljem Tell (1862): | pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni |
| Zoologija (1875): | Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno |
| Zoologija (1875): | dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne |
| Zoologija (1875): | tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kot sveča Hvaljo drugod. Mahomedanci Deklic prodat, Tergov in semnjov Išejo rad'; Naše dekleta V semnji shodiš Na ogled se stavit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se pozneje v zapisnikih sklepi v ti ali uni reči išejo, se berž in lahko najdejo, ker očividno zapisani stojé. — Vsak |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v sramoti, ki se mi posmehujejo! Vsi pa, ki Tebe išejo, nej se v veliki sreči veselijo, in nej reko: Poveličan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem mehurju išejo, kterega izrežejo. Tako ravnanje pa vnetje množi, bolečine poveča, torej |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in radujejo. Vedno naj rekó: Hvaljen bodi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je njemu tó povędal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Nej se jeſt vojskujem serzhnu zhes sebe. Nej te’ toku ishem, de najdem tebe. 5. Nej b’do moje shelle yskati |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | JEſus narslaishi! Kok’ s’ dobr moj ſhelni dushi’ Kjer te’ ishem, teko solſe: Mozhnu ſdihuje tu serze, 28. Kjerkol bom, koder |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Tudi vmreti is njim ſhelly. C 3 3. Jeſt ’ga ishem, ’nu ’ga klizhem Po vsem’ mejſt Jeruſalem, Al oh! ſhalloſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč stanišča pri vas v Boga ime |
| Deborah (1883): | Šestnajsti prizor. Deborah. Tukàj ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. |
| Stric Tomaž (1853): | besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in |
| Viljem Tell (1862): | gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vi imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znane, se sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bog naſ en zhaſek shalovati ná. Ako pa le sveſto iſhemo, ino ſe v' dobrim motiti ne damo, kmalo sa nam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bridkoſti prevsdigne, ako le per njemu s' pravim saupanjam pomozhi iſhemo. ˛Svojiga angela nam on, zhe ravno nevidama, poſhle, ki naſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſedajno shivlenje s' terplenjam ino bridkoſtimi nameſhano, de drugo shivlenje iſhemo, kjer bridkoſti obene ne bo. " (˛Sv. Avguſhtin. ) „Naſha ſedajna zelo |
| Slate jabelka (1844): | Boga opravljamo, in kolikor menj sravin laſtniga veſelja in hvale iſhemo v’ tem shivljenji in v’ unim. « — Pravi ſ. Janes od |
| Slate jabelka (1844): | takrat sareſ priproſto, kadar v’ vſih rezheh drusiga nizh ne iſhemo, kakor ljubesin boshjo. « — Tako pravi ſ. Franziſhk Salesi. Jesuſ je |
| Slate jabelka (1844): | nar bolj permérjeno, de ſe ogibljemo vſimu zhaſtenju, in velikovezh iſhemo in shelimo sanizhevani biti, ter tudi Jesuſa Kriſtuſa pred ozhmi |
| Slate jabelka (1844): | menj prijetni naſhimu nagnjenju, po kterim le ozhitne velike rezhi iſhemo. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi. Ravno ta ſvetnik je vſe |
| Slate jabelka (1844): | nam samorejo odvseti proſtoſt duha in mir ſerza. Proſtoſt duha iſhemo, de bi ſe samogli k’ Bogu povsdigniti, in de bi |
| Valenštajn (1866): | jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpod v'ſtano bil, to rezhi. Baron. Ti tvojo ſręzho iſheſh ; pak nikoli ne po ravni poti. Matizh. Kdu bo po |
| Sacrum promptuarium (1695): | rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo |
| Pripovedke za mladino (1887): | sem potresal in našla bova pravo pot. ” Ko luna posveti, iščeta drobtinice , pa nobene ne najdeta, kajti mnogoštevilni ptički , ki po |
| Gozdovnik (1898): | če ga res ni! « Obadva stopita iz šotora ter marljivo iščeta pogrešenca, ali zastonj. »Ostane pri tem: izginol je! « odloči Diaz |
| Blagomir puščavnik (1853): | sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen |
| Viljem Tell (1862): | bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode. |
| Divica Orleanska (1848): | ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite |
| Divica Orleanska (1848): | S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na teſame dve beſlede, kader je onpraſhou: quem quceritis? koga iſhete? snak nasaj na semlo padli. Tudi nikar tiga britkiga keliha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt ſim vam povędal, de ſim jeſt. Aku tedej mene iſhete, toku puſtite lete prezh priti. De bi ſe ta beſſeda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na semlo. Tedej je on njeh supet upraſhal: Koga vi iſhete? Ony ſo djali: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je odgovoruv: jeſt ſim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on naprej ſhov, inu je k'nym rekuv: koga vi iſhete? ony ſo njemu odgovorili: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je k' nym |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvetlim oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú iſhete shiviga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú iſhete shiviga per mertvih? Vſtal je, ino ga ni tukaj! Pojdite |
| Blagomir puščavnik (1853): | vprašata vsacega vpadenega bledega človeka : ali si ti smert, ktero iščeva ? — ali si ti grob, kterega si želiva? — Pa zastonj le |
| Ferdinand (1884): | je prebivalec v onem gradu istinito oni Ferdinand, ki ga iščeva. O, jako sem postal nezaupljiv do ljudi. Lahko je mladi |
| Ferdinand (1884): | in se popolnoma prepričali, da je istinito oni, ki ga iščeva. « Peljeta se navzdol v dolino. Kmali dospeta v majhno vas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam bo tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venka is preje inu napravi ano sviezo noi pershiejo inu ishzhi pousah kotab zhier bo te shaz tam bo tabe ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei |
| Revček Andrejček (1891): | povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak |
| Življenja srečen pot (1837): | druge ſtrehe, ne voglari, ne veſúj; neſrezha ne pozhiva; ne jiſhi njo! V' poſteli ſpodobno leshi, ne dopernaſhaj ſam, ne s' |
| Življenja srečen pot (1837): | pogoreti. Kdor ſi veliko isbéra, ſi vezhdel ſlabo sbère. — Ne jiſhi take ſlushbe, kjér bi premaſtno jedil in predebelo pil; huda |
| Življenja srečen pot (1837): | Mladénzh, ne mudi ſe, tvoj dom v' nebeſih je; ne jiſhi ga na semli, sapelivoſti ne jemli, ki jo ponuja tebi |
| Življenja srečen pot (1837): | boſh sa tovarſha isbrál, de te bo ſrezhno vôdil? — Oh, jiſhi ſi ga, in lepo Boga proſi, naj ti v' tvojih |
| Štiri poslednje reči (1831): | iszhiſtile, de ſe bomo v' nebeſih kakor ſolnze ſvetili. Ne iſhimo prasniga poſvetniga veſelja, kar kmalo mine, in le duſho moti |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | k' nebéſam hiti. — Proſimo s' terdnim saúpanjam, ino bomo prijeli; iſhimo po poti prave molitve, ino bomo najdli; terkajmo na vrata |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' reſnizi pravizhen, mora po ſvojim sadershanji pokasati. 1. Ne iſhimo ſvoje zhaſti v' poſvetnim blagi; sakaj poſhtenje ne isvira is |
| Maria Stuart (1861): | Paulet (malo premišljuje). Pri Bogu milosti iščite. Marija. Upam, Sir, v božjo milost, in zanašam na Pravico |
| Viljem Tell (1862): | Rudolf (skoči raz konja). Strašna zgoda! Bog — Gospod namestnik, milosti iščíte Od Boga! Vi ste smrtno ranjeni! Gesler. Le-tá je Tellov |
| Valenštajn (1866): | Sumljivo pogleduje Ila i Butlarja. ) Ilo. Pri vašem Očetu izdajalca iščite, Pri Galasu. Tu je le eden se. Le idite i |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | trebuh deržal in vpil: „Tako je prav! tako je prav! Iščite si zdaj svojih čevljev; undan ste se mi vi smejali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pač človek, kateri za take zveste prijatelje ravno najmanj skerbí. Iščite vselej samo to, Kar snedel červ nikdar ne bo; Kar |
| Deborah (1883): | Francek? Jezus, Marija! Francek! Morebiti ga ima uže judinja! Vsi. Iščite judinje! Imeti jo hočemo! Kde je judinja? (Hrup. ) Župnik (stopi |
| Oče naš (1885): | „Le zaupajte in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo na srcu nosite. “ Ponižno je |
| Oče naš (1885): | sem vam; Bog je moja priča! Zaupajte se duhovnu in iščite pri njem pomoči, tolažbe in odpuščenje svojih grehov“. „K tebi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bo li vam ſhe raji tega dal, ví maloverzi! Iſhite toraj naj poprej boshjiga kraljeſtva ino njegove pravize, vſe drugo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she ſam sa-ſe ſkerbel. — Proſíte, ino ſe vam bo dalo; iſhite, ino boſte naſhli; terkajte, ino ſe vam bo odperlo. “ |
| Življenja srečen pot (1837): | Ignazi sdaj veſelí. — Lepo naſ k' temn ſv. Pavl opominja: „Jiſhite kar je gori, kjer Kriſtuſ na deſnizi boshji ſedí; hrepenite |
| Življenja srečen pot (1837): | mladenzham vſe sapuſtiti, ino v' puſhavo jiti; vender vſim pové: „Jiſhite narprej boshje kraljeſtvo ino njegovo pravizo; vſe drugo vam bo |
| Življenja srečen pot (1837): | ino veſeli tukaj in tam. Jesuſ naſ tako shiveti vuzhí: „Jiſhite nar poprej boshjiga kraljeſhva, ino njegove pravize, ino vſe drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſh! ampak, aku je v' naſhih ſerzah ſhe ena ſama iſkra Boshje Lubesni, inu v' naſhih perſah le ena ſenza te |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj pride. ) Ni ga vezh ! Tò je en ſant, koker iſkra. — Tiho, jeſt ſe morem na męjſt njega noter sapręti. (grę |
| Genovefa (1841): | s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe. Tečaj III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast |
| Ferdinand (1884): | mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 3.) Tukaj nate te shtiri ſvete nauke, kakor ſhtiri shive iſkre, s' kterimi ſi bote ſvetlo luzh prave sa moſvoje ſposnave |
| Slate jabelka (1844): | premiſhljevanjem kake ſvete reſnize ſvoje terdo, kamnito ſerze udariti, de iſkre da in ſe vname s’ boshjo ljubesriijo in s’ posheljenjem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega serza te hude misle, koker eno ogneno iskro is gvanta prezhstresesh, de se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imeti moj Syn! temuzh uſſe , kar je boſhje ſturè is iskro te vire, inu v'ajfru tega duha, zhe otshesh Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | častí vreden duhoven pastir, učen gospod, zraven tega pa tudi iskren rodoljub. Kmetijski družbi so bili veliko let eden izmed nar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jej svoje oblačila, cvetlice in golobčeka. V kratkem ste postale iskreni prijatlici, ker Ema je bila res ljubeznjiva in lepo izrejena |
| Oče naš (1885): | so tolikrat meče junak proti junaku vihtele, so bile v iskreni molitvi povzdignjene. Kakor angel mirú je stal o. Roderik, častitljivi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. |
| Genovefa (1841): | ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi |
| Genovefa (1841): | njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno |
| Astronomija (1869): | je od prvega za 30° oddaljen. Dolgost ognjenika Tekle na Islandu je skoro 1°, dolgost mesta Oporto 9°, dolgost Parisa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debel. Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se, mnogovrstno seseda iz gorkih virov, zlasti iz Geysera na Islandu. Kremena zraščenina postaja na dnu kremenate vode; ako jo skoz |
| Fizika (1869): | godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno |
| Fizika (1869): | Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. |
| Fizika (1869): | optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak |
| Kemija (1869): | Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem |
| Kemija (1869): | Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek |
| Kemija (1869): | 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | svojega poklica! Ni je bilo ne blizo ne zraven! „L' Isonzo” je tako ostro grajal policijo v zadnji svoji številki, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | sklenilo podariti 50 gold, za podporni zalog za prihodnje učiteljice. „Isonzo” pa pravi, da mislijo zdaj tudi Lahi napraviti neko zabavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | proti ital. značaju (!) Goriškega mesta; zato so se začeli kujati. „Isonzo”, ki je poprej koncert naznanjal in meščane v gledišče vabil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | vzroke, da ne trobijo v vseh rečéh v ital. rog. „Isonzo” trdi, da je bilo „meščanov” (meščani so mu samo v |
| Zoologija (1875): | Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete |
| Sacrum promptuarium (1695): | Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kärnten und Krain ganz gut verſtändlich. Die Abſicht des Heransgebers iſt nicht ſo ſehr, den angehenden chriſtlichen Volkslehrerern einen kleinen Behelf |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | die Zuhörer beſonders in Anwendung gebracht. Die Wahl der Materien iſt dem Bedürfniſſe der Zeit gemäß beſonders für das Landvolk gemacht |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | werde, ſind die homiletiſchen Predigten nach folgendem Plane bearbeitet: Obenan iſt, nach Angabe des betreffenden Sonnund Feyertages die Hauptlehre (das Thema |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Lehrer nie genug beſtreben kann. Unter allen Formen chriſtlicher Lehrvorträge iſt die homiletiſche die älteſte, von den heiligen Vätern faſt ausſchließlich |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | verſtändlich, aber auch des Gegenſtandes würdig zu ſeyn. Die Sprache iſt beſonders für die Slowenen Unterſteyermarks berechnet, aber auch für Kärnten |
| Življenja srečen pot (1837): | Broſch. 1 fl. Hermann (Heinr. ) Klagenfurt, wie es war, und iſt. Mit Anſichten und den Plan von Klagenfurt. 8 Broſch. 1 |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | evropejske Muže, in vse tiste, ki so na desni strani Istra stanovali. Dalje so še Appianove besede: „Kakor Rimljani Helene od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kdo so še vse Ilirci, ni dognano; ampak od izvira Istra do Černiga morja (Pontus Euxinus), kar Rimljanam harač plačuje, se |
| Kemija (1869): | okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jéd pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih |
| Valenštajn (1866): | prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal |
| Kemija (1869): | na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v |
| Botanika (1875): | da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki |
| Botanika (1875): | tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko |
| Botanika (1875): | nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti |
| Rudninoslovje (1867): | težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če |
| Fizika (1869): | letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na |
| Astronomija (1869): | bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi |
| Tiun - Lin (1891): | zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi to bilo mogoče? Saj bi vendar ob enem in istem času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrestij, drug, za 150 gl. večji kapital pa dá v istem času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem |
| Zoologija (1875): | In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa |
| Valenštajn (1866): | praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila |
| Rudninoslovje (1867): | steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo |
| Astronomija (1869): | bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala |
| Rudninoslovje (1867): | ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi |
| Kemija (1869): | rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae |
| Zoologija (1875): | ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | se bil, * Pozhutke petire * spremisli, koku * se shpogal? s’ tem’ iſt’me greshil se lohku. 9. Te bolſhje ſapovdi * si derſhi |
| Botanika (1875): | rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno |
| Fizika (1869): | Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se |
| Fizika (1869): | so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo |
| Kemija (1869): | marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in |
| Fizika (1869): | je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da |
| Zoologija (1875): | deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neko delo v 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za isto delo 6 delavcev, ako delajo le po 10 ur na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto mer, prvo od A, drugo od B, katero mesto je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno. |
| Tiun - Lin (1891): | moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Pridoba, erworbenes Gut. Zidišče, Gemäuer. Pohajati, spazieren. Pohajkovati, müssig gehen. Istina, Kapital. Spravilo, erspartes Gut, Sparpfennig. Zbirenga, Rekrutirung. Kal, ein von |
| Gozdovnik (1898): | don Diaz. « »Ter vas sabo vzel, da jo skupaj izkoristita? « »Istina. Ali zopet sva morala bežati in on je umrl med |
| Zoologija (1875): | opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje |
| Zoologija (1875): | In v istini je v razvitku možganov največa in najočitniša razlika med človekom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da so sklepi, na ta način izpeljani, večkrat protivni istinitosti, istini (resnici). Polagoma se učimo previdnosti. Zato vidimo, da navadno pred |
| Lohengrin (1898): | Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo |
| Ferdinand (1884): | obupno na stol in reče sam med seboj: »Zgubljen sem! « Istinito je bil grofov položaj žalosten in nevaren. Ker je bil |
| Ferdinand (1884): | bodete našli pravega Ferdinanda in se popolnoma prepričali, da je istinito oni, ki ga iščeva. « Peljeta se navzdol v dolino. Kmali |
| Ferdinand (1884): | tem načinu najlože prepričati, če je prebivalec v onem gradu istinito oni Ferdinand, ki ga iščeva. O, jako sem postal nezaupljiv |
| Tiun - Lin (1891): | bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rihtnemu ſtolu sama nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se |
| Fizika (1869): | enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. |
| Fizika (1869): | na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila d, t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 20) + 5 + 4 = (60 + 20) + (5 + 4). Kakó je seštevati istoimenske izraze. § 13. Vsoto, v kateri se nahaja jedno in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | n. pr. 3a in 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + a + a + ... (mkrat). Izraze, imajoče isto glavno količino, imenujemo istoimenske (gleichnamig), n. pr. 5a in 6a, 3x in x. Izraze |
| Fizika (1869): | Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik |
| Fizika (1869): | Isoliren, osebiti. Isolirt, osebljen. Isothere, 189. Isotherme, 188. Istoimen, gleichnamig. Istoven, identisch. Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računa, ako je dana vsota, od katere treba procentni iznesek , istovrstna z osnovnim številom 100, zmanjšanim za procente. N. pr. Za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računa, kadar vsota, od katere treba procentni iznesek izračunati, ni istovrstna z osnovnim številom 100, nego s številom 100, povečanim za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je iz istovrstnih delov sestavljeno, ali kar si vsaj iz istovrstnih delov sestavljeno misliti moremo, imenujemo količino (Grösse). Vsako količino je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Uvod. § 1. Kar koli je iz istovrstnih delov sestavljeno, ali kar si vsaj iz istovrstnih delov sestavljeno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo matematiko. Ako si mislimo količino kot celoto, sestavljeno iz istovrstnih delov, ondaj zovemo vsak tak del jednoto (Einheit), količino samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov |
| Rudninoslovje (1867): | postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali po današnje reči Goriško, Teržaško, notrajnje Krajnsko in tudi Istro, dalje Liburnio ali Livorno, to je, primorje od Senjske Reke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drugim ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko, Štajarsko, in en kos Ogerskiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | listu 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajnskim , na Koroškim, na Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai je ta sa ena beſeda o Peter! Neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Jes na posnam tiga zhloveka, od katiriga vi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih |
| Biblia (1584): | ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od mise gor vſtau, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le pregreſhiu, kyr ſim nadoshno kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei veſs samiſhlen na vkup grableine tih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od vſih sapuſhen, videlu je druge negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s timi judouskimi hlapzi, berizhi, inu shoudnirji v'ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize |
| Sacrum promptuarium (1695): | Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite |
| Zeleni listi (1896): | Tako mi je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | to res, da ste si stranka „Preširnovih častiteljev” in okrajno-liberalno ital. stranka bližji, ko naši „Mlado”in „Staroturci” slovenski. Videant consules |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | pa vso reč taktno zatare, naj molčim tudi jez. — Od ital. strani sem slišal, da se ima pri nocojšnji besedi storiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | da nameravajo Slovenci napraviti slov. demonstracijo proti njim in proti ital. značaju (!) Goriškega mesta; zato so se začeli kujati. „Isonzo”, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | naj bi sodelovali, na pr. ital. filharm. društvo, pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | bili tudi še drugi faktorji, naj bi sodelovali, na pr. ital. filharm. društvo, pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | svoje posebne vzroke, da ne trobijo v vseh rečéh v ital. rog. „Isonzo” trdi, da je bilo „meščanov” (meščani so mu |
| Zlatorog (1886): | me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | protokol. Druge vlade, opiraje se na pogodbe, se utegnejo zoperstavljati Italii; al ona ni vezana na nobeno pogodbo. Italija je sama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | sama sebi sodnica. Viktor Emanuel je svojo krono zastavil edini Italii in bo zvest tej zastavi. ” To so besede, ktere kažejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | ko je s svojo družino ravno do nekega mlina prišel. Italijan prosi mlinarja, da bi ga on z njegovo družino čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | me živega hudiča! nikadar več nečem krasti. ” Na to se Italijan oglasi, medvedu zapové, da naj človeka izpusti, in iz svinjaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Tebe in opico bi mogel prenočiti, ali kam z medvedom? ” Italijan zapazivši svinjak blizo mlina, reče: Medveda bodemo v svinjak zaprli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | djati. Kakor rečeno tako storjeno. O polnoči začujeta mlinar in Italijan nek strašen jok in stok in klicanje na pomoč. Obadva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | obetal. Ne vem, zakaj in kako se je polastila naših Italijanov misel, da nameravajo Slovenci napraviti slov. demonstracijo proti njim in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | mestu včasih vse polno, ne le domačih, temveč tudi vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji pri naſ she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | le: Nocoj napravijo „Preširnovi častitelji” pri „zlati zvezdi”, v prostorih italijanskega filharmoničnega društva besedo na čast Preširnu. Povabljeni so k njej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | pel „Slavec” 5 kosov. Neugebauer-ica je pela nekaj nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | mestu. (Dal. prih.) Mnogovrstne novice. * Po postavi, razglašeni v kraljestvu Italijanskem 21. decembra 1873, se je ostro prepovedalo in po okolščinah |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Prevod je preskrbelo c. kr. kmet. društvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič in dobil (čudno, jako čudno! ) službico v pisarnici deželnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Pretekli teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in predrzno govoreč — hoteli imeti jesti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na svitlo prišel ne samo v nemški, ampak tudi v italijanski in slovenski izdaji. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | slov. gospode s kmetov in — kakor pravijo — vse, kar ima italijansko in nemško občinstvo našega mesta kolikaj odličnega. Program besede je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | od Boga srečen pot. Za razgled nazaj na Jakin in italijansko zemljo nam ni bilo več mar; temveč pa smo kramljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj je orodje talijansko” — je zasmehljivo rekel nek gospod v kavarnici pokazaje lončeno pipo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Milana v „Presse” razjasnuje ta umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | onda zaceli. — Nemci govoré med seboj po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francusko, vsaki narod v svojem prirodnom jeziku: mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | krepko po slovensko, kakor govore Nemci po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francuzko, i brez skerbi se moremo zanesti, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | družbi pogovarjaj se s Nemcom po nemečko, s Italijanom po italijansko i ako hočeš i znaš v kakoršnem koli jeziku. To |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gornina gabro je najbolj razširjena v Alpah in na zgornjem Italijanskem, kjer jo spremlja serpentin, pa tudi v Harzu je, pri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in manjih krajin. V razvalinah nekega tempeljna pri Puzzuoli na Italijanskem najdemo po koncu stoječe marmornate stebre, ki so do 12 |
| Trtna uš (1881): | zopet iz Amerike zatepli so trtno uš na Španijolsko, Portugalsko, Italijansko , Švicarsko, Nemško in tudi k nam v naše avstrijsko-ogerske dežele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino |
| Tine in Jerica (1852): | grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta i.t.d. z oče naš in s tremi Češena si Marija: per |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se dalo to popraviti povsod, pa bi bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar je |
| Stelja in gnoj (1875): | pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je |
| Botanika (1875): | listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima |
| Botanika (1875): | Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne rečem, da več knjig, v |
| Ta male katechismus (1768): | beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho |
| Ta male katechismus (1768): | se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh |
| Ta male katechismus (1768): | trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza |
| Ta male katechismus (1768): | Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish |
| Ta male katechismus (1768): | to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje |
| Ta male katechismus (1768): | bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat |
| Ta male katechismus (1768): | ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter |
| Sacrum promptuarium (1695): | je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al |
| Divica Orleanska (1848): | me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak |
| Gozdovnik (1898): | konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter |
| Biblia (1584): | inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet |
| Rudninoslovje (1867): | ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. |
| Fizika (1869): | prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko |
| Fizika (1869): | strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu, ki gredo vkup, ki se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tako po sreči dobil. De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de |
| Biblia (1584): | GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de jeſt h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”? |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje školjke ž |
| Zlatorog (1886): | pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali ne. Ali to me jezi, da se mi sedaj |
| Zeleni listi (1896): | šole, predno bo šiba doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati |
| Biblia (1584): | je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hlapzi ſo pak djali k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo, inu jó vkup poberémo. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se |
| Oče naš (1854): | platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj |
| Viljem Tell (1862): | In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj ne gremo v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo |
| Oče naš (1885): | platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor |
| Stric Tomaž (1853): | ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce |
| Revček Andrejček (1891): | Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj |
| Lohengrin (1898): | plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in |
| Zoologija (1875): | More se vzeti, da od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi |
| Genovefa (1841): | nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka |
| Genovefa (1841): | pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí |
| Divica Orleanska (1848): | Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi greste – Varite se dobro! |
| Stric Tomaž (1853): | tako, ker vas imam zelo rada. Tedaj, stric Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kdó je nótrì vręjdèn: inu tam oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr |
| Ta male katechismus (1768): | dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſabo lubesen imeli. Rezhe k' njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. Micka, če greš, vsega je konec! Potem je živenje moje brez vse vrednosti |
| Zlatorog (1886): | nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš |
| Zeleni listi (1896): | Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti v' Lublano ? koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno. ) Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Kaj k'malu toku gręſh ? Ti nizh prov ne ſposnaſh , koku grosnu te jeſt lubim |
| Kuharske Bukve (1799): | je glih smersnila. De nizh ledu notri napade, kader prekopat gręſh, obdaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka, da je vés; ou vous ou |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshela ti je odperta! Lepo te proſim, lozhiva ſe! Zhe greſh ti na lévo, grem jàs na déſno; zhe ſe ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nogo, ino versi jo od ſebe; bolje ti je, de greſh bres tih udov v' nebéſhko kraljeſtvo, kakor de bi s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh vprezhi ne moreſh. Mojſter ti klobuk naredi; le enkrat greſh sh-njim na dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Travnik, na ktérmu némſhka detela she 21 lét raſte. Ako greſh, ljubi moj bravez, v Latermanovo ſ-hodiſhe poleg Ljubljane, bodeſh koj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtopljêno, De lóshej ſe britkóſti v bran poſtávi. Pred, ko greſh v Aglar zhes goro selêno, Şe prízho mêne odpovéj smotnjávi |
| Genovefa (1841): | Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda. In |
| Zlatorog (1886): | trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | je in kar imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. |
| Viljem Tell (1862): | ste — in jaz sem tudi človek ; Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sercé utisnila — zakaj kar iz serca pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna |
| Valenštajn (1866): | tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje |
| Valenštajn (1866): | stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k |
| Valenštajn (1866): | Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga |
| Ferdinand (1884): | hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni glih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vedeti al videti. TA 59. KAPITL. Na velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili satabo bojivavo kaker bitevo: she |
| Valenštajn (1866): | Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | sem greshil? * oh ſhaloſt! o zhudu! * de oſtanem ſhiv! * ſa it’, al utopiti * b’me imele solſe * na dvoje ſdejliti * b |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſposnate, de ſim priſhel terpét, ſkos terplenje v' ſvoje velizhaſtvo it, pa tudi vſe ſvoje ſkos terplenje isvelizhat; alj le pozhákajte |
| Fabule ino pesmi (1836): | popuſti; Veſela ſe v’ okrog saſuka, Od rosh do roshiz it’ hiti: ˛Si doſti ſhazov vkup nabêre, Bres téga, da kaj |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſmerti je arzníja, O da tote nêba píja; Sdaj mam it’ v’ en drugi dom. «« »»Sladko bi mi b’lo saſpati |
| Fabule ino pesmi (1836): | me: to je krivizhno. Vi s’ menoj zhéte k’ ſodbi it’ : ˛Ste vredni tote zhaſti? ˛Sodníki moji zhéte bit’: No nímate |
| Fabule ino pesmi (1836): | drevéni, Krulav, gluh, ſlep, veſ potrêni, Môrem sdaj is ſlushbe it’! Rezi, rezi, o tetiza! Jêli je ne to kriviza, Vekſha |
| Fabule ino pesmi (1836): | prit’; V’ germovji ſem ga najſhel, No puſtil k’ ovzam it’. Drugozh ſo ovze prav’le, Da ſem en gerdi tat |
| Življenja srečen pot (1837): | ozhitnih ſovrashnikov, ki s' oroshjam pridejo hiſhe ino meſta pa it (shgat); varji pa tudi ſvoje ljudi ſkrivnih sapelivzov, ki po |
| Genovefa (1841): | ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tisti dan ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | počasi spet življenje, in kmali je tudi govoriti začel; le iti ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela bi iti domú. Ko je pa kraljica videla, kako lepa da je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj |
| Oče naš (1885): | ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le še ni hotel. »Domu pa že ne grem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'jezho, inu ſmert jeti, koker pa, de je on nega sa gnado te mozhy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poſtaviti, on je perpraulen v' jezho, inu ſmert s'nym jeti, katiri je enu maihenu poprei v'timu vertu ſvoi mezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku mora gorei jeti. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al saplentano mora geniati usa zopernja noi saplentuenje mora gorei jeti alta kai sani resnizhni shtuki so utatnh buklah sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pasmekni spet ramar vnka is rora napnijo inv najo los jeti bosh vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti, de nam takú vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati inu spet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dopouni to volo mojga Ozheta, katiri je v' Nebeſih, tiſti poide noter v' Nebeſhku Kraleſtvu. Katiri dopouni to volo Boshio, katira |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus Matth. 7. nikar en sakitiri, katiri pravi: Gospud, Gospud, poide noter v'Nebeſhku Krayleſtvu, temuzh katiri dopouni to volo mojga |
| Biblia (1584): | jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde |
| Zlatorog (1886): | V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih, |
| Revček Andrejček (1891): | regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega |
| Revček Andrejček (1891): | se bo moral pod njo, kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polagoma oditi. ) |
| Gozdovnik (1898): | spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset |
| Gozdovnik (1898): | Moram za njim, kolikor mogoče hitro. « »Pred dnem to ne poj de, ker morate iti po njegovem sledu, ki ga ponoči |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri miemo poidajo bojo tabe an molili noi zhaſtili tu bo tvoi vou |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to |
| Gozdovnik (1898): | je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi |
| Biblia (1584): | mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vinograd i mi poveju, pa sopet po nemečko, da naj idem za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje |
| Viljem Tell (1862): | Besedo strah zaprl. — Le z roko mi Pomignol je, naj idem svojo pot, Tedaj sem šel in spremstvo mu poslal. |
| Valenštajn (1866): | streljanii — Vojvodica i Grofinja. O Bog nebeški! Maks (Valenštajnu). Naj idem jaz, ukažem —Valenštajn. Ni koraka! Maks (kaže na Teklo i |
| Pozhétki gramatike (1811): | lui, leur, y, en, ce, on, t, poſtavim: irai je? poidem li? bi ſhel? bi li ſhel? viens-tu? prideſh li? prideſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | les bonnets gens? kaj miſlio od tebe poſhteni ludje? iraije? poidem? viendras-tu? boſh priſhel? Eſt-il arrivé? je priſhel? Zhe ſe glagol |
| Divica Orleanska (1848): | vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem |
| Stric Tomaž (1853): | mi ni treba nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in |
| Čas je zlato (1864): | čas zlató! – Z Bogom! Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po tebi poprašal! « Kraljevič se tedaj tjè podá, Lenče |
| Valenštajn (1866): | vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč |
| Zlatorog (1886): | lovec! Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja |
| Gozdovnik (1898): | Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga |
| Blagomir puščavnik (1853): | mati! priporočite me božji previdnosti in molite za me! Potem poj dem serčno svojo pot naprej, zakaj božji blagoslov me spremlja |
| Gozdovnik (1898): | po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom |
| Blagomir puščavnik (1853): | zberejo. Vitez, oborožen, jih k serčnosti opominja, „V božjem imenu poj demo nad sovražnika, jim prigovarja, z božjo pomočjo ga bomo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam noi tu nemash nekvemer poveti dagovo ti sam zve poidash taku jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho poidash Jas tabei sahvalim oh moi nabeshzhi Ozha skues Je- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá |
| Mlinar in njegova hči (1867): | grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda |
| Deborah (1883): | meni na ljubo. Jožef. Ne morem! Ana. Kam vendar zopet pojdeš? Jožef. I ti vprašuješ? Ana. Ker si mi sicer vse |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej |
| Gozdovnik (1898): | bila puščavska roparja iz vida Sokoljegaočesa, sklenila sta mahoma, da pojdeta k Apačem. "Drživa se kar severnozapadno, pa jih dobiva, ali |
| Gozdovnik (1898): | pustiva, ne dobiva ju; če ga pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta |
| Biblia (1584): | Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku |
| Biblia (1584): | ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim |
| Biblia (1584): | gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte, |
| Divica Orleanska (1848): | me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor |
| Blagomir puščavnik (1853): | njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro |
| Gozdovnik (1898): | mestu mrtev! « V daljavi se sliši levje rjovenje. Po tega poj deva še tudi, kajti on hodi na pajo le o |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti je to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne |
| Zlatorog (1886): | tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | asi skupshine teh ludy, kjer se ne malukedej ſabrede, ter pejdi h'Christusu v' tabernakelnu, kjer se veliku svitlobe doby. Takrat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na tvoje ime klizhejo. Goſpud je pak k' njemu rekuv: pejdi kje, sakaj leta je meni ena isvolena poſſoda, de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu majhenu ſveſt bil, ozhem jeſt tebe zhes veliku poſtaviti, pejdi noter v' veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebe ima: tok puſti ondi tvoj dar pred oltarjam , inu pejdi poprej, ter ſe ſpravi s'tvojem bratam; inu tedej pridi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud! inu Goſpud je k'njemu rekuv: Uſtani gori, inu pejdi v' to gaſſo, katira ſe ta ravna klizhe : ter praſhej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'njemu rekuv: pejdi, inu tudi ti toku ſtury. Na trinajſto Nedelo po Winkuſhtah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | majhenu sveſt bil, ozhem jeſt tebe zhes tu veliku poſtaviti, pejdi noter v'veſſele tvojiga Goſpuda. Na dan zhiſtiga bres uſſiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturiti ? Goſpud pak je k'njemu rekuv: Uſtani gori, inu pejdi noter v'mejſtu, tamkej bo tebi povędanu, kaj je tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pridi doli, predn moj Syn umerje. JEsus rezhe k'njemu: Pejdi le, tvoj ſyn ſhivy. Ti beſſedi, katiro je JEsus k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viemenu Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje |
| Biblia (1584): | jeſt h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride |
| Revček Andrejček (1891): | in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó |
| Biblia (1584): | drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti |
| Genovefa (1841): | goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlanze, ali kar je vſe eno, apoſteljne. Rekel jim je: „Idite, pa sdaj ſhe ne k' nevernikam, tudi ne v' ˛Samariſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viga gredé, me Anton, moj ſtari snanez, va-nj poklizhe , rekózh: Idite v moj vert, pokasal vam bom nekaj prav saliga. Sahajal |
| Roza Jelodvorska (1855): | čuvali, ampak štirje vojaki bodo to opravilo preuzeli. Vidve pa idite v kuhinjo pomagat, zakaj dans in jutri bo prišlo mnogo |
| Roza Jelodvorska (1855): | ogledale, reče Ljudmila Rozi: »V tej sobi še nisve bile, idite ljubeznjiva gospodična, tukaj vas bo bolj mikalo skerbno kaj ogledati |
| Valenštajn (1866): | izdajalca iščite, Pri Galasu. Tu je le eden se. Le idite i oprostite nas Njegovega vražljivega pogleda! Le idite! (Maks se |
| Valenštajn (1866): | grad čuvala Bo straža, da ne zve ničesar knez. Zdaj idite — Al pride Deverú I Makdonald? Geraldin. Zdaj precej tukaj bosta |
| Valenštajn (1866): | opravkov nejmate, Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto razsvetli Na čast se |
| Valenštajn (1866): | se Tekla naglo od njega obrne. ) Kaj pravite? Tekla. Nič, idite! Maks. Al morem, Če name se jezite — (Bliža se jej |
| Gozdovnik (1898): | pravi, da je gambusino, pa živi le ob igri. « »Potemtakem idite. Tukaj bom čakal posrečenja! « Kučilo gre v prostorišče, odkazano spremstvu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo |
| Biblia (1584): | vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od |
| Biblia (1584): | téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite v posteljo! |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perkasalla: inu jeh je poslov v' Bethlehem, inu je rekuv: pojdte, inu dobru praſhajte po temu Detetu: inu kader tuiſtu najdete |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr njih Angeli varhi, poſtavite jih na dobro pôt, inu pojdte na njej vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika |
| Blagomir puščavnik (1853): | lepo poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se |
| Viljem Tell (1862): | učakal, da to gledam! Tell. Ni dobro biti tu. Stran pojdiva. Staufaher. Je-li to urnska svobodna dežela? Kamnar. Da videli pod |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je povsod enako dolg, pa ni povsod enako srečen, dobro, pojdiva po zadnji biser za to bogastvo. « In za roke se |
| Pripovedke za mladino (1887): | Petelinček pravi putki: „Sedaj je tisti čas, navadno orehi dozorujejo: pojdiva skupaj na goro ter se jih najejva do dobrega, predno |
| Pripovedke za mladino (1887): | jih veverica ne pobere. ” „Prav imaš,” mu odgovori kokoš, „le pojdiva, zakaj bi si midva enkrat ne privoščila prav veselega dneva |
| Revček Andrejček (1891): | je to res ! Grešnik. Prstan bode dokazal. Le kar noter pojdiva. (Sili Jeklena k stopnicam. ) Franica ne bo tajila, da mu |
| Revček Andrejček (1891): | To je sleparstvo! (Sili jeklena k stopnicam. ) Le v hišo pojdiva. Jeklen (Grešniku ostro). S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku |
| Gozdovnik (1898): | se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu ustnic. »No, pojdiva! « čuje se hladno in ostro; na to gresta dalje. Pepo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Zdaj naglo proč! Vi vendar ne morete skozi okno, zato pojdiva oba skozi vrata. Toda prav tiho! Maori spé poleg ognja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dones sjutrej per moji shéni ! (ſe na zhélu vdari. ) Matizh. Pojva, v' to utizo: ſej vedó, de ne morem zhakat. Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne ſmej vędit; on bi ſe ſizer v'męſs vtikval. Pojva en rnalu vùn ; tukej je taka sapárza, de ní mogozhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | per ſebi. ) Kaj ſim ſtrila ! oh kaj ſim ſtrila! Baron. Pojva tedej. (ji da roko. ) Kar pak to Nęshko tukej noter |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu |
| Ta male katechismus (1768): | Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eno molitov, de bi naimov desh jite, inu ni desh shov na semlo try lejta, inu ſheſt meſzov. Inu on je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued je stobo, shegnan bodi te sad kateri je nate shov noi Gospued Jesus isvelizhar o nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bolazhine katere si ti pozhutva k' je tvoi sin vmartro shov: jas tabe prosim skues use te bolazhine katere si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' jesusu diau kai bosh ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spveda Jesvsa Kriſtvsa kje vtv grenkv terplenje shov. Jas N: se perporozhim vte pra S. Shegen ta Sveta |
| Zlata Vas (1848): | prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako se mu je zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in doveršilo ta |
| Zlatorog (1886): | kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem videl |
| Biblia (1584): | je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes taiſti imèl, inu |
| Biblia (1584): | moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Kadar bó pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl vèrh vode, de bi k' Jęsuſu priſhàl. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi eniga ràsbojnika je nóter vsęl. Po tęm pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu |
| Genovefa (1841): | Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je |
| Genovefa (1841): | je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Katiri je od ſmerti uſtal. 2. Katiri je v'nebeſſa ſhl. 3. Katiri nam je S. Duha poſlal. 4. Katiri je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Pilatusham, krishan, umerel, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Katir je od smerte uſtal. 2. Katir je v'nebęſa ſhl. 3. Katir nam je S Duha poſlal. 4. Katir je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir je v'nebęsſa ſhl. 3. Katir nam je S. Duha poſlal. 4. Katir je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei, inu ſe je na en verbo ſam obeſſiu. Lubesnive |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu saſtopit, kai je ta reſsniza? on je poprei vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou, sakai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta vert Syn Boshji, debi on ta zhloveshki rod obdershou, ſhou je pa v'ta vert Judesh, debi Synu Boshjiga isdau |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de pa on ni na odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na morem. Sakai tu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi ta kelih tiga terpleina, inu ſmerti od nega ſhou, bres katiriga bi mi namogli od pekla reiſheini biti. Ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to Kaiſeshovo hyſho, koker v'enu prebivalſhe te pregrehe noter ſhou. Enu preveliku savupeine je bilu, de ſe je med te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teh meſtnih ludy, nyh ſmoto, inu napokoi sapuſtiu, inu je ſhou na ta olski hrib v' ta vert Gethsemani, ampak ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | adfertis adverſus hominem hunc? Joan. 18. Tedei je Pilatus vunkei ſhou h'nym, inu je reku: kai sa eno toshbo vi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je prozh ſhov. Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je |
| Sacrum promptuarium (1695): | je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Za ves svet bi ne bila več damo šla. Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse premoženje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri |
| Tine in Jerica (1852): | taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodo z vertincom kviško. Zdaj je viditi, kakor da bi šla voda po vertincu v megle, ali pa nazaj iz megle |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla |
| Revček Andrejček (1891): | Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je |
| Gozdovnik (1898): | »Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič |
| Genovefa (1841): | hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri Bogu. Le zaupaj; prepričana sem, da bo kmalo bolje. Šle bove v Kampanijo, kjer te bo milo pa gorko podnebje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih |
| Robinson mlajši (1849): | jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi |
| Tine in Jerica (1852): | in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica |
| Stric Tomaž (1853): | naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dné do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega |
| Ferdinand (1884): | in zdihovanjem se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje |
| Biblia (1584): | sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh kakòr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh |
| Genovefa (1841): | poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja |
| Genovefa (1841): | je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tukaj le je dete! “ Modrih veſelja ni bilo sdaj isrezhi. ˛Shli ſo v' hiſho, ino najdejo dete ino njegovo mater Marijo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vender rad vidil, rezhe mladi goſpodizh, alj ſhe taſhiza shivi. ” ˛Shli ſo v' ſtanizo. Doberſhki goſpòd, ki Vranka le po obrasi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na vekumej oduſellu, de be se le ſa en peſdir shlu, katirega se ti ſavol Boga od tav goripobral. Karkol se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | al vonder ne zel toku is verham, de be zhes shlu. Rezhi, nej tebi gdu ſpolovino ſlatov, ali noveh groshov da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj taciga bi šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in |
| Čas je zlato (1864): | bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti, ali nadinženir ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet ni šlo v glavo, da bi tak, na vsako stran izversten vojščak |
| Oče naš (1885): | svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši |
| Tiun - Lin (1891): | precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek. |
| Genovefa (1841): | priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar |
| Biblia (1584): | ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu |
| Biblia (1584): | svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je od ondód vgànil: inu veliku jih je sa njim ſhlu, inu je vſe osdravil. 16. Inu je njim sapovędal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo Krajnce |
| Viljem Tell (1862): | Rudenc, njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad Hun, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Ulrik Kovač, Jošt Selják. Kmetje |
| Viljem Tell (1862): | zdolaj). Rodoljubi! Vsi gredó prihajajočim naproti. Iz čolna stopijo Staufaher, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Konrad Hun, Ulrik Kovač, Jošt |
| Kemija (1869): | Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrei te ozhanash noi to vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi |
| Sacrum promptuarium (1695): | pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz |
| Ta male katechismus (1768): | ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje |
| Ta male katechismus (1768): | greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji |
| Botanika (1875): | žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | IV. Naloge v ponavljanje. 1 . * a) 5krat ulomki; b) b) 8krat |
| Botanika (1875): | beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila, in tudi ni ſliſhal od te ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki |
| Stric Tomaž (1853): | prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe mi ni dalje živeti |
| Stric Tomaž (1853): | vse je zanjo gluho, nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa veseli g. župnik in so |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in vesel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | let star. Dobro je pomnil, de so ga v mladosti Ivana, in očeta njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa |
| Stric Tomaž (1853): | tacih bolečin, toda z vsakim zastonj. Koj jo pelje k Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | XIV. List 51. V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker |
| Revček Andrejček (1891): | Domen stoji zadaj v zatišju ter opazuje Ano in Zvitoroga. Ivanka in Jerica nosita vino na mizo. Pri jedni mizi sedé |
| Revček Andrejček (1891): | Tretji prizor. Franica. Andrejček. Pozneje Ivanka. Andrejček (skozi sredo s košem na hrbtu). O, Franica, ali |
| Revček Andrejček (1891): | strani omara s kozarci in steklenicami. Prvi prizor. Domen. Ana. Ivanka. Jerica. Zvitorog. Planinec. Strel. Gonjači. Lovci in trobentači. Domen stoji |
| Revček Andrejček (1891): | nalašč sem k tebi prišel. Franica (radostno iznenadena). Kaj praviš? Ivanka (prinese kruha in vina, oboje na mizo postavi in po |
| Revček Andrejček (1891): | vidiš! Franica. Andrejček, ti si prišel? Bog te sprejmi! (Pokliče. ) Ivanka! Ivanka Prinesi no brž kaj vina in kruha. Andrejček. O |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Andrejček, ti si prišel? Bog te sprejmi! (Pokliče. ) Ivanka! Ivanka Prinesi no brž kaj vina in kruha. Andrejček. O Franica |
| Zeleni listi (1896): | ter se jej zahvaljevali za razna darila. Tu je prišla Ivanka ter jej stisnila roko, kajti nosila je Ljuboslavin predpasnik. Od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico |
| Ta male katechismus (1768): | Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' |
| Ta male katechismus (1768): | hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj |
| Kuharske Bukve (1799): | naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | prejeti, Spoved, no grevenga Vtalashita Boga De on vſe odpusty Is' svoje milosti. 6. No svet'ga olía mozh Ta skuſhnave premaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav |
| Tine in Jerica (1852): | Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Vidi se iz tega in drugih prigodb, da na Napolitanskem se pripravljajo hude |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je v |
| Robinson mlajši (1849): | dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal |
| Robinson mlajši (1849): | bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem |
| Robinson mlajši (1849): | v veliki revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je |
| Robinson mlajši (1849): | tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož |
| Robinson mlajši (1849): | gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo |
| Robinson mlajši (1849): | njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri vsem tem stal kakor |
| Robinson mlajši (1849): | je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti imel, še res |
| Robinson mlajši (1849): | teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſe ljubíte med ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh |
| Sacrum promptuarium (1695): | lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó |
| Robinson mlajši (1849): | strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz- |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhi' tu je lęs, iza pak perpishem tok je les iza s' treme zherkame pisana |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhi' tu je lęs, iza pak perpishem tok je les iza s' treme zherkame pisana. Ena gospa ima dve hishne dekle |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú |
| Ferdinand (1884): | »Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti |
| Divica Orleanska (1848): | Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Divica Orleanska (1848): | V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje |
| Divica Orleanska (1848): | Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog |
| Divica Orleanska (1848): | nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste |
| Divica Orleanska (1848): | in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je |
| Divica Orleanska (1848): | In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica |
| Divica Orleanska (1848): | svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó. |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó. Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce |
| Biblia (1584): | Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia Preróka, kir pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Janes v' puſhavi dopolnil, kar je veliko ſto lét popréd Jesaia napovedal. II. Ravno té glaſ pokore, katero je ſv. Janes |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ali zelo vezh ne more. „Iſhite goſpoda, naſ opominja prerok Jesaia, dokler naſ ſhe on vabi, ino ſe ſhe najti dá |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | raslega njegov mili glaſ, kakor je she dolgo popréd prerok Jesaia od njega napovedval. V' bukvah njegoviga prerokvanja je sapiſano, de |
| Biblia (1584): | uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobil ſina, kakor mu je bilo prerokovano, ino ga je Isaka imenoval. Lep dézhik je bil, ino Abrahamu prav ljub. Ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves brumnoſt Jakoba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino Isaka, ſvojiga ſina, ino gré od doma. Tretji dan dojdejo do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hriba, napravi Abraham altar, sloshi na-nj dreva, svéshe ſvojiga ſina Isaka, ino ga na altar déne na verh drev. Isak, poln |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je nekoliko perraſtel, rezhe Bog Abrahamu ponozhi: „Abraham! vsemi Isaka, ſvojiga ediniga ſina, ki ga tolikanj ljubiſh, ino idi na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brali. Brali boſte v' njih, poſtavim, od Abelna, ˛Sema, Jafeta, Isaka, Joshefa, ˛Samuela, Davida, Daniela, Tobija. Nad temi boſte veſelje imeli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej jo,“ je rékel; „to je deshèla, ktero ſim Abrahamu, Isaku ino Jakopu ſ' perſego obljubil. S' ozhmi jo sdaj vídiſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greva na goro Boga molit. “ Sdaj vsame dreva, ino jih Isaku, ſvojimu ſinu, na ramo sadéne. On pa je neſel ogenj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga is zeliga ſerza, ino pride ſpet na Kanánſko k' Isaku, ſvojimu ſtarimu ozhetu, kteri je ſhe to veſèlje doshivel. 16. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj ſtopi Elija pred altar, ino je molil: „Goſpod, Abrahamov, Isakov ino Jakopov Bog! uſliſhi me, ino pokashi danſ, de ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim! “ Glaſ rèzhe: „Jàs ſim Bog tvojiga ozheta, Bog Abrahamov, Isakov ino Jakopov. “ Moseſ, poln ſvétiga ſtrahú, obras ſkrije. Bog pa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa |
| Valenštajn (1866): | Da te iz samostanskih izb pokliče, Slovesno dá v naročije možú, Ki všeč je tvojemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pa, če stojí peč na stebričih. Velika napaka nekaterih sob (izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je peč z železno cevjo, posebno kjer se le ena izba z njo ogréva. Peč, dokler je kaj gorka, zdolaj per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peč postavi, in kjer derv ne manjka. Desiravno je moja izba le dva pasa, dva in pol čevlja široka, dva pasa |
| Blagomir puščavnik (1853): | Kmalo se ga privadijo. — Pa ni dolgo, že je Milku izba prevozka. Prazni pogovori s čuvajem so mu že predolgočasni. Od |
| Roza Jelodvorska (1855): | v stanico in se usede trudna na leseno, snažno klop. Izba je bila vsa snažna, in skoz male čiste oknica se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro |
| Tine in Jerica (1852): | bi se hotel nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat odmaknili. Vendar povem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pred durmi ne vém, de sim pa jez v jispi Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo govo sam naskrivshani noi poklekni dovi nato miso prad to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar |
| Tine in Jerica (1852): | ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sosed Radislav, ki tudi rad bere naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja |
| Biblia (1584): | pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na kraj, ſedeo inu isbi- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je |
| Ferdinand (1884): | priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in se krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne po tretjem letu. Izbira si nar rajše žlahtne ovce, vendar je bila že prej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | reprodukcije; s tem pa postaja polagoma tudi poželenje svobodnejše. Otrok izbira, preudarja in teži po onem, kar rodi stalno ugodje, zavrača |
| Občno vzgojeslovje (1887): | načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja. Izbirajoč in |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta |
| Stric Tomaž (1853): | ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo tako poškodje, de ni za nobeno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen. Jas vas sarotim noi isbodram vi duhovi boshji! S. Korona S. Abetha inu vas duhove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram o vi gnadluvi duhovi boshji VRIE inu SAMUEL noi S. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | uže iz teh vrstic razvidimo lahko, da smo dosegli v zboljšanje kmetijstva v starem letu mnogo, upajmo, da bode vendar boljše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | v sredo 4. januarija 1882. Obseg: Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | spreobrnilo. Ravno tako vprašamo tudi mi, kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v starem letu in kaj pričakujemo, da nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvarí. Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? Prišlo je novo leto. Vsak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rade zopet pridejo, ker se kri po tem ravnanju ne zboljša. Zraven imenovanega notrajnega zdravila rabi tudi sledeče zunajno: Vzemi 1 |
| Kemija (1869): | raztegne in z nova skuje. Ravno tako se jeklo tudi zboljša, ako se stopi; tako jeklo imenujemo lito jeklo (Gussstahl). To |
| Stelja in gnoj (1875): | manj stelje kakor poprej. Ako pa kdo gospodarstvo z gnojem zboljša, bode z manjšo množino stelje veliko bolje izhajal, kakor pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič več oboljšalo, ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina, od kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | časteno , — Znamnje , vsako spomlad prerojeno, Bo po teb' nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič |
| Zoologija (1875): | Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene |
| Kemija (1869): | Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale: njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoi shenem dav: kier je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je |
| Fizika (1869): | le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p |
| Zeleni listi (1896): | ljubi oče«. »Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar koli |
| Valenštajn (1866): | Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo |
| Biblia (1584): | Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim, j'eus lu, isbral ſim, ino en davno pretekli, j'avois lu, davno ſim bral |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pobóshni kralj. V' Jerusalemſkim meſtu ſi je David kraljevi ſédesh isbrál. Dober kralj je bil. ˛Serze je imel polno ljubesni ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden |
| Robinson mlajši (1849): | bi k tomu vsaki les dober bil; zato si je izbral, kteri bi terd ino |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili |
| Ferdinand (1884): | obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim |
| Zlata Vas (1850): | brez žene ostati; zakaj nobene druge bi si ne bil zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe to v glavo ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo prozh vèrgli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in so si jih izbrali za kervave javne igre. Taka priložnost se je bližala zdaj |
| Fizika (1869): | Pod. 93. Ako smo za ta poskus izbrali telo, ki ima toliko gostoto, kolikoršno ima voda, je vsóta |
| Fizika (1869): | Prej ko ne zavolj tega so bili Egipčanje podobo piramide izbrali za svoja velikanska zidanja, ki jih tisučletja niso še porušila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nasvetovati jim 3 narodne može, izmed katerih naj bi si izbrali enega po svoji volji. O tem pa so došla pisma |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo |
| Valenštajn (1866): | Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kteri te hoče enkrat — ako njega podobe nad sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pol suhimu pa bolj obilna biti, de se sadje ne izbuhne, in sok iz njega ne izteče. Nikdar se mu ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo pes lizati ne more, je treba gnoj, ki se izceja, z vodo zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo |
| Divica Orleanska (1848): | Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se izcimi oteklina, in konj postane krulav. Pri nekterih konjih se šantanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rane zadenejo, strup vcepijo, ni gotovo. Iz vcepljenega strupa se izcimi steklina deveti dan, včasi deveto nedelo, in včasi še pozneje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v 2. ali 3. letu. Vipavsko vino, kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega |
| Viljem Tell (1862): | dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v |
| Maria Stuart (1861): | glavo ti je nakopalo, Se nisi vdeležila Parijeve In Babingtonove izdaje grešne? To djanje plača s časno smertjo tebe, Želiš, da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De Juda Proditore. Od Judesha isdajauza. Quid vultis mihi dare, & ego eum vobis tradam. At illi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v'shaloſt, britkuſt , inu zageine preoberne. Od katiriga hudobniga Chriſtuſoviga isdajauza Judesha je per ſvetmu Mattheushu cap. 27. dalei taku sapiſsanu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojeęa Isdajavza roka je s'mano per misi. Sa reſnizo, sa reſnizo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojega Isdajavza roka je s'mano per misi. Sa reſnizo, sa reſnizo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu zhaſs ſvoje ſmèrti na snanje dal? katęri je ſvojga Isdajavza sadoſti saſtopnu pokasal, inu njemu ſhe rękàl, de ima ſkoraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in hudodelca sme vsak Cernogorec in Berdanec brez razločka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | izdajavec in da ga naša deželna gosposka zasleduje. Kdor tacega izdajavca skriva, ali pa kdor zvé, da jo tak človek izdajavec |
| Maria Stuart (1861): | zavpije. ) Trabanti! noter! (Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega izročam vašim rokam, Zarota strašna je prišla na dan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bila najiskrenejša njegova želja, dobiti kristijana, kterega bi storil izdajavca nad svojimi brati. Zdaj ga je našel pripravnega za to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izročil sodniku in hudi smerti; če bi se pa za izdajavca dal rabiti, obetal mu je vsega v obilnosti, česar bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Jesuſ, ko je to govoril. ˛Serzhno uſmiljenje do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo poſvariti ga ſhe hozhe; toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bolelo, de per tem ljubesnjivim omisji tudi hinavſkiga terdovratniga sdajavza vidi? — Pa kakor ſe je Juda hlinil, ſe jih ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſhlje ſvetiga Duha. Apoſteljni ſo ſe sbrali, ino nameſti Judata sdajavza Matijata sbrali. Vſi sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jas? “ Le Juda je molzhal. Jesuſ ſhe ni hotel ſvojiga sdajavza imenovati, le poſvariti ga hozhe; toraj saterdi ſhe bolj: „Vaſ |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | quia ſrequenter JESUS convenerat illuc. Vedeu je pa Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, debi naſhiga Isvelizherja v'ſmert spraviu. Kai miſliſh hudobni isdajauz? kai delaſh nar naſrezhniſhi Judesh? kam hitiſh ti kervavi vaivoda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſam. Skerbnu je sa res tiſto nozh bedeu Judas ta isdajauz, inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu zhaſtiu. Sa tiſti krei je tudi vedeu Judesh ta isdajauz, kyr le on vezkret s' Chriſtuſam tamkej biu, ali s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom |
| Valenštajn (1866): | se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof Pikolomini je izdajalec. Grofinja. O. saj sem to slutila! (Skoči iz dvorane. ) |
| Valenštajn (1866): | je dolžen njega Al živega al mrtvega izdati. Gordon Cesarjev izdajalec — ták gospod! Takó razumen! Kaj je visokost Človeška! Večkrat sem |
| Valenštajn (1866): | se Švedom, i kdor tega ne Stori, le-tá je Španec, izdajalec. |
| Valenštajn (1866): | Dolžnostim, ktere imamo do tebe. Ker vrag si i države izdajalec. |
| Oče naš (1885): | In smrt bodi tebi! “ zavpije zlobno Raul, „kteri si najnesramniši izdajalec republike;“ in z boso sabljo plane na neoboroženega starčka. Pa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za |
| Robinson mlajši (1849): | odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se |
| Robinson mlajši (1849): | da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam nasaj je neſel trideſet ſrebernikov, plazhilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ſin zhlovekov greſhnikam v' roke dan. Vſtanite, pojdimo! Moj sdajaviz, glejte, ſe blisha! “ Komej je Jesuſ te beſede isgovoril, kar |
| Gozdovnik (1898): | smeri je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske namere. Ker je šel tja v ravnico, to domnevam, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo plačo že prejel in kterega |
| Gozdovnik (1898): | Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De vy Chriſtuſove krivy plazhilu navsamete, de tu greſhnu Judeshovu isdavaine na poterdite, morebiti hvalo saſlushite, de pa vaſho hudobo na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od veſelia je ſnozhi skakou Judesh, de je nemu tu isdavaine ſvoiga Moiſtra taku dobru gratalu. Veſeu je on biu, kader |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Dunaji izdajal na polji slovanskega knjižestva neutrudljivi g. Abel Lukšić, izdajatelj in vrednik „Glasonoše” pod naslovom: „Slavische Blatter”. Illustrirte Monatshefte für |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo polje si je izdajatelj izbral za delavnost svojo ne le v besedi, temuč tudi |
| Zeleni listi (1896): | 40 Kr. Knjižnica za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV« Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil |
| Štiri poslednje reči (1831): | med takimi ljudmi shiveti, kteri ſe vedno ſovrashijo, preklinjajo ter isdajajo in rotijo. Koliko ſtraſhnejſhi je ſhe v' peklu, ko bi |
| Življenja srečen pot (1837): | je ſliſhati paſtirje na paſhi, kako hudizhujejo, nedolshno shivino hudimu isdájajo, ino ne pomiſlijo, kaj govorijo. Kaj bi bilo, zhe bi |
| Življenja srečen pot (1837): | ki ſe sa vſako beſedo rotijo, sa vſako malo rezh isdájajo. Podobni ſo taki zhernim meglam, is katerih na meſto desha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu izdajajo, v novicah pa na pervi list vsakiga pol leta, in |
| Biblia (1584): | vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril. 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Jahrbücher'* ktere je g. Jordan pred nekimi leti v Lipnici izdajal, obljubi knjigokupec Budišinski spet začeti izdajati. V Lvovu ima začeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | novega časnika, ki ga bode v mesečnih vezkih na Dunaji izdajal na polji slovanskega knjižestva neutrudljivi g. Abel Lukšić, izdajatelj in |
| Biblia (1584): | Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ga moji starši počemši od trenotka mojega življenja za mé izdajali, je dolg, katerega plačati je moja dolžnost; denar pa, ki |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | bi si občani lahko prištedili, ko ne bi po nepotrebnem izdajali denarja za alkohol. Pri tej priliki lahko učitelj bolj odrastlim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nekimi leti v Lipnici izdajal, obljubi knjigokupec Budišinski spet začeti izdajati. V Lvovu ima začeti nov časopis izhajati pod naslovam: „Wianki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | mesca se bojo razun novih mark za pisma začeli tudi izdajati štempljani zavitki za pisma dvojne velikosti. Kdor si hoče takih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | * „Srpska Zora”. Ilustrovan list za zabavu i pouku. Izdaje i uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. Ta lepoznanski list, kateri izhaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje Todor Stefanović Vilovski. Ta list, ki izhaja v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | 283 milijonov in 864,674 gold. Velik razloček med dohodki in izdajki izvira posebno od tod, ker se je lani samo za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | celiga cesarstva so znêsli skupej 144 milijonov in 13,758 gold., — izdajki pa 283 milijonov in 864,674 gold. Velik razloček med dohodki |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | nekako vsaki 14 človek, ki je sposoben za delo. Letni izdajki za alkohol znašajo v Nemčiji nad 1 miljardo gold., za |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 40 gold. ali nekako 1 desetino povprečnega letnega zaslužka; ti izdajki so 30krat večji kakor oni, katere žrtvujejo država in občine |
| Roza Jelodvorska (1855): | pripetilo? « »Smrekar Strašimir je pretečeno noč naš grad s pomočjo izdajstva izsilil in mojiga očeta v težkih sponah na svoj grad |
| Gozdovnik (1898): | zasnoval. « Zdaj je nem zadnji, od kterega se je bilo izdajstva bati glede bonanse. Zlato vam je zagotovljeno, sennor Fabij. « »Napadno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kakor sicer vsaka človeška. Ker je goljuf videl, da je izdan, zbal se je težke roke svojega nasprotnika, in tudi več |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | od angelja potrjen in potolažen, Jezus, od Judeža s poljubom izdan, Jezus, od Judov vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet |
| Roza Jelodvorska (1855): | v vratarjevi hiši, in ne misli druziga, kakor de je izdana. Strašimir reče z ostrim glàsam: »Zanaprej ne boste več grajskih |
| Maria Stuart (1861): | sovražnico Slovesno me pripeljal! O, takó še Nobena žena ni izdana bila. Burleigh. Ne morem razumeti, kako, s ktero Močjo in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Državni papirji so dolžna pisma o manjših izneskih prejetega posojila, izdana od države same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | resnična volja cesarjeva, da se ima sčasama ves na silo izdani deržavni papirni denar nazaj potegniti, je cesar ukazal, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | goldinarski bankovci imajo vso tisto veljavo kakor že pred njimi izdani novi bankovci po 1000, 100 in 10 gold. in so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskim bankovcom popolnoma podobni, le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 106 gl. pri prodaji; 6 % izgube pa, za 100 gl., izdanih pri nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. |
| Ta male katechismus (1768): | ter jejte, tu moje Telú: * katiru poglejte, ſa nas bo ſdanu. O bodi itdr. IX. Kdur je meſſú moje, in' pye |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera |
| Stelja in gnoj (1875): | in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo |
| Astronomija (1869): | je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt |
| Divica Orleanska (1848): | kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 100 gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za |
| Gozdovnik (1898): | in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli |
| Maria Stuart (1861): | kervi. Kdor dobro hoče svoji knežinji, Z goljufnim svetom ne izdade je. Talbot. Ák hoče jo osrečiti kraljica, Se njeni milosti |
| Gozdovnik (1898): | pospeševalo. Moja puška torej Kučila ne bo silila, naj bonanso izdade. « Kučilo sope olajšan. Baraha in Oročej pa sta gledala s |
| Biblia (1584): | h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Dunajska banka ne sme vpotrebovati , da bi za deržavne potrebe izdajo bankanot pomnožila, se mora tudi prihodnjič zvesto spolnovati; 3) ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tiho, tiho,” reče Fulvij, „da vas sužnji ne slišijo in izdajo. Tukaj-le v to sobo pojva, tam se bova dalje pomenila |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on h' ſmerti obſojen, ga je sgrivalu. Koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtariſhim rekozh: jes ſim le pregreſhiu, kyr ſim nadoshno kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei veſs samiſhlen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' to ſmert, v'katiro je biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu kraju na biu ſvoiga mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhou je pa v'ta vert Judesh, debi Synu Boshjiga isdau. Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen isgovor imeu. Taku pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu bres folka. O hudoba |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvojga Mojſtra, tvojga Boga v'jezho, v'terpleine, inu ſmert isdau. Taku je tebi ta krei Chriſtuſove molitve gratou en krei |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je |
| Valenštajn (1866): | sem — Valenštajn (se mu na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec, izdal, deržal je ravno tega za noge tako, da mu je |
| Gozdovnik (1898): | se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ eden, kteri s' menoj per misi ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili, ino ſo shaloſtni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdajanja, ino je savpil: „Greſhil ſim, greſhil! nedolshno kri ſim sdal! “ Duhovſhina pa je rekla vſa mersla: „Kaj nam sa to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eden, kteri s' menoj v' eno ſklédo pomaka, me bo sdal. ˛Sin zhlovekov ſizer gre v' to, kar mu je po |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 19. Kadar vaſs bódo pak isdali, ne ſkèrbite, kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobička imeti se pravi, za 100 gl., ki so se izdali pri nakupu, dobiti 106 gl. pri prodaji; 6 % izgube pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morili preroke, ki ſo Odreſhenika osnanovali; ví pa ſte njega sdali ino umorili! ” To govorjenje jih je tako hudo sbodlo, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | poštnijah in v mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo 270.000. Čigar loz je kaj zadel, dobí svoj dobitek izplačan |
| Trtna uš (1881): | Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama |
| Oče naš (1885): | Naceta kot gojzdnega in lovskega tatú gosposki. Kar to ni izdalo, je moje zlato pomagalo. Naceta so v vojaščino vzeli in |
| Revček Andrejček (1891): | dejanjih. (Nemški: »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | TRTOREJSKEGA POSKUŠALIŠČA od HERMANA GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem, italijanskem in slovenskem |
| Čas je zlato (1864): | bo tri tavžent! « »Pet tavžent gospod! Za kako mervico ne izdam svojega gospoda. « »Pet tavžent! « zaupije ostrašeni bogatin. »Za božjo voljo |
| Lohengrin (1898): | Ki me je rešil, mora on me kleti, Če ga izdam, da tu se razglasí! — Da znam mu kob, ga nečem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kai ozhte vy meni dati, inu jes ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi ſourashniki pogovarjenim sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu ſe mi boymo, kader |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kai ozhte vi meni dati? inu jes ga ozhem vam isdati. Inu kader ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vert priti, nega s'tim nar greſhneiſhim snamnam tiga kuſhvaina isdati, inu vloviti: satorei je nemu tiga Angela poſlalu, katiri je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarnica pravico, za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne |
| Astronomija (1869): | enake prikazni, kot naš mesec zemlji. Da-si so Jupitrovi meseci izdatno veči od našega meseca, vendar jih moremo le skozi daljnogled |
| Stelja in gnoj (1875): | zato, ker ima gnojno moč v sebi, tako hitro in izdatno gnojí, kakor primérna množica stelje, pepela, koščene moke ali gnoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kajti dežele slovenske so v prvi vrsti kmetovalske; ako hočemo izdatno zboljšati materielno narodno stanje, zboljšati moramo kmetijstvo. Ako bi hoteli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | največ je roditeljev, ki iz katerega koli vzroka ne morejo izdatno izvrševati vzgojne naloge. Zato je človeška družba, kot ste cerkev |
| Življenja srečen pot (1837): | vſmili! Po Jesuſi Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Kedar uro ſliſhiſh, isdehni: Bodi hvalen, vezhni Bog, vſako uro, vſaki zhaſ! sdaj ino |
| Življenja srečen pot (1837): | zhem pregreſhiſh (velikiga greha varji ſe ko ſmerti! ) le hitro isdehni: Ozhe! sopet ſim ſashalil te; oh, kako je meni shal |
| Življenja srečen pot (1837): | tebe od nobéniga kraja, le s' terdnim savupanjam k' njemu isdehni: „Jesuſ ſin Davidov, vſmili ſe mene! “ in zhe bi mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje |
| Zlata Vas (1850): | je imel velikost eniga štirivogljatiga palca. Ko je bil obris izdelan, so ga v srejnski hiši na steno obesili. Sleherni dan |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko izvleče nož, pa s svojih gamaš odreže gumb, umetalno izdelan iz ježevih ščetin. Moj brat jim pokaži ta želod, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od tistiga časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Štajarci ne Horvatje k nam. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti |
| Stric Tomaž (1853): | kako umno je napravljena in zdelana, in kako mu druge dela spod rok gredó. “ „Se ve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Zagnici na Gorenskim vliva, so bili le iz debeliga izdelani; saj se za to rabo tudi bolj ličnih ne potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posebno pa z mnogoverstnimi žeblji, kteri so bili tako lično izdelani „ de jih je bilo veselje gledati. — Marija Kokalj iz Pečnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v razstavo dani kolesčiki za usnjarje (Plattierkugeln), so bili lepo izdelani. Od tega časa, kar je neki umeten rokodelec na Krajnskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | v poslednjem občnem zboru za častnega uda izvoljen, izročila lično izdelani družbini diplom. Svetli nadvojvoda ga je prijazno sprejel. — Deželni odbor |
| Zoologija (1875): | škodljive; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jim je tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kadar od goſpoſke piſmo (Zertifikat) perneſe, de je pohiſhtvo tako isdelano, de je proti ognju bolj obvarovano, namrezh, de ima velbano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. |
| Astronomija (1869): | raznega orodja, in ker je tako orodje, da je natančno izdelano in da se prav postavi, zeló drago, — zato je opazovalno |
| Zoologija (1875): | še več jajec v gnjezdo, ki je večidel jako umetno izdelano. Jajca se pa morajo valiti, to je, kake tri tedne |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | češ, da nikomur novca ne zmanjka, kdor si omisli mošnjo izdelano po meni, ki imam kot deseti sin svojega očeta srečno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih na leto čez 30 tavžent ženskih in otročjih čevljev izdela, kterih cena je od 8 do 26 krajcerjev. Naš presvitli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pertene rute očitno pokazale. — Še več pa čez leto izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar bolj derží, in na léto okoli tavžent kosov sukna izdela, kteriga cena je za vatel od 45 krajcerjev do 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ko je Peter šolo dobro izdelal in tako svojimu stricu veselja narédil, ga je dal tá |
| Sveti večer (1866): | podoba posebno bila všeč. Djali so mu, da jo je izdelal nek mlad podobar iz njegove kneževine, Anton Frankič. Mladi knez |
| Robinson mlajši (1849): | kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de tiſti, ki ſe v tej rézhi nar bolj, snajde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje lepote ne zgubé. Razun tega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi |
| Kemija (1869): | Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Pergerjeve puške iz Gradca so bile dobriga in lepiga izdelka. — Kér je L. Čeferin, podobodel iz Idrije, le samoúk, nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poslal lepih in velikih ploš v razstavo. — Posébno lepiga izdelka so bile mnogoverstne mreže, sita in rešeta iz železniga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | carov sin eniga ali drujiga dela in ne prinese kakiga izdelka svojih rok pokazat, ne bo moj zet. ” Ko tudi ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerjev dobili. — Med spletenim lesenim blagam so bili Ed. Junkertovi izdelki iz Gradca nar lepši. — Pervi del obraza krajnske dežele, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavo poslali, so sodnji možje prav zlo pohvalili. — Všiti (štikani) izdelki Frančiške in Salezije Brenčič iz Idrije so marsikteri ogledovavki dopadli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15. dan Maliserpana imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže prejemali. — Vsakteri pa, kdor misli od svojiga rokodelstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko nmetnost razglasil. — Lorenc Božič, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Poljan, samo to le povémo, de so bili dobri izdelki. — A. Steklasa mlinar iz Zajasovnika Mekinske komisije se ni slabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blago ložej sèm ter tje prepeljavati in kupčijo z svojimi izdelki po celim estrajškim cesarstvu razširiti. Kar poprej ni mogoče bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile lesene mašine, usnje in usnjato blagó, v drugi mizarski izdelki in muzično orodje : v tretji in četerti pa mnogoverstno drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za bukvotisarije slavno ime svoje fabrike zopet poterdila; ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér nam jih je le premalo na ogled poslala. — Kerznarski izdelki Fr. Šerca iz Ljubljane je bilo dôbro kupčijsko blagó — Železnina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlab imenovati in tudi bolji ni bil. kakor poſledni. Desheljſkih isdelkov je bilo zlo malo viditi in shitna zena ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | celi čas obiskovali. 4 tavžent 2 sto in petdeset posameznih isdelkov smo v ti razstavi vidili, ki so jih 2 stó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | menil. Popraſhevali ſmo ga od zhernogorſke kupzhije, od zhernogorſkih navad, isdelkov, seljſkih perdelkov i. t. d. in mu tudi naſhe kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na zbero, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in Jobst napravljati in po 20. do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Zgoš na Gorenskim, za suknó. 42. Gosp. A. Rihar, izdelovavec muzikalniga oródja iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvale vredna. — Fr. Charl, gravirar v rudnino, in Jan. Echter izdelovavec fizikalnih mašinj, sta umetna Ljubljanska mojstra; tudi Fil. Hein, sedlar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili, samo naj bi bili prilični in za ljudstvo vménjeni. ” „Izdelanje takih bukev za ljudstvo bi pa še drugi posebni korist |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je sedaj nar bolj potreba? (Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6 |
| Kemija (1869): | je ena najcenejših železnih soli ter se rabi pogosto za izdelovanje drugih železnih spojin, zlasti za berlinsko modrilo, tinto, vijoličaste in |
| Kemija (1869): | ki se potem z osnovami spajajo. Na tem se osniva izdelovanje solitarne kisline, ki je bilo omenjeno v §. 74. Vse |
| Kemija (1869): | ni bila za nobeno rabo, še pozneje je njeno težavno izdelovanje dolgo časa bila skrivnost. Izdeluje se pa takole: Surova ruda |
| Kemija (1869): | Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v |
| Kemija (1869): | privlači. Nikljeve soli so zelene. Nikelj se potrebuje največ za izdelovanje tako imenovanega novega srebra ali argentana (glej §. 112), ki |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 1/3 krompirja. Dve tretinji pridelanega ječmena so porabile pivovarne za izdelovanje piva. Leta 1890. je bil uvoz žita v Nemčijo tolikošen |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | najpotrebnejših živil. Dr. Bode je v svojem spisu: »Kaj odteguje izdelovanje alkohola živežu ljudstva« navedel, da je l. 1889/90. porabil vsak |
| Gozdovnik (1898): | se ni mogla pokvariti. Anglež se je dal zopet na izdelovanje svoje slike ter za vse drugo ni imel očesa. »Kdaj |
| Kemija (1869): | §. 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | naredé primerno kôčico v senci sadnih dreves, da bi tam izdeloval košarice brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | osebo. Ko bi se bilo žito, iz katerega se je izdeloval alkohol, porabilo za kruh, bi dobil vsak prebivalec 65½ funta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prineslo, ko bi vse k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se po teh opómbah zopet k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prizadevanju prijazno obudovati, de bi svoje rokodela vedno bolj umetno izdelovali in z časam naprej hiteli. Saj ste že večkrat slišali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že večkrat Nemci in Čehje si veliko prizadevali enako blagó izdelovati, tóde imenovana mojstra sta jih vselej prekosila! — Komaj smo jenjali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Dušanovega. To važno knjigo posebno Slovencem priporočimo. * Nadgrobek za Kollarja zdeluje na Dunaj i kamnosek Wasserburger po načertu arhitekta Bergmana po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | drugodi Ali domá. Ko gnjezdo tič Ljubim Teržič, Kjer se zdeluje Kosa, mešič. Da sim le zdrav, Vse mi gré prav |
| Kemija (1869): | so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same |
| Botanika (1875): | za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z |
| Botanika (1875): | prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se posebno takrat hitro in močno godi, kedar se |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec |
| Oče naš (1854): | je Arkimbold poderto hišo božjo zagledal, je obstal in globoko izdihnil. Kolikokrat je v nji dar svete maše daroval, kolikokrat Gospodovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prebodli, da je čez malo minut v kavarni „Fenice” dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja |
| Sveti večer (1866): | objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal |
| Genovefa (1841): | ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s |
| Sveti večer (1866): | proti nebesom. Preteklo je še nekaj trenutkov — in dušo so izdihnili. Mati in jaz sva britke solze točila. Njihovo truplo so |
| Sveti večer (1866): | tihem molili, blagoslovili me z merzlo terdo roko in dušo izdihnili. Druzega nisem mogel, ko britko jokati. Kmet in kmetica sta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo pervine tega Duha, sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je |
| Biblia (1584): | Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je |
| Genovefa (1841): | In zhe mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſhe lepſhi is ljubesni boshje isvirajo, pregreſhne korenine omozhiti, ino isdreti tajiſte ſkos terdno naprejvsetje ali ſklenituv ſvoje shivlenje poboljſhati. Kaj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tajiſto pokonzhati je treba dvúj rezhi: korenino is greſhniga ſerza isdréti; po tem pa drevó v' kraj ſpravit ino njegovo jamo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bo nauzhila korenino ſvoje pregrehe ſposnati, njo is ſvojiga ſerza isdreti ſkos ſerzhno shaloſt ino grevengo. — Zhloveka boli, ako ſe njemu |
| Fabule ino pesmi (1836): | no vſtrelí V’ tebe, no obé ozhí: S’ ſhkrempli zhé isdréti. Mótit’ ſe od nje ne daſh, Hitro vſe pejéſh, kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih |
| Biblia (1584): | ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu |
| Botanika (1875): | močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega |
| Biblia (1584): | Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt |
| Biblia (1584): | Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne |
| Biblia (1584): | je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt |
| Biblia (1584): | tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony |
| Biblia (1584): | isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali |
| Divica Orleanska (1848): | oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana |
| Gozdovnik (1898): | kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni |
| Gozdovnik (1898): | onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé |
| Divica Orleanska (1848): | tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj |
| Fizika (1869): | toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sametov kaj, jih s ſmetmi potréſi, ali prekidaj, de pred sginejo in de osmina vezh ſape dobi. K. Nasnanje. Travne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pre„peljali. “ „Neismerjeni gojsdi od pridnih rók od milionov „ljudi sginejo, kakor simſki ſneg pred pomladanj„ſkim jushnim vetram, in nove |
| Ferdinand (1884): | sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. « |
| Fizika (1869): | ako se žeplo in živo srebro skup grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega |
| Gozdovnik (1898): | gresta dalje. Pepo ju preganja s svojim pogledom, dokler ne izgineta. za čerjo. »Santa Laureta! Res je on. Izpoznal sem ga |
| Gozdovnik (1898): | izpeljala. « »Torej nazaj, da ukreneva priprave. « Splezata zopet dolu ter izgineta v smeri, v kteri sta prišla. Dan je minul. Noč |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel |
| Robinson mlajši (1849): | kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor |
| Valenštajn (1866): | pa je Vrangel? Trčka. Šel je. Valenštajn. Tako naglo? Trčka. Izginol je, ko bil pogreznol se Bi v zemljo. Precej, ko |
| Valenštajn (1866): | Kam pa ti izginol je mož, tvoj Škot, Ki nekdaj pri tebi je vedno |
| Gozdovnik (1898): | pri neki odpravi na špansko posestvo srednjeafriško, pa je bil izginol brez sledú. Ker tudi o njegovi ladji ničesa ni bilo |
| Gozdovnik (1898): | naj je bil sicer še tako visok in močan, je izginol za tem mladičjem in zelenim vrbovjem. Za tem robom kakor |
| Gozdovnik (1898): | ko bi mogel videti obraze rdečokožnikov, opazivših, da je otok izginol in da jim jo je Treskavec odnesel črez gore! « Taborišče |
| Gozdovnik (1898): | šotora ter marljivo iščeta pogrešenca, ali zastonj. »Ostane pri tem: izginol je! « odloči Diaz. »Jaz pa skoro vem, kam,« pridene Arečiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal, menda strahú sam ni vedel |
| Divica Orleanska (1848): | se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo |
| Valenštajn (1866): | i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba |
| Gozdovnik (1898): | ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa |
| Genovefa (1841): | ſta jo bila v ſmert peljala, ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom |
| Genovefa (1841): | is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodo in žajfo omiti. Ako po tem ravnanju garje niso zginile, ga je treba še enkrat ponoviti. Na ravno to vižo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nektere pozna, plavale so proti temnemu zagrinjalu in ondi so zginile. Ali bode tudi njen mož, ali boste tudi njeni hčeri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | še drugi vzrok biti, da so Slovenci med Nemci čisto zginili; nemško plemstvo in nemška vlada tega ni storila, zakaj takošna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je veljala Pasavska in Solnograška duhovna oblast, so Slovenci sploh zginili. Kar šole tiče, je pomniti, da Oglej je kdaj svoje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so padale njegove solze, ondi ni čutila bolečin, ondi so zginili mehurji. Celo noč je delala, ker ni ga imela miru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega vodnika ni mogel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo. Vendar čas je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa mu bodo na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle |
| Gozdovnik (1898): | strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na |
| Gozdovnik (1898): | nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove |
| Gozdovnik (1898): | preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta |
| Gozdovnik (1898): | zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | britkeishi ſpomin nemu s' zeliga shivota ta kervavi put vun isgnau: terpeu je tu saversheine od ludy, inu tu sapuſheine od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain na hribah, inu dolinah, v' |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tiſta tebi ta kervavi put is zeliga shivota vun isgnala, mi pa ozhmo bres ſous naſhe grehe sbriſſane imeti. Mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſta nemu is zeliga ſvetiga shivota ta kervavi put von isgnala? sa koga ie on v' ſvoji krivy leshozh s'ſmertjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta: de kadar ſe hudoba v kaj vtépe, ni lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki v paſhnji vshitek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred blishno ſmertjo savolj dédove krive perſege is ſvojih miſel isgnati. Po velikih in shivih tolashbah ſmo ga ſtariſhem nasaj poſlali |
| Fizika (1869): | zrakom napolnjena in dobro začepljena steklenica na prav visoko goro, izžene gosteji zrak v steklenici zamašek iz njenega vratú. Srce goni |
| Kemija (1869): | v sebi nekaj zraka in nekaj ogljenčeve kisline. Vročina pa izžene zrak popolnoma iz vode, zato je kuhana in potem ohlajena |
| Fizika (1869): | zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more zdržati, izžene ga tlak iz luknje. Ako bi bila stranska luknja 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isda drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna hoſta vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ſtoji vezh dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat ispodkidati. Pod |
| Kemija (1869): | in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu |
| Kemija (1869): | žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki se v vodi raztopi. |
| Kemija (1869): | kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine |
| Kemija (1869): | Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. |
| Kemija (1869): | primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter |
| Kemija (1869): | to iznajdbo do smrti dajal 6000 frankov na leto. Daguerreotipi izgotavljajo se tako-le: Čisto in gladko izlikana srebrena ploča izpostavi se |
| Kemija (1869): | po azijskih stepah in višavah, si celó iz mlečnega sladora izgotavljajo neko opojno pijačo, tako zvani kumis. Znano je, da žveplena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar |