- Bordeauxu
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia
Bordeaux bore borealis boren Borgia bori borilec borišče boritelj boriti borno borov borovec borovje Borovlje borovnica Borovnica Borovniščica borovokisel borrago borsaures börseordnung boršt borštnar borten boruški Borut borza borzen bos Bosna bosodica bosti Boston Boštjan boštjanov bot botaničen botanik botanika boter botra bourguignonski bovista Boz božanstvo božati bože božica božič božičen božjak božjast božji božjost bp.10 brabanški Brabant Brabantec brabantski bracon brada bradat bradavica bradavičast bradničar brahman brahor braillova brakonid bralec bramba brambanje brambovec brambovski bramor bran brana brananje branati branchiopoda brand Brandach Brandstetter braneč branilen branilo braniti branje branjenje Braslovče brašno brat bratec brateren braterno brati bratja bratomor bratovski bratovsko bratovstvo bratovščina bratranec bratranka bratrina bratsko bratstvo brauchen brauneisenstein braunit braunkohti braunstein brausen bravina brazda brazdica brazditi Brazilija bražiljka brbljati brbrati brca brcati brcniti brdek brdnja brdo brdski brecheisen brechen brechung brechungswinkel brechweinstein breča breg Breg Bregar Breitenlahner brej brejatva brekinja breme bremene Brencelj Brencljevka brenčanje brenčati Brenčič brenkanje brenkati brenkelj brenkljanje brennpunkt brennstoffe brenze breskev breskov breskvin Breslau bresti Brešija brez breza brezast brezbarven brezbožen brezbrojno brezčutnost brezdelnost brezden brezdomovinec brezdušnež brezdvomen brezen brezgasen brezglasen brezglav brez_greh brezje brezkaličnica brezkončen brezkoristen brezkrilen brezličen brezlisten brezmatičnost brezmočen brezmožen Breznica brezniški brezno breznog brezov Brezovčan Brezovica
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom |
| Zoologija (1875): | cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu pertam kna pozabi nate buerne noi nate vierne Dushe tu shebranje je prou alsi leti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin Bueg S. Duh Amen. Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj |
| Življenja srečen pot (1837): | naſhim ſkala) imenoval, ozhitno pokasat, de bo Peter, zhe ravno borniga ſtanu, pervi kamen njegove ſvete zérkve. — Pogléj, mladénzh, kako Bog |
| Življenja srečen pot (1837): | ino moshe povsdignil. — Ne bodi shaloſten hlapzhe moj, ako ſi borniga ſtanu, pogoſto sanizhvan od oſhabnih prevsetneshov; Bog ponisha napuhneshe, ino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga |
| Življenja srečen pot (1837): | ſporozhiti, ker ni imel ſvojih otrók. Mladenzh pa, v' ſvojim bornim ſtanu veſ sadovoljn, ſe mu je lepo sahvalil, rekozh: „Vboshez |
| Življenja srečen pot (1837): | Mariji ſhe ſtrehe ne da: poterpeshlivo is meſta gre, v' bornim hlevzi prenozhí, ino v' tim revnim kraji Marija boshjo déte |
| Roza Jelodvorska (1855): | priložnost dodelil, Vas, dragi oče zopet viditi, vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! « |
| Čas je zlato (1864): | po vodi. In vender en sam križavček, en sam ubogi, borni križavček! Bog me! « Pri teh besedah vzdigne Angličan svojo zlatokovano |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je dobri pastir. ” „Res je dobri pastir,” reče Sevér, „v borni obleki stoji tukaj, na rami izgubljeno in zopet najdeno ovco |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim teſte sromazhe, kateri so blisik per svojah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam zerkuam nati kei zve priti. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha † Bueg sin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je |
| Slate jabelka (1844): | sanizhevan biti. — Tako uzhi ſ. Janes od Krisha. ˛S. Franziſhk Borgja je vezhkrat Boga proſil, de naj soperne ſtorí vſe vshitke |
| Slate jabelka (1844): | popolnamoſti. Tako piſhe ſveti uzhenik Hieronim. Kadar je ſ. Pranziſhk Borgja ſliſhal od kteriga praviti, de je ſvét, je imel navado |
| Slate jabelka (1844): | boshjo zhaſt iſkala. Ravno tako ſe je tudi ſ. Franziſhk Borgja per vſaki perloshnoſti pokoril, in je ſvojim teleſnim pozhutkam naſproti |
| Slate jabelka (1844): | in v’ unim. « — Pravi ſ. Janes od Krisha. S. Franziſhk Borgja ſprizhuje, de njegove pridge vzhaſi niſo ne njemu ne drugim |
| Slate jabelka (1844): | v’ naſhim ſerzu. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi. S. Franziſhk Borgja je ſvoje podloshne smiram s’ veliko ljubesnijo in krotkoſtjo ſvaril |
| Slate jabelka (1844): | bi ſam hotel. « — Pravi ſ. Teresija. V’ shivljenji ſ. Franziſhka Borgja ſe bere, de predinj je bil v’ Jesvitarſki orden ſtopil |
| Slate jabelka (1844): | ſo ſposnali, de je njih nar vezhi prijatel. S. Franziſhk Borgja ga je ſhel nar manj ſedemkrat vſak dan obiſkat; in |
| Gozdovnik (1898): | mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo |
| Lohengrin (1898): | v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom |
| Divica Orleanska (1848): | kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za |
| Lohengrin (1898): | meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu, ki se srčno bori sè sovražno osodo, ki brez straha gré v boj , v |
| Valenštajn (1866): | drzna moč ne more mirovati, Naj krepko z elementi se bori, Prestavlja rekam struge, ruši skale, I gladke ceste dela obrtnii |
| Zlatorog (1886): | In tisoč brstij cvête, Odpira cvet se vsak, In vse borí se, gnjête Za žitje, žar in zrak. A koder v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno krepkeje ter se siloma bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo |
| Gozdovnik (1898): | Don Antonio stopi prav pred njega. Na njegovem obličju se bori izraz zaničevanja z onim porogljivosti. |
| Divica Orleanska (1848): | trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške |
| Robinson mlajši (1849): | Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova |
| Blagomir puščavnik (1853): | divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo |
| Lohengrin (1898): | tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je |
| Blagomir puščavnik (1853): | se tudi včasi tistega dneva, ko sva se pred cesarjem borila. ” Po tih besedah zatrobi v rog in konja spodbode. Zdaj |
| Gozdovnik (1898): | vzdržavali daleč glasečo se talitev, in tukaj, prav pred njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi Indijanci. Razbit je |
| Divica Orleanska (1848): | njim se biti. Na to pristavi, de mu treba ni Boriti se za nekaj kar že ima. Če pa te tako |
| Tiun - Lin (1891): | dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko |
| Gozdovnik (1898): | danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi. |
| Roza Jelodvorska (1855): | Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga |
| Zoologija (1875): | Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih |
| Zoologija (1875): | nazaduje. K prelcem spadajo še nadalje : nočni pavlinček (Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod imenom gladilni škriljnik pri brušenji in glajenji. 7. Skupina borova. Najde se malokedaj, pa le s kiselcem zvezan v borovo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | plamen barva zeleno, razmokljiv je v vodi in vinskem cvetu. Borova kislina nabira se ob kraji ali pa na dnu vulkanskih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov |
| Zoologija (1875): | 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster |
| Zoologija (1875): | 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se |
| Tine in Jerica (1852): | Bogu! ” prestano je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se |
| Tine in Jerica (1852): | hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svilar iz Gorice v razstavo poslal. — J. Pobeheimove, puške iz Borovlj se morajo v primeri majhne cene pohvaliti. — Groſ G. Egger |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | železnina in jeklina, ki jo je baron Zilberngelnova fužina iz Borovlj iz Koroškiga na ogled postavila. — Zopet moramo dva Teržičana pohvaliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rusheim v Celovcu. 11. Gosp. nasledníkam baron Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim. 12. Gosp. J. Sirola, bukvovezu v Gradcu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ribnici na Koróškim. 7. Gosp. J. Justu, puškarju v Borovljah na Koróškim. 8. Fužini gosp. K. grofa Ladrona v Gmindu |
| Genovefa (1841): | je is bizhja ſpletla, ji je najbôljſhih rudézhih jagod in borovniz, in posnêji robidniz in malinez nabiral. Puſto votlino je s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | J. Golobu v Kamniku 816 gl. pri K. Končanu v Borovnici 210 gl. pri M. Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg Rio-kave po 168 in 300 kg cukra po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh milj dolga in čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa |
| Kemija (1869): | 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt kohlensaures, dvojno ogljenčevokisli natron, 408. Natron |
| Kemija (1869): | Natrijum, Natrium, 406. Natriumoxyd, natrijumov okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt |
| Kemija (1869): | Natrium, 406. Natriumoxyd, natrijumov okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt kohlensaures |
| Kemija (1869): | okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron borsaures, borovokisli natron, 408. Natron doppelt kohlensaures, dvojno ogljenčevokisli natron, 408. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpredniki tudi tako nesaupljivi in ſamogoltni bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko koriſtnih narédb i. t. d. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | puſti vędit, toku hitru koker moreſh, de ſe boſh v' borſhti snajdla. Al de obeden drugi — Nęshka. Saj Matizhek — Goſpa. Tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu vrozhina me na enkrat prevſame. V' zhaſsih Iętam po borſhti , koker |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lępa! Goſpá. Ti tedej ſam pervoliſh , de bo Nęshka v' borſhti — Matizhek. Kaj ſhe! Bog obari! — Jeſt le enga v' Neshkin |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa Ivan ime — ino vaſh rajni ozhe ſo bili hoſtnikar (borſhtnar) v' Selenizah. Lehko vaſ ſhe ene alj druge male rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per manjſhih poſéſtnikih ne bilo potréba, tudi poſébnih oglednikov ali borſhtnarjov, ker bi vſak s ſvojim nar bolj pràv védil ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rožica, doma bóžiča. Kader se svila, škerlat in dragi zarobi (Borten) v kaki hiši vgnjezdijo, v kuhinji ôginj vgasnejo. Stoječi delavec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu |
| Življenja srečen pot (1837): | rasſhirati. Podvuzhil je Karaſta in Kotimarja kraljeva mladenzha Korotanſko-ſlovenſkiga vajvoda Boruta. Kotumar, ki je sa Karaſtam kraljoval, proſi ſvetiga Virgilja priti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pozvoní; kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor |
| Genovefa (1841): | Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize |
| Genovefa (1841): | savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko, Štajarsko, in en kos Ogerskiga. Herodot je tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | okusu. Cena listu za vse leto je: 6 gold. (za Bosno in Hercegovino 7 gold.), naročnina se pošilja pod naslovom: Administration |
| Sacrum promptuarium (1695): | imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes |
| Gozdovnik (1898): | ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj vas to bôde! « |
| Biblia (1584): | supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Oni so taoje telv vse prakopali noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uſmiljenja, kakor de bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | otamnjenje oltarjev njih zerkvize, kakor ſe kashe, slo v ozhí bòdlo. Pa kakó ſi is take nadloge pomagati? Pojiſkale ſo zhaſtitljive |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v Ameriki, a leta 1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v |
| Najdenček (1860): | krotkoserčnost in dobrotljivost tako hvaliti, da sim pri njem ostal. Boštian je pa rés resnico govoril. Moj gospodar je bil najboljega |
| Najdenček (1860): | bi se bil jez rajše v svojo domovino vernil ; ali Boštian, kupcov kočijaž, mi je vedel toliko dobrega od svojega gospodarja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bila morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in |
| Življenja srečen pot (1837): | poſvetno je gol prah; prava ſrezha boshji ſtrah, 10. ˛Sv. Boſhtjan. ˛Stariſhi ſv. Boſhtjana (˛Sebaſtijana) ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki |
| Življenja srečen pot (1837): | blaga pripeljá, kar mu hzhér nekoljko ſladke torte prineſe; alj Boſhtjan nozhe prikupila, koſze torte volam da ino tako ſkuſhnjavo premaga |
| Življenja srečen pot (1837): | ſvojim ſtani, ſkerbno moliti vuzhili, íno pa varvati ſe greha. Boſhtjan je vidil ſvojiga ozheta ino ſvojo mater lepo Bogu ſlushiti |
| Življenja srečen pot (1837): | ſo njive toljko rodile, de ſta on ino goſpod obogatela. Boſhtjan je po tem ſklenil ſe v' nov ſvét podati, de |
| Življenja srečen pot (1837): | sapuſtí ſvojo mater, nehvaleshnik, kako bo ſrezhen na ſveti? ˛Sv. Boſhtjan je v' Ameriki nevednim ino potrebnim ljudém neisrezheno veliko dobriga |
| Življenja srečen pot (1837): | jemati. V' takih ſladkarijah je nezhiſten ſtrup; ne jemli ga! Boſhtjan ſi je drugo ſlushbo pojiſkal, ino v' nekim meſti poſhteno |
| Življenja srečen pot (1837): | ſpolu hodi, njega ſkuſhnjava vodi ino pregreha na vujsdi ima. Boſhtjan ſe je sunaj meſta na priſtavo nekiga goſpoda vſelil, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | njo pod ſtreho vseme, de ſe ji hudiga ne prigodí. Boſhtjan, vſmilenga ſerza, ji lepo poſtele, on ſe pa sa vrate |
| Življenja srečen pot (1837): | ſebo vsel, ter ſe joka in prilisuje. Na to ſe Boſhtjan rasſerdi, ino njo ojſtro ispraſhuje, kdo ino od kodi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je res, kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev, da bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je poslala krasen perstan in me prosila za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi pobili, (in se spet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža |
| Življenja srečen pot (1837): | nar raji vſliſhi, ter jih reſhi vſake neſrezhe, kakor ſvetiga Boſhtjana. Kekar je she sali ſantizh odraſtil, pride nevarna kushna bolésen |
| Življenja srečen pot (1837): | pregréſhniga snanja naſtavlja; boljſhi je zhíſta véſt, ko slata ſlushba. Boſhtjana je neki shlahen goſpod v' ſlushbo vsel; alj hzhúr, ktéra |
| Življenja srečen pot (1837): | prah; prava ſrezha boshji ſtrah, 10. ˛Sv. Boſhtjan. ˛Stariſhi ſv. Boſhtjana (˛Sebaſtijana) ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki desheli. Lepo ſo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ktera je z razprostertimi rokami in prosečega obraza klečala pred Boštjanom pa molčala. „Boštjan! ” spregovori Nikostrat. „čas bo, da greš — jaz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jezusa Kristusa! ” odgovori s terdnim jasnim glasom in pade pred Boštjanom na kolena. Tudi Nikostrat se verze pred-nj in móči njegovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spet vnel boj prave svete ljubezni med duhovnom Polikarpom pa Boštjanom. Oba bi bila rada ostala v Rimu, ker sta v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od kerščanstva, da bi se bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | premišljenosti in hrabrosti, združeni z največo ponižnostjo. Tudi bistri um Boštjanov je bil v Pankraciju kmalo zapazil blago dušo, čistost in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naša poslanca prišla k njim. Z veliko spoštljivostjo so brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in svetim premišljevanjem se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo nas veselilo. ” „Dobro, oče Dijogen,” odgovori starši, namreč Kvadrat, Boštjanov močni centurijo, „saj sva danes res prav zato prišla k |
| Robinson mlajši (1849): | truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, praviga člena c, k. kranjske kmetijske in bavarske botanske družbe, i. t. d. Tak je delo tvoje dokončano! Lepši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spravil in razun tega tudi očitno pokazal, de je zveden botanikar, zakaj vsih 400 cvetlic je po pravim imenu kerstil. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na |
| Botanika (1875): | ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | baron Coiz skupej spravil, in kteri še dan današen našim botanikarjem od perviga do zadnjiga prav dobro služi. Torej iivala, komur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere |
| Botanika (1875): | drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in |
| Botanika (1875): | premenbah snovi, ki se godé v rastlinskom telesu. Razvitek obče botanike bil je tedaj natvezen deloma na napredek v kemiji, deloma |
| Zoologija (1875): | Imenik botanike. A. Agava 127. Abacca – konoplja 127. Abies 128. Acacia 160. |
| Zoologija (1875): | ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter |
| Fizika (1869): | svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa mnogo stvari je še, ktere niso, kakor rastline ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje |
| Genovefa (1841): | in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg |
| Genovefa (1841): | ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kaj mi je storiti, de se poboljšam? Molitev za kerstne botre. |
| Zlata Vas (1850): | ljudjé niso mogli nič od njega zvediti. Tudi mlinarico so botre silno nadlegovale in ji nagajale z ubozim učiteljem, in de |
| Tine in Jerica (1852): | dela. Liza. Kaj ti praviš? Smole. Jez sim od svoje botre slišala, moji botri je njena soseda pravila in ji zažugala |
| Tine in Jerica (1852): | ti praviš? Smole. Jez sim od svoje botre slišala, moji botri je njena soseda pravila in ji zažugala, naj nikomur dalje |
| Tine in Jerica (1852): | vsaj nobenimu človeku ne povej! ” in se verne k svoji botri, ki je na britofu spet s svojo botro v pogovoru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové |
| Zoologija (1875): | Boljka 118. Bombaževec 149. Bor 128. Borovnica 139. Borrago 143. Bovista 114. Brada kozja 114. Bradavina 115. Brassica 145. Braziljka 159. |
| Botanika (1875): | sem spadajočih strženatih gliv so imenitne: navadna pihalka ali pezdek (Bovista), jajčasta, bela, pozneje z rujavim trosom napolnjena, raste pogostoma po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravno po Bózovi njivi, moshá poſhteniga ino bogatiga. Ko je Bóz k' shenjzam priſhel, jih vpraſha rekozh: „Kdo je ta lavkeſhka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | davi je she na njivi, ino ſe ni ganíla domú. “ Bóz ji rèzhe: „˛Sliſhiſh, hzhi! le mojih dekel ſe dershi, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ubóga, vsame. Ko préd dober mosh, ſi je namrezh Bóz miſlil: Naj boljſhi dota je zhednoſt. Ino pazh réſ je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtran. Po tem je prezej vſtala, ino do vezhera lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le pojdi, ino s' nami sàjmi! “ Ruta perſede k' shenjzam. Bóz ji naloshí. Jedla, ino ſhe nekoliko sa taſho je djala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoji taſhi domu. Tukaj ſta dva sgleda lépe zhednoſti. Bogáti Bóz je tak uſmiljen ino dobrotljiv; revna Ruta pa tako pridna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni naj manji vaſhe dékle. “ Ko je bila júshina, poklízhe Boz Ruto, ino rezhe: „˛Sem le pojdi, ino s' nami sàjmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛S' zhem saſlushim doſezhi tako miloſt per vaſ, jàs ptujka? “ Bóz rezhe: „Shé vém vſe, kar ſi ſvoji taſhi ſtoríla po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ruta pa tako pridna, ſlúſhljiva, pametna ino hvaleshna. To je Bózu nad bogabojézho ino dobro vdovo tako selò dopadlo, de jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Miroslava in moj oče! ” ter starčka rahločutno po bledem licu boža. Milko pa na kolena pade, Blagomirove roki poljubuje rekoč: ”Stari |
| Čas je zlato (1864): | in bije ob tla, de iskre odletajo. Lenček ga prijazno boža in gladi po glaví, ga tolklja po vratu, ga pokrotuje |
| Genovefa (1841): | vſtraſhila, s zhaſam pa je bila ſerznnêji in jo je boshala. Svér ſe té prijasnoſti ni obzhutljiva sdéla. Sdaj ſe je |
| Genovefa (1841): | tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi te shiváli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi hvala! Kar je bilo, naj naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le stari. Mé vošmo, de se strasti vsak — Té kljukaste božíce — Ogiblje, scer bo zgrešil pot Perljudnosti, resnice. Mé vošmo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena Velika noč. — Kadar je predbožično vreme do ss. 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko nmetnost razglasil. — Lorenc Božič, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobre letne nadja. — Mokro vreme po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena Velika noč. — Kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gospá: ,,Ljuba Rozika! ker si tako pridna, ti bom za božič dala novo obleko narediti. S tergovcem sem že govorila o |
| Zeleni listi (1896): | v njih pripoveduje, kako darujejo bogati otroci ubogim kaj za Božič. Jaz vam bom pa danes pripovedoval božično pripovest, v kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is njih na ſnég preletvale in ſe takó pokonzhale. —^ Pred boshizham sneſene kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſadíti. Govejo shivino 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa to kupil. Zhes to je ſhe tudi zhaſi kakimu boshizhu od tiga , ali tok kaj eni mu ſvojih tovarſhov kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in svitla, se kmet dobre letne nadja. — Mokro vreme po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dolga, de je o binkoštih še zmerzovalo, in o božiči so še le grozdje tergali. Vse je bilo tudi silno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo |
| Sveti večer (1866): | da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo |
| Revček Andrejček (1891): | veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan |
| Zeleni listi (1896): | da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v Pavii so na višje povelje zaperli, pa le čez božične praznike, kakor vladni časnik „Oest. Corr. ” pravi, in učenci, kteri |
| Sveti večer (1866): | izgovarjam”, reče gospodu Dejakoviču, „da nas bo Tone včasih obiskal, božične praznike pa vselej z nami preživel. To mu morate dovoliti |
| Sveti večer (1866): | Tonetom, ki je postal cveteč mladeneč, k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane z logarjem in logarico po večerji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | sabo klali, moram vam jaz k sklepu starega leta za božične praznike še žalostnišo prigodbo naznaniti. Kvaterno nedeljo zjutraj k fari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | cerkvi — po 31 letih spet v znanem mu oratarji. — Pretekle božične praznike so tukajšnji vojaki Weberjevega polka ponoči ljudí napadali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | previdnost otéla. J. Oberdank, cerkovnik. Nekaj za hišne gospodinje ob božičnim času! Svinsko in drugo meso se da nar boljši takó |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kjer bom zveličanja vžival, ki ne bo nikoli minilo. Amen. Božični praznik. Ta dan se spomni, de je bil Jezus Kristus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se je začelo srečkanje, po kterem so se delili različni božični darovi, ktere so mili dobrotniki tudi letos prav bogato podelili |
| Sveti večer (1866): | božični dar, kterega nam bi bil zamogel Tone ali kak drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | svobodi, enakosti in bratinstvu vseh narodov. Če pa tudi letošnji Božični prazniki niso še vsadili cvetlic miru in sprave na političnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | in s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so pretekli, — al cvetke, ki jih še zmirom nahajamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na — veselejši Božični čas! Radi se udarno previdnosti Božji — a ne udajmo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični praznik nihče vozil po naši Gorici; samo nadškof so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | pravilno, temveč, da mora biti druga volitev. Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih |
| Zeleni listi (1896): | kako veselje! « »Veste kaj«, reče nekega dne Vida, »skoro pridejo božični prazniki in tedaj jej kaj darujemo«. »Dà, dà«, rekó vsi |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | XVIII. PESM. Na Boſhizhne Praſnek. 1. O Dete zartanu! * milu objokanu! * kolkajn terpish! * ke |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ob polnozhy. 87 XVII. Na svet Vezher. 90 XVIII. Na Boſhizhne Praſnek. 93 XIX. Na S. Vezher per S. Mashi. 94 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat |
| Zeleni listi (1896): | stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-njo dajalo. Uboga vdova pa pride, ino da le dva boshjáka vanjo, ktera ſta vkup eno néshizo sneſla. Jesuſ poklizhe ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enako pravizo, ki ſo veſolni udje eniga trupla! Pomozh soper boshijaſt pri preſhizhih. Is Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | godi, kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki soper boshijaſt preſhizhev ſo tè le nar bolj poterdili : Dobro poſuſhene koreninize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó bolesen ſtoriti? Şkuſhnje vſih shivinſkih sdraviteljev uzhé, de je boshijaſt pri preſhizhih prav huda bolesen in de vezhidel nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to ji je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte |
| Najdenček (1860): | smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa! ali ne vidite, da božjast odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” „O moj Mignonček! kaj moraš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Ustanoverce že več dni božjast lomi zarad direktnih volitev, kajti vsak dan bolje vidijo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan bolniku dajo. — Vezhkrat je prav dobro bilo, praſze med boshijaſtjo s merslo vodo po zelim truplo takó dolgo poljivati, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih volo ta Boshia miſſu, katira vſelei nam h' dobrimo bedy, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tudi nezh sgoditi, Kar bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar je, no kar ni prau |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi spustiti, Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo doushni Boga lubiti s'Zel'ga serza , Dtiſhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ponishnost imeti, Smaſo, poterpeshlivost, Brumnu, no ſvetu shiveti Tu dely Boshia milost. K'dir' dobru ſerze ima, Skus pomozh Boshio on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh |
| Genovefa (1841): | iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe |
| Slate jabelka (1844): | minuta v’ sopernoſti, kakor nebeſhko veſelje pokuſiti. « Pravi ſveta ſlushabniza boshja Marija Viktorija. S. Angela je bila vpraſhana, kako samore teshave |
| Genovefa (1841): | ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim |
| Valenštajn (1866): | duhi, Vilami prebiva rada, V bogove ima vero, ker je bož'ja, Pravljičnih starih bitij zdaj več nej, I boginje so izselile |
| Valenštajn (1866): | Oktavij. To vem. česá se imam tvegati, Nad manoj čuje bož'ja roka, ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno |
| Zlata Vas (1848): | ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog le hoče vse, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se |
| Sveti večer (1866): | je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji se mi je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h' sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſramota sa volo tiga ſturjeniga greha, ta strah te ſodbe Boshie, ta nagviſhnoſt te pokure, ta ſiunoſt te hudobe tiga greha |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | K'dirga lubit ti sapoveiſh. Sedma Peiſem. Te deſet Sapovedi Boshie. 1. Bog popiſou je postave Na dve Tabli s'mozhy |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto delat. 1. Duſha ostane vezhnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | no vſe rezhy So se prezei sazhele, So perſhle od Boshie mozhy Na glaſs nega povele. 2. Bog ozhe je Synu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh sazheu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Koga ſhe virjemo ? Od. De mi pres pomuzhi gnade boshije na moremo ne dobru ſturiti, ne hudiga ſe varvat, ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga ſveita. S' katirih beſed |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru je na krishu Sbriſalu grehe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebeſs podati Oteu , no zhlovek postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju |
| Sacrum promptuarium (1695): | Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo in |
| Oče naš (1885): | med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod |
| Ta male katechismus (1768): | je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl |
| Ta male katechismus (1768): | prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ni vezh kruh no vinu , Ampak Meſu, no kry JESUSA Bosh'ga ſynu, Kokar on ſam vuzhy. |
| Biblia (1584): | bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava shiva sina boshija v' te kruh noi vino, poklizha? 2. Jas N. N. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym ſkus shtirideſſet dny perkaſuvov , inu s'nymi govoruv od boshjega krayleſtva. Inu kader je on s'nymi jęduv , je nym |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 11. Poſtavi. O Viſſokuſt tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel namorejo njegove ſodbe sapopaſti, inu njegovi poti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval |
| Genovefa (1841): | pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden |
| Oče naš (1854): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti katoliški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo |
| Tine in Jerica (1852): | otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi. |
| Ta male katechismus (1768): | narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh spet nate krei zkier si ti prei bonov ujemeni boshiomi noi bodi vpokoji inu shegneite Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjemi da oni kna bojo moli kei zhries me napraviti sbesiedo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu potam trezhijam barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg sveri Duh † Amen jedi ti natvoi krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri |
| Ferdinand (1884): | pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Kir je ona ſama po podobi boshi uſtvarjena. Pr. Sakaj tedej sa en Kruh proſsimo ? Od. Duſhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen: 3. Ozha 3 zbesh: 1. vero. SHEBRANJE. k' Materi boshjei. O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tomi shebranji perpravov! ta shebranje je 6 molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje |
| Genovefa (1841): | iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni |
| Sacrum promptuarium (1695): | priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui |
| Sacrum promptuarium (1695): | letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo |
| Gozdovnik (1898): | vam je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Sama o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor de bi to delo |
| Zlata Vas (1848): | pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega |
| Blagomir puščavnik (1853): | je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako |
| Maria Stuart (1861): | Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
| Oče naš (1885): | bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je bil |
| Lohengrin (1898): | suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhpegel, ki ſe Bog is njega vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s' Bogam je |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam |
| Ta male katechismus (1768): | po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak |
| Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | angelou boshiah inu skues tugaht teh kerrabinou inu Serafinou? jas N. tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah boshiah svetnikov inv isvolanah ti bodita smano dones noi navezano ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah tv |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | nar bolſhi boshja beſseda? Od. Svet kerſhanſki Nauk is uſt boshih Nameſtnikou. Pr. De tedej vaſha Duſha bo u' Bogu brumnu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridatha inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne |
| Sacrum promptuarium (1695): | volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in |
| Genovefa (1841): | me ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu |
| Divica Orleanska (1848): | francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu |
| Robinson mlajši (1849): | ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo |
| Tine in Jerica (1852): | vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah, on je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju |
| Ta male katechismus (1768): | III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti |
| Ta male katechismus (1768): | katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá |
| Ta male katechismus (1768): | de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' |
| Divica Orleanska (1848): | lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s |
| Ta male katechismus (1768): | ali povedanje svojeh grehov pred enem spovdnikam, namestnekam boſhjem. V. Pokura, tu je: ſadostisturjenje, ali shtraffenga ſa grehe k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes uſſe ſveſt, inu akulih je on mene is Synam boſhjem noshezho othl skrivaj ſapuſtiti, toku mene on vonder reſglasiti ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narvezhe sovraſhnek teh zhednoſt, inu de so njegove malupridne regelze boſhjem ſapovdam ſuper. Kedur je s' Chriſtusam na krish perwit, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | iskro is gvanta prezhstresesh, de se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem straham te hude misle ſdajzi napreſhene, se is eno giſterko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'zujnah, inu zapah tèzhy, je vonder ſhlatnu oblezhen pred boſhjem oblizhjam, zhe je le v gnadi boſhji, koker je slabu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so drugi; ſakaj ti navęsh, zhe niso ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | supet bati, temuzh vi ſte prejelli Duha tega goriusetja k' boſhjem otrokam, v' katiremu mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vkup na vsame, na bo negova pamet s' timi vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu ſerze v' ſvetih sheliah vshganu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludmy ſposnov, tega bo tudi Syn tega zhloveka ſposnov pred boshjimi Angelzami. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bôl pogmęrajo. Ona je takrat taku oſtudna inu gèrda pred boshjimi ozhmy, de aku bi jo my v' letej podóbi viditi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od ſvętiga Duha sapuſhena duſha drusiga, kakôr ena nagnuſsoba pred boshjimi ozhmy. Ena s' ſvętim Duham vkupej ſternena duſha pak vshiva |
| Ta male katechismus (1768): | ſa drugem k' Mohorju tekli, njega, dokler je njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je use dergazhi: noi vse doro pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an dar alpa an shaz ofenporava al resodeva: skues tvojo boshijo volo Amen. |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio |
| Biblia (1584): | je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh |
| Biblia (1584): | kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim bily: 4. Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rudezhi raki tebi tvojo krivizo kàshejo, in trepetala ſi pred boshjoj ojſtroj pravizoj. Poglej kako ſtraſhna je huda véſt, ona boshji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je le boshji pot: on mora oſtati |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Prejšnji. Grofinja. Tesnobe te prebiti več ne morem, Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Njihovo slepo ukrotiš tegoto? Vojvodica i Grofinja. Za bož'jo voljo, ne! Ilo. Zdaj ne, vojvoda! Grofinja. O drži, drži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama |
| Divica Orleanska (1848): | pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil |
| Tine in Jerica (1852): | je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v |
| Stric Tomaž (1853): | kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi |
| Oče naš (1854): | pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože |
| Ferdinand (1884): | »Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če |
| Ta male katechismus (1768): | testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá |
| Ta male katechismus (1768): | Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi |
| Ta male katechismus (1768): | ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali |
| Ta male katechismus (1768): | ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice |
| Genovefa (1841): | vertam vmaknile, je shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda Brabanſhki. Savoljo njegoviga ſerzhniga poguma in njegove velike hrabroſti ſo ſe |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v nóžnico poprej ne |
| Lohengrin (1898): | za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v |
| Lohengrin (1898): | grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu). |
| Zoologija (1875): | pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne, vendar njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſodne hiſhe do druge svesaniga pelali, zukeine per laſseh, inu bradi, kerváve shlaſernize, inu ſmerdlivu sapeluvaine, nazhloveshku resgaishleine, ternovo krono, sheble |
| Kratkozhasne uganke (1788): | hladne, ali gorke, jo use glih) si ti bradovizo na bradi, ali na roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny ſapored, kolkerkrat |
| Zlatorog (1886): | jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno |
| Oče naš (1885): | te hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima |
| Botanika (1875): | mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſapored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red |
| Kratkozhasne uganke (1788): | use enu; ke v' 14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader se goridijane, inu ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa bradovize. „Goſenze is répe ali sela pregnat, vsemi devét goſenz od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | minila. — To gotovo pomaga, ako mersliza ſama od ſebe mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | is ſoljo v' red v' eno męshto, inu s' tem bradovizo maſhi: tok njo s' korenino vonspravesh. XXXI. De otrozi kôs |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pęname (so hladne, ali gorke, jo use glih) si ti bradovizo na bradi, ali na roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny |
| Rudninoslovje (1867): | tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro |
| Valenštajn (1866): | Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vôde (Selterwasser) ; zdravi posebno bolezni na persih, kašelj, pivko, naduho, brahorje, želve (Skroſeln) začeto plučno jetiko i. t. d. Tretji vrelec |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svoji jednostavnosti. Razen tega se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda označena z |
| Zoologija (1875): | so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi kdo reči, de je cena te knjige za naše bravce prevelika, ali če se premisli veličina knjige in lepota papirja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vunder tudi sami po sebi celotina. Po ti poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | lepa za poslano; sicer pa nas bo in gotovo vse bravce našega lista serčno veselilo, ako, bote spolnili, kar nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo v edinoſti sdrushene mozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj sa kratek zhaſ Slovenzam povedati. Kakor imo ſliſhali, nektere bravze poſebno po novizah mika; tudi tém bodemo vſtrezhi ſe prisadjali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na ſvoje bravze opravljati. Ker ſo tedaj „Novize” narprej in poſébno sa koriſt |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je med dnevom tù ali tam prigodilo. Tudi z dragim bralcem se podamo na pot, pa ne v krasne verte, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poslane gosp. dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to „pojasnilo” svojim bralcem, da zvedó, da ste prav imele, ko ste unidan zavračale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim bralcem, če jim ta poduk po večem podamo. Tako piše gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobili; prav radi bi ga bili že v poprešnim listu bravcam krajnskih „Novic” v roke podali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slišali o njih, sem si izpisal nektere, ter jih podam bravcom Novičnim. Zakoniki so zercala, v kterih se ogleduje življenje narodov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | postave V današnjem listu smo na strani 4. podali svojim bravcom kratek zapopadek o nji; z natisom cele postave bomo začeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vertovc je umerl, živi Vertovc! Po tem razumljenji svojih čast. bravcov začnemo 1. pismo iz 2. Vertovcove občne zgodovine. Pervi po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | m/p.“ Da bojo pisemce to razumeli tudi tisti naših bravcov, kteri radi berejo v listu našem gosp. Terstenjakove spise, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadja ; drugizh pa bodo na to visho voſhila naſhih dvanajſt bravzov tiſti goſpodje ſami brali, kteri v téj rezhi veliko perpomozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To je potrébno! ” Dvanajſt bravzov kmetijſkih noviz. Perſtávek vzhredniſhtva. — Prizhijozhe piſmo ſmo pred tremi dnévi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5. v poprejſhnim liſtu je: Grablje. De bi sheljé nekterih bravzov ſpolnili, bomo prihodno tudi zeno preſhizhev, kakor je na tergu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju, kteriga ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe lih takó naleti. To naj bo k rasumnoſti naſhih bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke podamo. Vredniſhtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli zhuvaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſe to pazh prav kmalo sgodilo : gotovo veliko naſhih bravzov je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobé, in ki jih morebiti, ſkorej bi rekel, malo naſhih bravzov posná, od ktérih ſam goſp. Vodnik takó le piſhe: Şmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smoshnoſti pri naſhim delu nikdar posabiti ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe nizh vedilo ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | gotovo zanimival ta govor poslanca Hermana; kajti razvideli bodo naši bralci, da tudi drugod ne gré tako naprej, da politična uprava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar je sicer sploh znano — da tudi letos bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navadno. Dosti je, de jo le tako postavi, de ga bravci lahko razumijo. Takih beséd, ki še niso povsod znane, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetijske šole, pa vse bolj ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali in si jih dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod versto. Tudi še kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povestjo samo v ozki zvezi; vendar je ostalo, kolikor je bralcu v pojasnjenje popisanih dogodkov ravno neobhodno potrebno — vzelo se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | da ostane na veke slavno, učenimu ravno tako kakor prostimu bravcu v poduk in veselje. Vertovc je umerl, živi Vertovc! Po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | to doseglo. Začeti pa moramo iz maliga, da bo vsacimu bravcu jasen naš dokaz in bojo gotovi naši nasveti. Kratkovidni človek |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč vsakemu bravcu, ki na kaj več misli kakor le na svoj samotni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni tako. Koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez |
| Robinson mlajši (1849): | Kar se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska |
| Robinson mlajši (1849): | če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí **). Gotovo, ljubi bravec! si že po vaséh hodil in morebiti si sam v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | némſhka detela she 21 lét raſte. Ako greſh, ljubi moj bravez, v Latermanovo ſ-hodiſhe poleg Ljubljane, bodeſh koj per sazhetku imenovaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na rashnu okrog. Sa vſako povéle, 'Mam shidano volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | moč, napeti bode treba duševne in materijalne sile ter deželno b ram bo postaviti na tako stojališče, da bode karkoli moč |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa mano. XV. POSTAVA. Teh gnad ſanuzanje je tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | popolnema odleſhenje. XV. Poſt. Teh gnad ſanezhuvanje je tega ſvelizhanja brambanje. XVI. Poſt. Groſa pred greham je k' dobremu enu veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Görz. “ V léti 1809 je dal on tudi péſmi sa Brambovze na ſvétlo, ktére ſo ſe od uſt do uſt po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje ſmo shidane Dobro nam je. Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj soper bramorja prav dôber; ravno sató potreſujejo tudi vſeſkosi vertne gredize s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna |
| Zlata Vas (1850): | oplasil. Vsako léto je bila ta postava celi srejni očitno brana. To so mogli stari in mladi, možjé, žene in otroci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar nič ne gane, In glose — te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte |
| Divica Orleanska (1848): | ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen |
| Lohengrin (1898): | okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene |
| Lohengrin (1898): | kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran! |
| Robinson mlajši (1849): | kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér se ž njimi morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa rahljo ali lahko semljo ſlushi s leſenimi sobmi nabita brana. Kadar je semlja mokra, de ſe mashe, ſe neſme branati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s domazhim dreveſam ; satorej Slovenzam ſvetvajo ſi tako drevo napraviti. Brana je pri kmetovanju drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako drevo napraviti. Brana je pri kmetovanju drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá in poravnava ; ſeme savlezhe in plevel podrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savlezhe in plevel podrije. Sa debelo in teſhko semljo mora brana s shelesnimi sobmi nakovana biti; sa rahljo ali lahko semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko ne prime, ſe mora obteshiti. Po nekterih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raskopavati ali tolzhi treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim tudi na Nemſhkim ſim ter tje vidil, je poſebna brana, ktera je tako narejena, de v predni verſti, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu lahko s brano prevlézi, brana bo plevél isplela. Kdor pa takó ne ſtorí, naj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne ; brana semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obteshiti. Po nekterih krajih imajo ſhtirvogljate, po drusih — satozheno trivogljate brane ; — nektere imajo krive, druge ravne sobé. Sobjé imajo v opljine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſizer ſeme in perſt na kupe dergnila. Teſhke ſhtirvogljate brane s 24 — 28 nekoliko naprej sakrivljenimi sobmi ſo ſploh sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vézhji domazhije imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri brane namrezh, klere ſo ſkupej ſklenjene, vpreshejo dva konja, in ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s ktero |
| Robinson mlajši (1849): | vem, kaj je to bilo. Oča. A kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro |
| Robinson mlajši (1849): | jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v |
| Robinson mlajši (1849): | v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro premrasi, ſpomlad pa naj jo pridno brana in rahlja. Brananje s konji je hitreji in koriſtnejſhi, kakor s vôli. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po simi dobro premrasi, ſpomlad pa naj jo pridno brana in rahlja. Brananje s konji je hitreji in koriſtnejſhi, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravljati, ktere ob enim ali na enkrat orjejo, ſejejo in branajo. Poſebno pa imajo na Ogerſkim maſhine ali take ſejavnize, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo grepe terde. Umetni kmetovavez bo vedil, kadaj ſe mora branati, de bo prav. Kdor pred simo orje, ali je zelino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vid' okoli. „Kdo mi povlezhe teshki plug? Kak' semljo zhem branati? Kdo mi poneſe kamnje 's nje? In ako kruh bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav dobro sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko ne prime, ſe mora obteshiti. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brana. Kadar je semlja mokra, de ſe mashe, ſe neſme branati, tudi ne, dokler ſo grepe terde. Umetni kmetovavez bo vedil |
| Zoologija (1875): | nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | driske imeti, sícer zna iz driske v čevih černi prisad (Brand) postati. V hudi pljučnici naj se 3. ali 4. dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Bleiche. Cvetna moka, Mundmehl. Zapečatiti, gerichtlich in Beschlag nehmen. Palež, Brand (bolezen na terti). Sipa, Streusand. Habán, Klachel, Bengel. Čljad, Kinder |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Dönninger, ali uže drugi dan tekli so begunci dalje, v Brandach. Tam je imel Hofer posestvo in tu je bil najprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Welſpergu, Rajtenavu in Primeru, z. k. poglavarjev naméſtnik. Dominik Brandstetter z. k. poglavarſki ſvétovavz. Ignazi Kíseveter, mojſter zheſkiga predenja, per |
| Genovefa (1841): | máh od naneſbêniga ſnêga premôzhil in premrásil. Vrata votlíne in branézhe hvojeve vêje ſo bile od ivja smiraj béle ko ſnég |
| Divica Orleanska (1848): | ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki se s svojim temenam nebés dotika in z zlatim branilam ali sčitam odvračuje gromove hudih oblakov. Na vsaki téh sedem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sam pred njimi hodi; Ki v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni |
| Divica Orleanska (1848): | ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se |
| Divica Orleanska (1848): | njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred |
| Ferdinand (1884): | reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej |
| Zlatorog (1886): | višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi |
| Gozdovnik (1898): | toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad |
| Genovefa (1841): | je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z |
| Zlata Vas (1848): | pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni |
| Divica Orleanska (1848): | Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam |
| Robinson mlajši (1849): | če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok |
| Zlata Vas (1850): | v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi župan |
| Zlata Vas (1850): | kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče |
| Zeleni listi (1896): | gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni dal odpraviti. Šel je zraven. |
| Roza Jelodvorska (1855): | in stare drevesa, ki so obdajale milo dolinico, so jo branile merzliga viharja, in tako so ji bolj začasno pomlad narejale |
| Maria Stuart (1861): | Iskat pri svoji rodbini pomoči. Mednarodna pravica, visokost Kraljeva je branile niste; v ječi Življenja zora ji je utonila. In zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile tega, je vse radovedno, ali bojo to sedaj storile. — „Domobran |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tú v sredi trše klade, ktere so se sprhnenja bolje branile. Vsled tega nastanejo iz sprhnenega granita prav čudne podobe, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi |
| Viljem Tell (1862): | Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje. |
| Čas je zlato (1864): | zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili v šolo hoditi. « |
| Divica Orleanska (1848): | zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj |
| Zlata Vas (1848): | moja, de le vém, de se ti mene moža ne braniš, — tvoj oče in mati te ljubita kot punčico v očesu |
| Lohengrin (1898): | greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' ſebi, uzhenzam pa rezhe: „Puſtite otrozhizhe k' meni, ne branite jim; tazih je nebeſhko kraljeſtvo. Ino pa gotovo vam povém |
| Fabule ino pesmi (1836): | najſhel je? Ne véſh, pri Tarviſi bi ſtati No ſhanze branit’ mel? ˛Si ti no tvoji plahi brati Dushnoſt ſtoriti htel |
| Fabule ino pesmi (1836): | no v’ me dêhnite, Da ſe moj otali! Sima njemi branit’ zhé Péti, kaj vſa fara vé, Enem’ moshi k’ hvali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa |
| Divica Orleanska (1848): | V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na |
| Divica Orleanska (1848): | smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim |
| Valenštajn (1866): | Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko |
| Zoologija (1875): | človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi |
| Gozdovnik (1898): | Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas že |
| Zlata Vas (1848): | se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima |
| Stric Tomaž (1853): | mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v |
| Maria Stuart (1861): | Nje obraz! (Poljubi ga in tiho zamaknjen gleda). Mortimer (med branjem pazi na-nj). Sedaj vam verjem, lord. Leicester (ko pismo z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z branjem. Vzela je v roko zvezek za zvezkom bukev, ktere je |
| Pozhétki gramatike (1811): | eden je nedoversshen ali nedopolnen, je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai |
| Pozhétki gramatike (1811): | de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ſtan potrebujejo ; v branju bodo svedli sa kmetovanje potrebne rezhi, de ſe bodo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe per mladenzhih rado sgodi, sakaj mladoſt je noroſt. V branju bodo vaſhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ſtan potrebujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s trudam brati samogli in tako v njih veſélje k branju saduſhiti? nameſt de bi jih podbadali, oshivljali in s ſladkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač |
| Stric Tomaž (1853): | Oh Juri! varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajih Štajarskega veliko škodo naredila, je v 6 soseskah okoli Braslovč vse na polji tako čisto pokončala, da so mogli vdrugič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Braslovč poleg Celja se piše v poslednji list štaj. kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo bo iſkal v ſvoji okolizi ras — ſhiriti. — o — Moka (brašno) krumpirja. Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brašno) krumpirja. Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno) is krumpirja delati, in perpoveduje, kako pametno so severni Nemci |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda |
| Stric Tomaž (1853): | čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat |
| Stric Tomaž (1853): | brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko je še on otrok bil, v |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra |
| Gozdovnik (1898): | Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče |
| Gozdovnik (1898): | mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno |
| Gozdovnik (1898): | pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje |
| Lohengrin (1898): | ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu |
| Ta male katechismus (1768): | Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je hotel videti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ona je to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni |
| Zeleni listi (1896): | pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekli Joshefu: „Pojdi, pojdi, ino poglej, kaka je kaj per bratih in shivini. “ Pokorni Joshef prezej vſtane, ino gré. Kedar ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih. Kdo nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli |
| Biblia (1584): | Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k njim poda, je varen |
| Oče naš (1854): | če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brez dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se blu bel perrajmalu taiſte perpisati, inu iſrozhiti, koker vam Bratji, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa? Vam ! |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre v' Bratovski Zirqvi S. Joſhefa S. Ma- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu seſtre oppominene te regelze inu poſtave, kar bo narbel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spovę, inu urednu S. Reshnu Telu prejme. 2. Dobę tudi Bratji, inu Seſtre te Bratovshne P. O. na ſadno smertno uro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči: ta mož slovenske |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile |
| Zeleni listi (1896): | proti hiši. Bogdan, kateri ni vedel, kaj se bo z bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo |
| Zeleni listi (1896): | Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je |
| Ferdinand (1884): | jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter |
| Ferdinand (1884): | postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela |
| Oče naš (1885): | je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka |
| Ta male katechismus (1768): | Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8 |
| Pripovedke za mladino (1887): | Od sedaj naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v rádosti sercé igrá, Kér tam vidim zelenéti Polja svojiga bratica. 'Z mračnih logov se odkriva Bistre Sovne dólič mirni, Tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Naj jim tertice rodijo Naj pšenica polni klase, Sej tud bratice gostijo, Če jim dobro vince rase: Bomo skup se veselili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Bog te obari, Angelzhek! — DEVETI NASTOP. Monkof nasaj pride. Monk. Bratez, zhe tvojga sdihvanja ne bo ſkorej konz, ti bom damu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kakſhna neſręzha pergoditi — Nozh ima ſvojo mozh. Tulp. Prov imaſh, Bratèz , ſej pak jutri supet pridemo — Ansh. Nizh naj ſe neboję |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Monk. Bratez, tak je, vidiſh , koker ſi ga le voſhit moreſh — sręl |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti jeſt, inu jeſt bom ti — Tulp. Meniſh? — obriſhi ſe, Bratez — DESETI NASTOP. Glashek, inu ti popręjſhni. Glash. Naj nesarnerijo Goſpodje |
| Življenja srečen pot (1837): | vezh ko ſi ti, lehko de ſhe pa bojo. S' braterno ljubesnijo ſe med ſeboj ljubite, s' pozheſtenjam drugi drugimu napréj |
| Življenja srečen pot (1837): | na Angleſhkim prelepo bratovſhino imajo, de ſe med ſeboj po braterno shganja varjejo. Per naſ is repe, korenja, podsemlíz alj krumpirja |
| Življenja srečen pot (1837): | dobrim, naj bi malike molila in satajila Jesuſa. Pa po braterno odgovorita: „Le ſamo eniga Boga móliva: le en ſam je |
| Življenja srečen pot (1837): | od matere rojen; Jesuſ je priſhel na ſvét tebi po braterno roko podàt, ino te ſpet pripeljat k' tvojimu ljubmu Ozhetu |
| Življenja srečen pot (1837): | ſushne, premoshenje vbogim rasdajal, ino tako ſvojo poſvetno ſrezho po braterno s' drugimi delil. Vſi pravízhni ſo ga ljubili, ino po |
| Življenja srečen pot (1837): | semlji in v' nebeſih. Satorej rad pomagaj tud ti po braterno; s' kako meró boſh méril, ſe tebi mérilo bo. — Le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta, od leta 1845 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da na Napolitanskem se pripravljajo hude reči. — Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor |
| Revček Andrejček (1891): | No, naj bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s |
| Sacrum promptuarium (1695): | non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak |
| Sacrum promptuarium (1695): | mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za |
| Pozhétki gramatike (1811): | ils, oni, elles, one: Kakor je lis, berem, tu lis, bereſh, il ali elle lit, bere, nous lisons, beremo, vous lisez |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa tam slágati mora. „No, no,” pravijo vuzhenik, „she kolj bereſh; v' kateri ſholi ſi ſe pa brati vuzhil? ” „Oh, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | mon frère et sœur lisent, moj brat ino moja ſeſtra bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada |
| Pozhétki gramatike (1811): | vous et votre, frère vous lisez, ti ino tvoj brat bereta. (. Prava dvornoſt hozhe iméti, de préd imenujemo zhloveka, s' ktirim |
| Pozhétki gramatike (1811): | il ali elle lit, bere, nous lisons, beremo, vous lisez, berete, ils ali elles lisent, berejo. Nameſtimena je, jes, nous, mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſpominj nad njo hvalilo. “ — ˛She sdaj, ravno ko to berete, ſe ta Jesuſova beſeda ſpolnuje; nje ſpominj je v' zhaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj , ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati, če bi slovenski |
| Pozhétki gramatike (1811): | tretje, poſtavim: vous et moi nous lisons, ti ino jes bèreva: vous et votre, frère vous lisez, ti ino tvoj brat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Berite to priliko ali pergliho: Kaj ne, zhloveku, kadar ſe k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko svediti , kako ſe vaſhim otrokam po ſholah kaj godi. — Berite, poſluſhajte ! Bilo je 13. kimovza letaſ, ko ſo vſakdanjſko ſholo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſp. Matévsh Ferlan snajdli, ne bodem po vſih uſtah hvalil. Berite kar od nje v novizah v 2. in 18. liſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite jo s takim veſéljem, s kakorſhnim Vam jo srozhimo! V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh |
| Najdenček (1860): | je, sosed,” je začel eden gostov; „če mi nečete verjeti, berite sami, tu imate Augspurške novice. ” — Sosed je bral. — „Resnično, prav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | mrtev kapital? „Ako sedaj še od Blaznika, kakor se pravi (berite vendar poročila o odborovih skupščinah), kupi vse že zglodane in |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neki listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve v Ljubljani pripravljene za |
| Stric Tomaž (1853): | dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Novíce imela, ki bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe |
| Biblia (1584): | Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali kaj pomaga, kér ga bo le malo izmed njih bralo (kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blizo 60 let stara, kteri se je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh, De vsak takó pisári. De z zdravim sercam smejo brat' Tud mladi — ne le stari. Mé vošmo, de se strasti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice” brati. Doſti koriſtniga se v njih bere, to more vsak spoznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šole ne vpelje, de ga bode vsaki znal, kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati |
| Revček Andrejček (1891): | bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Çasopís priniti. Mi vas pozdravljamo, i ostajemo vam na sluxbi Bratja Battara sʃr. '' Kakor imajo ˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domovini, — Ova mati nas je odgojila, Njezin je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega uſſe dobru misliti, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Naj v ognji rodoljubja vnema Slovensko vsako' serce se; Ljubezen bratovska objema, Pobrati naj narode vse! Ti, bravec, prašaš nas Novice |
| Valenštajn (1866): | Al bi se v bojno polje promenilo To mesto, svada bratovska ognjenim Očesom po njegovih ulicah Spustila se v div'jaštvu grozovitem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſamno, ino ſe isjoka. O, kako lepa je reſnizhna bratovſka ljubesen! Ko ſi je Joshef obras ismil, pride nasaj, ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkoda ne bo povernila. 25. Sato je is prave in bratovſke ljubesni vſak, kteri své, de ſe je kdo prezénil, to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' veliko uzhenzi v' neki hiſhi v' molitvi ino s' bratovſko ljubesnijo sbrani. Kar ſe okoli devetih pred poldnem velik ſhum |
| Robinson mlajši (1849): | ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi enake pomoči od druzih Slavjanov, ktéri tudi, kakor naše bratinstvo ih rojaki, imajo del v časti in Slavi teh pesem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſati in nekterim krive miſli od teh bratovſhinj odvseti ker miſlijo, de ni mogozhe vezh is bratovſhnje ſtopiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in visharji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovana, ktera ſe je she v letu 1823 sazhela. Ta bratovſhnja ne sagotovi ſamo pohiſhtev, temuzh tudi klajo, hiſhno orodje, shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta bratovſhnja poſébno dobra: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſhkoda ſposna, in tako dalje. — To je v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezhe dobróte bratovſhnje ne sgubé. Zhe pa rezhemo, de je bratovſhnja ſ. Florjana v Gradzu sa prebivavze Shtajerſke, Koróſhke in Krajnſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoji neſrezhi nikoder, sato, kir ſo ſami dobroto, ktero jim bratovſhnja ſ. Florijana vſeſkosi delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Reshnu Telu prejme. 2. Dobę tudi Bratji, inu Seſtre te Bratovshne P. O. na ſadno smertno uro, aku se zhiſtu spòvędó |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perrajmalu taiſte perpisati, inu iſrozhiti, koker vam Bratji, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa? Vam ! |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uro ſbrati ſa ſhive, inu mertve brate, inu seſtre te Bratovshne moliti, inu na to manengo eno S. Masho najeti; katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naſajpernese, al katiri od enega Brata, ali Seſtre s'te Bratovshne ſveè, de je umerl, ima toku dobr biti, inuhitru njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | PREPISANIZA ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in razhumbo ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſi v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani. Ako ſo ravno vſe bratovſhnje ſ. Florjana koriſtne , pa vender miſlim , de je sa naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko sgodi, in tudi de tako ob zhaſu neſrezhe dobróte bratovſhnje ne sgubé. Zhe pa rezhemo, de je bratovſhnja ſ. Florjana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo , kterih namen je, ſhkodo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in Krajnſke deshele poſebno pripravna, vender ne pravimo, de druge bratovſhnje ſ. Florjana tudi dobre in koriſtne niſo. Tudi druge ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | va-njo sapiſhete, ſvoje dolshnoſti vedili, bodemo drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teh treh deshel! tudi Vam ſo druge, ravno take koriſtne bratovſhnje ſ. Florjana odperte. Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in Krajnſko deshelo léta 1843. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorelzov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode. Kratkozhaſnize. (Nekimu grajſhaku), ki je bil slo sadolshen, pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od dne do dne vezhi in mozhneji prihajala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je v'ti Bratovshni ſapisan, ta narozhi enemu , de po smerti njegovu imeè naſajpernese |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Njeh Papeſhova Svetuſt Innocenzius ta XI. podejlę leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA ODPUSTEK. Tu je : popolnema odpushanje uſſe pokure |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premoshenje naſhih ſoſedov je obvarnji, ki ſo s nami v bratovſhnji. In vſe to ſe s nekterimi krajzarzhki sgodi! Koliko mènj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Naj vam bodo neſrezhni Mednijani vſim, ki niſte ſhe v bratovſhnji ſ. Florijana veliki ſvarivni isgled! — Zhe naſhim nagovoram ne verjamete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojo ſerzhno beſedo tega ali uniga napravljajo, de naj k bratovſhnji ſ. Florjana perſtopi! Naj mu rasloshno povejo v kakſhni nevarnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in sneſe 43 milijonov in 803700 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podamo: „V letu 1843 je na novo 2243 deléshnikov k bratovſhnji perſtopilo : is Şhtajerſkiga 1064, is Koróſhkiga 638, is Krajnſkiga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí bratovſhnji sapiſani, hititi k nji perſtopiti. Şliſhali ſte she vezhkrat, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní). „En mesec |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Preslavna krona! Moj Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti |
| Zeleni listi (1896): | Sneg je, sneg! « »Sneg? Kaj pa je to, sneg? « »Kaj? Bratranka? Ti nisi še videla snega? Čakaj, čakaj, ti se hočeš |
| Zeleni listi (1896): | »Bratranka, ne bodi nerodna. To vendar ni perje! « »Pa kaj tedaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | po bratsko se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | i Metod! ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se kristjansko ljubimo, po bratsko se milujemo; Oj sveti Ciril i Metod! po bratsko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa |
| Robinson mlajši (1849): | prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel |
| Kemija (1869): | nahaja se pogostoma v prirodi ter se imenuje rjavi železovec (Brauneisenstein). Rumen je ali rjav in mnoge rudnine so rumene ali |
| Kemija (1869): | rothes, rdeča krvolužna sol, 426. Bór, 398. Borač, Borax, 408. Brauneisenstein, rjavi železovec, 425. Braunkohle, rjavi premog, 506. Braunstein, rjavi manganovec |
| Kemija (1869): | V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni |
| Kemija (1869): | nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo moraſh vezhkrat globóko preoráti, po vſakimu preoranju jo v brasdah dôbro ſpraſhiti, potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odkopano semljo saſuti. Zhe ſe pa krompirju gnojí, ſe po brasdah ali po jamizah okoli vſaziga krompirja po péſti take preſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivah , to je, veržem od vsake strani nar manj tri brazde, in naredim razorjev le toliko, kolikor jih je treba, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plam, „Gospod se bliža, kliče, ogladite mu pot, Iz rodovitne brazde poplite ljulko zmot! ” Enkrat ob letni uri se v daljni |
| Zoologija (1875): | cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na brazde istega cveta, ali pa na brazdo druge rastline iste vrste |
| Stelja in gnoj (1875): | Ta lastnost daje potem pesku krhkost ter drobljivost obrnjene zemlje (brazde), kar se tudi pri sušenji ne zgubi. Po tej poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol |
| Stelja in gnoj (1875): | poti dober pesek postane prst, kakoršna je v naj boljši brazdi. |
| Botanika (1875): | nam kaže povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum convolvulus); na brazdi a zapazimo veliko množino pelodovih zrnov b, kterih nitasti mešički |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna |
| Botanika (1875): | plug, kakor tudi da je cesar Jožef na Moravskem sam brazdo izoral, so ta djanja le izraz spoznanja, da je poljedelstvo |
| Botanika (1875): | godi s tistimi zrni cvetnega prahu, ki so padla na brazdo, vidimo, da se to zrno najpoprej napné, in da se |
| Zoologija (1875): | cvetji prenašajo ga na brazde istega cveta, ali pa na brazdo druge rastline iste vrste in na ta način pospešujejo oplodbo |
| Rudninoslovje (1867): | so stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nahajališča imenovanih biserov so v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali krisolit, kremenokislo magnezijo, Mg3 Si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in v Sedmograškem gaje nekoliko. Izhodna Indija pa, južna Amerika (Brasilija, Peru, Chili, Kalifornija) in Ural so bogati kraji radi te |
| Zoologija (1875): | Krvosesi ali vampiri (Phyllostoma) so veliki, kri pijoči netopirji v Braziliji, ki razpeti merijo črez dva črevlja. Po noči se |
| Zoologija (1875): | Penelope), ki se oba dasta ukrotiti. Tinamu (Crypturus) nadomešča v Braziliji našo jarebico. Znamenita je tudi avstralska lesna kokoš (Catheturus), ki |
| Kemija (1869): | premog, 506. Braunstein, rjavi manganovec, 427. Brausepulver, šumeči prah, 469. Braziljka, Rothholz, Fernambukholz, 486. Breehweinstein, bljevalna sreš, 468. Brennstoffe, goriva, 508. |
| Zoologija (1875): | 143. Bovista 114. Brada kozja 114. Bradavina 115. Brassica 145. Braziljka 159. Breskev 157. Brest 131. Breza 130. Brina 129. Briza |
| Revček Andrejček (1891): | Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj torej delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim |
| Stric Tomaž (1853): | unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne berbraš in si domišljaš, tiho bodi, vsaj si še otrok, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sodi svet. S tem se odgovarja ob enem na moralično brco v „Soči” in „Tagblatt-u” na „Greuter II.” — Vipavski Sokol se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je le temu krog in krog slavnoznanemu tiskarju hotel dati brco. Je li to pošteno? Kdor hoče sam sebe povzdigniti, naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po sledečih znamnjeh spozna. Živinče noče žreti, z zadnjimi nogami berca in tla bije; vamp je močno napet. Živinče se pogosto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh berca, je klavern in se večkrat vleže. Tako živinče se mora |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe. Tvoj ſhelodez, zhe vezh snę, bel ſazhne ritati, inu berzati, inu kader ti njega is jędjo zhes dalej bel debelega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh nauſemi k'sebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Savle! kaj mene pregajnaſh ? Tebi je teshku super tu ſhellu berzati. On pak je poln ſtrahu, inu trepetanja djal: Goſpud! kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le po deshéli! Okóli po vaſéh je vezh sbrihtnih , rózhnih, bérdkih in poſhtenih rokodelzov kteri ſe kadaj ſhe zeló meſtnih ne |
| Botanika (1875): | sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko solnce v berda sije, Zóri sladki up plačila. Trud zastonj ne bo kmetije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga |
| Deborah (1883): | Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji |
| Deborah (1883): | in položi roko Jožefu na ramo. Deborah se skrije za brdom. ) (Zavesa se spusti. ) (Konec narodne igre. ) |
| Deborah (1883): | gozda domú, mimo mlina, veš, za zelenim, nama tako priljubljenim brdom, kolo je ropotalo, luna je iznad oblakov tiho gledala, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vstavil, ter s svojimi hrabrimi Čehi in Moravani na nekim berdi blizo Olomuca strašno pomahal in potolkel. To je bilo leta |
| Deborah (1883): | moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se prikaže na brdu za hišo, a Jožef in Ana je ne vidita). Ana |
| Oče naš (1885): | je konja še bolj pognal. Urno sta se peljala po brdu, ki je med njima in Bezinom ležal. Veselja je zavpil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mojškra. — J. G. F. Dubois vlastnik žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi po ptujih deželah, posébno pa tisti, ki jih v Berdski komisii izdelujejo, kterih nam je A. Jelenc iz Ihana v |
| Fizika (1869): | Drehpunkt. Vrvca brez konca, Schnur ohne Ende, 65. Vržel, -i, Brecheisen. Vsrkati, absorbiren. Vsota, Summe. Vsotnik trenja, Reibungs-Coёfficient, 62. Vzdušnica, ozračje |
| Fizika (1869): | Bodenrad, spodnje kolo. Bodenstein, podnjak, spodnji kamen. Botanik, rastlinoslovje, botanika. Brecheisen, veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas |
| Fizika (1869): | Bodenstein, podnjak, spodnji kamen. Botanik, rastlinoslovje, botanika. Brecheisen, veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt |
| Fizika (1869): | krivolja. Linse, leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa, Klappe. , navpičen. Luft, zrak |
| Fizika (1869): | krumme, kriva črta, krivolja. Linse, leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa, Klappe |
| Fizika (1869): | spodnji kamen. Botanik, rastlinoslovje, botanika. Brecheisen, veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče |
| Fizika (1869): | Botanik, rastlinoslovje, botanika. Brecheisen, veržel, -i. Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno |
| Fizika (1869): | Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen, 137. Lomni kot, Brechungswinkel, 137. Loputa, Klappe. , navpičen. Luft, zrak. Luftbild, zračni prividek. Luftdicht |
| Fizika (1869): | Kot dupljast, vbokel, concaver W. Kot izmenični, Wechselwinkel. Kot lomni, Brechungswinkel, 137. Kot naklonjen, schiefer W. Kot odbojni, Reflexionswinkel. Kot odklonji |
| Kemija (1869): | 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zopet mnogo razklane. Kjer se dotikajo druzega kamenja, nastanejo plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Konglomerati se rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in konglomerati dajajo zemljo, koje lastnost se vedno ravná po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri |
| Robinson mlajši (1849): | se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe |
| Blagomir puščavnik (1853): | ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev |
| Gozdovnik (1898): | bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem pa na breg,« reče Pepo. |
| Gozdovnik (1898): | otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe mora sa pervo ſétev s poprej napravljeno hoſto ſolnzhni bréh poſhgati, poshár drobno ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija kapuſovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne |
| Viljem Tell (1862): | Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet |
| Astronomija (1869): | ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj |
| Astronomija (1869): | razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi |
| Astronomija (1869): | ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča |
| Zoologija (1875): | pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bili dvajset stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de |
| Robinson mlajši (1849): | kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva |
| Mineralogija in geognozija (1871): | t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v |
| Zlatorog (1886): | Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Mladi Bregar, ki je v tej vasí prav revno živel, se spomni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pripomorejo kovačnico narediti. Čevljarji mu radi pomagajo, in odsihmal je Bregar dobro in zadovoljno živel. „Kako je pač dobro,“ je večkrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil sem od K. Bregarja tukaj proti svojemu akceptu v dan 20. julija 663 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Trstu 850 gl. N. Finku v Brnu 726 gl. K. Bregarju tukaj 535 gl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nože, vilice in škarje, ki so jih Janez Stukhart, Janez Breitenlahner, Jožef in Aloiz Stierl iz Štajerja v gornim Estrajhu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če ni krava že dolgo časa teleta iméla? — če ni bréja? če ni izver- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe bôde in ſe vezh okoli pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do darila, ako ni tudi novi laſtnik bika neprenéhama sa brejatel prepuſtil in ſizer v ravno tiſti ſoſéſki. Ko bi bik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej |
| Divica Orleanska (1848): | se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza |
| Ferdinand (1884): | dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in slaboumen. Zdaj si lahko premislite, de nam nošenje težkih bremen morde pameti ne odvzeme, pa vender nam njo skratí in |
| Valenštajn (1866): | O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta |
| Gozdovnik (1898): | da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere |
| Zlata Vas (1848): | Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj |
| Zlata Vas (1848): | Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati |
| Zlata Vas (1848): | zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj |
| Zlata Vas (1848): | so ga morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta |
| Zlata Vas (1850): | hoče obiskati. « Tako reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj |
| Zlata Vas (1850): | objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam prišel, in mene pri Očetu in materi snubil |
| Zlata Vas (1850): | bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta pri nas |
| Zlata Vas (1850): | ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče |
| Zlata Vas (1850): | Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi župan, ki nam |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal |
| Zlata Vas (1848): | Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako |
| Zlata Vas (1848): | je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in |
| Zlata Vas (1848): | mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne |
| Zlata Vas (1848): | 20. Od noviga župana in od Brenceljna. „Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani vselej rekli se |
| Zlata Vas (1848): | poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža |
| Zlata Vas (1850): | zvedila in je še obljubiti mógla, nikomur tega ne povédati. Brenceljnovka tudi zares ni nikomur druzimu nič povedala, kakor svoji sestri |
| Zlata Vas (1850): | pa poprej obljubiti mogla, vse zamolčati. Pa mlinarično govorjenje je Brenceljnovka tako razložila, kakor de bi bila z lastnimi očmi polne |
| Zlata Vas (1850): | je v svoji jezi povédala, kar je hotla zamolčati. Tudi. Brenceljnovka ni več zvedila in je še obljubiti mógla, nikomur tega |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid njeniga brenčanja podpirati noče; kadar pa struni desko bližaš, skupej brenčite in |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | komej slišal; ako ji pa primerno desko bližaš, ti glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid njeniga brenčanja podpirati |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | z perstam alj z lokam dergneš, se začne tresti in brenči; ako steklen kosarc z mokrim perstam po robu dergneš; ako |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | kembeljnam, alj kladvam, alj perstam vdariš: se tresti začne in brenči; ako siliš sapo skoz majhino luknjico ustnic (žnablov), alj ako |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | ako vleče veter skoz vozko špranjo: se začne tresti in brenči. Kadar glas naglo vstane in zopet vtihne, kakor per streljanji |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | napetji strune. Krajši, tenkejši ino bolj napeta struna tudi višeje brenči. §. 80. Razširenje glasu. Ako hočemo slišati glas kakiga glasovitniga |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | svilno nit, napeto cukneš in spustiš, se začne tresti in brenči; ako rudno alj stekleno plošo na enim kraji vprežeš, na |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | primerno desko bližaš, ti glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid njeniga brenčanja podpirati noče; kadar pa struni desko |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | na ojster rob stranske luknje, in se torej trese in brenči. Po mnotvu mahlejev v sekundi, razločimo globok in visok zvuk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Dola so bili čedni izdelki. Tudi cerkvene špice Pauline Brenčič iz Idrije moramo pohvaliti. — Z velikim trudam je bil pečarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | možje prav zlo pohvalili. — Všiti (štikani) izdelki Frančiške in Salezije Brenčič iz Idrije so marsikteri ogledovavki dopadli. — Le en glas je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo |
| Genovefa (1841): | ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem péla. Pri vſim pa je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je perva pésmica, ki se jé je Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo |
| Valenštajn (1866): | se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pripravi ; per léſki, oréhu, hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in |
| Viljem Tell (1862): | kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se |
| Astronomija (1869): | 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. |
| Astronomija (1869): | 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče, focus, 239. Oklepati, umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova repatica |
| Fizika (1869): | Brechen, lomiti. Brechung, lom. Brechungswinkel, lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen |
| Kemija (1869): | bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rula, 69. Gobe, živalske, Thi'erschwämme, 88. Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oba ſpôla v eni zvetlizi, kakor pri jabelkah, hrúſhkah , zheſhnjeh, breſkvah, ſljivah i. t. d. Na té rezhi uzheni moshje, k |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dva mesca perdeni še en funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija |
| Rudninoslovje (1867): | bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža ali kot bréskov cvet; ima belo ali sivo razo, prozóren je ali prosójen |
| Kemija (1869): | bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je v vseh svojih lastnostih tako podoben kloru |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toliko blata, de ga shivina vſeſkosi do vampa gási in brede, in vderajo ſe vosne koleſa do peſt vanj ; po hlevih |
| Viljem Tell (1862): | nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrb vsolei: da bosh vboshjei gnadi shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi prad mano resodiesh kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bom klor videti mogov kaku je tota dian inu tu bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre ses bras, otroka péſtvati, otroka narózhej imeti. Entre Pâques et la Pentcôte |
| Ta male katechismus (1768): | svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji |
| Robinson mlajši (1849): | ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij |
| Blagomir puščavnik (1853): | vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreča |
| Botanika (1875): | pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem |
| Oče naš (1885): | ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče |
| Biblia (1584): | pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre |
| Sacrum promptuarium (1695): | divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza |
| Sacrum promptuarium (1695): | hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla |
| Sacrum promptuarium (1695): | yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je |
| Sacrum promptuarium (1695): | On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua |
| Sacrum promptuarium (1695): | perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj po svojem domáčem |
| Botanika (1875): | jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj |
| Zlatorog (1886): | dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju |
| Botanika (1875): | močvirnih krajih in ki daje les, pod vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkasíti, parroissien, farmaniz, barriere, savora, désarroi, sméda, porreau, luk, bigarré, brésaſt, |
| Mineralogija in geognozija (1871): | črevljev na debelo. T. = 2; g. = 1.6 do 1.8; čist, brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 4, g. = 2.9 do 3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu |
| Botanika (1875): | kemiji (§. 195.) popisanih. Stanice imajo razun tega v sebi brezbarven, prozóren sok, tako imenovani stanični sok. Ta je večidel le |
| Kemija (1869): | gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v |
| Kemija (1869): | razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina |
| Kemija (1869): | da so alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se |
| Zoologija (1875): | želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. |
| Kemija (1869): | žestinskem vrvežu, zato tudi vino ni brez nje. Kristalizuje v brezbarvenih kristalih, v vodi se raztaplja, okusa je slabo kislega. 14. |
| Kemija (1869): | Čista vinska kislina je jako kislega okusa in kristalizuje v brezbarvenih, pločastih kristalih. Najimenitniša njena spojina je s kalijem, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje |
| Gozdovnik (1898): | skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo |
| Pozhétki gramatike (1811): | bzhéla, l'épée, mezh, l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt, idr, ne la abeille, la épée, itd. je rezhejo in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | malopridne najemnike, kateri jih na ſvojih laſtnih ramah v' peklenſki bresden neſejo. Glejte, ljube ovzhize Kriſtuſove! to je teshavna butara, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | kakor de tebi godzi godejo po ſhroki zeſti v' peklenſki bresden. Sapeliv ſvet ſzer vſe drugazhi govorí, alj njega poſluſhati varno |
| Življenja srečen pot (1837): | prevsetne angele, vaſhe tovarſhe, s' gorezhimi verigami (ketnami) v' peklenſki bresden priklenil, on bo tudi vaſh ſodník. „Gorjej je shivimu Bogu |
| Življenja srečen pot (1837): | najemnik. Pahnen bo, kakor luziſer s' ſvojimi puntarji, v' peklenſki bresden. Punt napravi is mirnih ljudi hudizhe v' zhloveſhki podobi. ˛Sam |
| Življenja srečen pot (1837): | ino v' djanji tako hudo greſhi. Pokonzhajo ino v' vezhen bresden pogresnejo ſe naj vſe tiſte she saſtarane pregreſhne navade, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | vſe nepokornike. — Nepokorſhina je prevsetne angele is nebéſ v' peklenſki bresden pahnila, ona pervim ſtariſham veſél raj v' ſolsno dolino premenila |
| Življenja srečen pot (1837): | ne more ino nezhiſto shiví, po ravni zeſti v' peklenſki bresden letí. „Vſako drevo, ki dobriga ſadu ne ſtori, bo poſekano |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | enkrat ſe vsdigne hud vihár, ſtraſhne globozhine ſe odpirajo, kakor brésdni globoki, vsdiguje valove, kakor hribe, viſoke, ki ſe na rahel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in drugih ne navádnih kamnov |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kraljeſtvi, dokler bodo malopridni goſpodarje in goſpodinje terpéli v' peklenſkim brésdni. Naj ſi bo ravno teshaven ino bridek ſlushevni ſtan, potolashite |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobro ſposnati. 1. Premagal je Kriſtuſ ſatana: on v' peklenkim bresdni perklenjen leshi (II. Pet. 2, 4.), ino nam, boshjim otrokam |
| Življenja srečen pot (1837): | peſme naj bojo poſhtene, v' nebeſih narejene, ne v' peklenſkim bresdni; naj bo hvalen Bog, ino veſeli angeli boshji, ne pa |
| Gozdovnik (1898): | sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe oberne, ino gre po ſredi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jih bilo iz ograde spraviti po nikakem. Zvečer dné 22. Brezna 933. leta se je Henrik posovetoval z druzimi vodji armade |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker ſami na ſebi imajo glaſ. E je trojni: e bresgáſen, e teſen, e ſhirok. Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih imenih latinſkih. Bresglaſene e je vſelej kratek, tui kadar ima per ſebi s |
| Pozhétki gramatike (1811): | je ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog |
| Pozhétki gramatike (1811): | vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna, pinte, (néka |
| Pozhétki gramatike (1811): | réſ. Opomin. Kader ſe ime sazhine s' glaſnikam al s' bresglaſnim h, ſtavimo cet nameſt ce, kakor: cet, arbre, to drevo |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous louerons, bomo hvalili. Vprava VII. Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in |
| Pozhétki gramatike (1811): | a al e pride beſéda sazhnejózha s'glaſnikam al s' bresglaſnim b, jih pogóltnemo to je ispuſtimo v' beſédah; la, le |
| Pozhétki gramatike (1811): | na predsadni slog v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dolgi ſo vſi slogi, v' ktirih predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt |
| Zoologija (1875): | odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo torej človeku |
| Botanika (1875): | orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več |
| Botanika (1875): | oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali |
| Botanika (1875): | iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar |
| Botanika (1875): | poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez |
| Fizika (1869): | sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in |
| Gozdovnik (1898): | Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. « |
| Zoologija (1875): | sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče |
| Kemija (1869): | ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem |
| Kemija (1869): | kterih ni opaziti niti sledú kake pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna (amorph). Steklo je brezlično. Vnanje okolnosti določujejo, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hg S, ki se nahaja kot kristalinska, tudi grozdasta in brezlična tvar (gmota). Trdota mu je = 2.5; g. = 8. Cinober je |
| Kemija (1869): | Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se |
| Kemija (1869): | pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna (amorph). Steklo je brezlično. Vnanje okolnosti določujejo, v kakej obliki se kako telo pokaže |
| Kemija (1869): | hočemo li na pr. žveplo imeti kristalizovano, ali kristalasto ali brezlično. Tečajem kemičnega, nauka bodemo pogosto govorili o kemičnih raztvorbah ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ak' na prosto polje pridem, Mračnost me obhaja, Ko v brezlistnim drevji veter Merzel se spremljaja. Kjé so vresi tí obilni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu |
| Genovefa (1841): | ſvôjiga ljubiga otrôka pogledali! ” Genovefi je sdaj jók govor saperl; bresmóshna je nasaj na poſteljo padla in dolgo ni mogla v |
| Oče naš (1854): | časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo od leta do leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez! Naj se tudi Jez |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Dobri pojdejo v' veſelje ſvetiga raja, hudobni v'pogublenje peklenſkiga brésdna. Terplenje pravizhnih ſe bo na vſelej konzhalo; shaloſt ino terplenje |
| Življenja srečen pot (1837): | tepel? On je zele ſoſeſke ozhiten ſovrashnik, pravo ſeme peklenſkiga bresdna is ozheta hudizha; sakaj on je bil od sazhetka vbijávez |
| Življenja srečen pot (1837): | veſovavzi, vlazhugarji ino ponozhniki ſo zherni vrani alj krokarji peklenſkiga bresdna, pravi vbijavzi nedolshnih duſh. Vſaka nozh imá ſvojo mozh. „Moj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani |
| Stric Tomaž (1853): | derlo. Naenkrat se mu spet sanja, da na kraji strašnega brezna leži in da nekdo za njim postopa, ga v globočino |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ozke steze skozi górje najdel, in bi se desetkrat v brezna ne prekucnil! “ „Pa še edina berv čez réko,“ reče Lenart |
| Čas je zlato (1864): | spozná za kraljeviča Vladimira, kraljevega sina. Ta stoji poleg nekega brezna ter sili svojega psa v prepad iti nekaj iskat, česar |
| Čas je zlato (1864): | iti nekaj iskat, česar se pa pes noče vdati. Okoli brezna leta, – poskuša va-nj, pa se precej umakne in se poslednjič |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na levim ſkuſhnjavo, od sgorej ojſtriga ſodnika, od ſpodej grosoviten brésdn, od snotrej shgezho vést, od svunej gorezhi ſvet. " (˛S. Anselm |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nami je obljublena deshela ſvetiga raja, pod nami ſe ſtraſhen brésdn vezhniga pekla odpira, naſhi nar ſovrashnejſhi valovi ſo greſhno nagnenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh kervávi, S ozhmí valóv globôki brêsin méri, Ştraſhnè mu miſli rójijo po glávi, Shivlênje miſli vsét' |
| Genovefa (1841): | bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in |
| Divica Orleanska (1848): | steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno |
| Divica Orleanska (1848): | Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju |
| Blagomir puščavnik (1853): | Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Doſtikrat se ti ſauſamesh, ke hudobne ladji toku globoku v' breſn teh grehov padejo, inu so ſhe skorej uſſo muzh ſgubili |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le po taiſti peshpoti hoditi, po katiri se v' peklenske breſn hode. Kjer leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te |
| Štiri poslednje reči (1831): | neisrezheni britkoſti in v' ſtraſhni shaloſti, vſak pogubljeni v'peklenſkim bresnu sdihuje, joka in shaluje ker mu nikoli ne more is |
| Štiri poslednje reči (1831): | premiſhIjevati, de ſe ga obvarjemo. Sdaj ſkerbimo, de odidemo peklenſkimu bresnu, de ne bomo perſiljeni kdej v' djanji zhutiti, kar sdaj |
| Štiri poslednje reči (1831): | Glej kriſtjan! tako boſh jokal, tulil in klel v' peklenſkim bresnu, ker ſe sdaj ſmejaſh, in v' ſvojih gerdih pregrehah terdovratno |
| Štiri poslednje reči (1831): | Terpeli bodo na duſhi in na teleſu, ker bodo v' bresnu, kakor v' gorezhim morji vtopljeni, in od plemena peklenſkiga ognja |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſhe pravizhni ſe treſejo! rajſhi bi ſhe sdaj v' peklenſkim bresnu oſtal, kakor pa k' ſodbi ſhel. Preden ſe bo ſodba |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſtraſhne nesapopadlive ſhtrafenge, in grosne martre ſo perpravljene v' peklenſkim bresnu hudobnim, kteri bodo v' grehih ſvet sapuſtili, in s' hudobijami |
| Štiri poslednje reči (1831): | ognja. « Jud. v. 7. Kolike martre terpe pogubljeni v' peklenſkim bresnu, v' vezhnim ognji, nam nar bolj pove bogati mosh, kteri |
| Štiri poslednje reči (1831): | konza na vſe vezhne zhaſe. Kakor bodo pogubljeni v' peklenſkim bresnu sa vſelej na vekomej oſtali, in vezhne peklenſke martre terpeli |
| Štiri poslednje reči (1831): | ni minute manjſhi. ¸Straſhno dolgo bi mogli pogubljeni v' peklenſkim bresnu terpeti, preden bi vſakteri toliko ſols natozhil, de bi s' |
| Zlatorog (1886): | na plán, Prišèl pač Janez ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih. |
| Zoologija (1875): | vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno |
| Zeleni listi (1896): | rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe nekteri per tej perloshnoſti ſpomnili. —— Jes miſlim, de ſe Bresovzhani ne motijo, zhe pravijo, de je tega ptizha ſapa od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti |