- brezovino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki
brezovina brezovje brezovski brezpogojen brezpogojno brezpostaven brezredje brezskrben brezskrbno brezštevilen brezštevilno breztelesen brezum brezup brezupen brezuspešen brezverski brezvesten brezvoden brezvretenčar brezzakonje brezzobka brezzračen brežen Brežice brežina brežiški brglez brhek brhko Bric Briccio bridek bridko bridkost Brie briefcopierbuch brigati briggov brihten Brin brinov brinovec Brinovec brinovka brinje brinjev brisalo brisati briški Britanec Britanija Britanka britanski britev briti britof brivec brizgati brizglja brk brka brleč brleti brlizgniti brlog Brn brneč Brnik Brno brnja brod Brod broda brodarski brodarstvo brodeč brodet broditi brodnar Brodnar brodnik brodništvo brogovita broj brojen brokola bron bronast brončen bronen bronsa brosch. brošč broščev brošura Brown brozga brskajoč brst brstek brsten brsteti brstje bršlin bršlinov bršljan bršljanov bruche Bruck Bruk brumen brumno brumnost Brunn brunnen bruno Bruno brus brusiti brušen brv brvno brz brzda brzdati brzec brzo brzojaven brzotek brzovlak brž bržčas bržkone buba buceros buch buchfuhrung buča bučanje bučati bučeč bučen Buda budalija Budalo budalovodje budeč budeš budilo buditi budla buhniti bujen buk. Bukaran bukev bukov bukovje bukv. bukvar bukvarnica bukve bukven bukvica bukvice bukvišče bukvonatiskavnik bukvotiskalec bukvotiskalka bukvotiskarija bukvoveški bukvovez bula bulast bulica bulle bund bunka buren buren_spenjen burfeljc Burg burgerſteiss Burggasse Burgoin Burgun burgundec burgundski burja burjava burk burka Burkhart Burleigh Burleigha Burleighu burno butanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trud ſe obilno poplazha. Koliko zhaſa ſe mora zhakati, preden brésovje kaj dobizhka vershe! koliko zhaſa, preden vſjano borovo in ſmerékovo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ |
Občno vzgojeslovje (1887): | ugaja le gledé kake svrhe; lepo in grdo pa obuja brezpogojno dopadajenje ali nedopadajenje. |
Občno vzgojeslovje (1887): | značaj zagotovi mu spoštovanje in s tem tudi voljnost in brezpogojno pokorščino gojenčevo. |
Občno vzgojeslovje (1887): | estetična čustva. Kar nam brezpogojno dopada, imenujemo lepo, kar nam brezpogojno ne dopada, je grdo. Lepo in grdo je osnovano na |
Občno vzgojeslovje (1887): | mila ali nemila. Taka čustva so estetična čustva. Kar nam brezpogojno dopada, imenujemo lepo, kar nam brezpogojno ne dopada, je grdo |
Občno vzgojeslovje (1887): | 19. Svobodna volja in značaj. Ako se človek slepo in brezpogojno udaja najbližjemu in najjačjemu povodu hotenja, ali ako za časa |
Občno vzgojeslovje (1887): | čustva, katera nimajo nobenega postranskega zanimanja in katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka čustva so estetična čustva. Kar nam |
Gozdovnik (1898): | ni bil pritlikavec, temuč se je moral z drugimi prispodobljen, brezpogojno imenovati Enakovič. Njegove črne oči, izraz njegovega lica, vse to |
Gozdovnik (1898): | nazaj, vendar pa živali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precejšnjo prednost pred divjaki. Kar ničesar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni |
Valenštajn (1866): | spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna |
Genovefa (1841): | prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolgo, dokler zlo tudi vezhkrat obleshé ? — Med tém ſe pa bresſkerbni kmet poredama, ſkorej vſak vezher v goſtivnizo vlezhe, kjer ga |
Ferdinand (1884): | Anton, kako so ti otroci prijazni in postrežljivi, veseli in brezskrbni! Taka sva bila nekdaj tudi midva; lahko bi bila takova |
Gozdovnik (1898): | da Apači niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni čuvaji v diru prihajočih Komančev in vakverov niso prej opazili |
Najdenček (1860): | stopal. Kako sim prevdarjal, kako bom dnarje obernil in si brezskerbno prihodno življenje napravil! Kolikrat sim se spomnil Kristine in veselja |
Robinson mlajši (1849): | medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me tako lepo podučila in zavernila. Kam pa capljaš tako brezskerbno? ” „Ali ne veste, da so me izvolili za vodnico v |
Blagomir puščavnik (1853): | vitez svojega dečeka na dvorišče, ter pravi: »Glej, dragi Milko, brezštevilnih in nezmernih svetov, ktere Neskončni po svoji modrosti in vsegamogocnosti |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | roj kobilic razlegli okoli Kejševega. Oko ni seglo do konca brezštevilnih poganov, ki so celo dolgo polje s konji zakrili. V |
Blagomir puščavnik (1853): | britkosti rešil. Tudi zdaj boš moje terpljenje končal. Ako se brezštevilnih nevarnosti, ki so mi od mladih nog sem vedno žugale |
Fizika (1869): | veče je kolo, na kterem ga pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj |
Botanika (1875): | usnjate haluge so za jed; tudi so prebivališče in živež brezštevilnih morskih živali; nektere so dober njivski gnoj. Črljene haluge (Florideae |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil |
Botanika (1875): | razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to |
Blagomir puščavnik (1853): | Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor |
Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na |
Divica Orleanska (1848): | Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se |
Genovefa (1841): | vunder na unini ſvétu ſhe bolj hudo iside. V tém bresúpa polnim ſtanu je Golo mnó- |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ako se tù ali tam čuje milo zdihovanje ali clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom |
Valenštajn (1866): | zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš na glas? Naj gre, saj se mora ločiti |
Izidor, pobožni kmet (1887): | je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v vasi, ki bi bili tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | za novo leto naročijo za čitalnico. „Slov. Tednik”, trobilo novodobne, brezverske omike, se je skoraj enoglasno zavrgel, le neki Uršič ml |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se norčeval iz vere in svetih rečij? Ali si imel brezverske pogovore? Ali si bil udan praznoveri? Nevoljen in nepotrpežljiv v |
Blagomir puščavnik (1853): | čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žganje je po zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali |
Kemija (1869): | raztopi in voda se navzame njenih lastnosti. Višnjav strup, zlasti brezvoden, je eden izmed najhujših otrovov (strupov), z vodo razblažen je |
Kemija (1869): | izborna sorodnost. Walkererde, suknarsko ilo, 419. Wasser, voda, 366. Wasserfrei, brezvoden. Wasserglas, vodotopno steklo, 406. Wasser Goulardisches, Goulard-ova voda, 463. Wassermortel |
Kemija (1869): | 486. Breehweinstein, bljevalna sreš, 468. Brennstoffe, goriva, 508. Brezličen, amorph. Brezvoden, wasserfrei. Britanniametall, 432. Brom, 378. Bronce, bronza, 433. Brošč, Farberrothe |
Kemija (1869): | v mislih hidrate, ako ni naravnost povedano, da imamo z brezvodno kislino opraviti. Te hidratne vode kislinam ne more sama toplina |
Kemija (1869): | pote, po kterih cenejšo in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno fosforovo kislino (Wasserfreie Phosphorsäure), PO5, dobimo liki beli sneg, ako |
Zoologija (1875): | bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne |
Zoologija (1875): | mnozih črvih rudeča, kar se sicer nikjer ne nahaja pri brezvretenčarjih. Srca nemajo, pri nekaterih vendar vtripljejo veče žile. Samolastna je |
Zoologija (1875): | in amfibij so rudeče, ribe imajo pa bele mišice. Pri brezvretenčarjih so sicer mišice nepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so |
Zoologija (1875): | ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve |
Zoologija (1875): | do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob |
Fizika (1869): | prividek. Luftdicht, neprodušen. Luftdruck, zračni tlak. Luftförmig, plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe |
Fizika (1869): | Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen, naočnice, očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze |
Fizika (1869): | pri onih, in ako se tedaj imenovane stvari spuste v brezzračnem prostoru, da padajo, padejo ravno tako hitro kakor poslednje. O |
Botanika (1875): | in kmali vsahne; ravno tisto se dogodi ž njo v brezzračnem prostoru. 2. Sprejemanje vodenca in kiselca. 100 V malo ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji. Kdor bi bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija Zagorc, duhoven franciškanerskiga reda v Brežcah nam je te dni 400 raznih zeliš poslal, in k |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v |
Tiun - Lin (1891): | križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila |
Trtna uš (1881): | mesta Pirana v Istriji 1. 1880, in na Štajerskem v Brežiškem okraji meseca augusta 1880. Na Štajerskem so trtne uši ugonobile |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | okraji, ampak tudi na Štajerskem, posebno v Mariborskem, Ptujskem in Brežiškem okraji. Vsakdo, ki stvar umè, mora priznati, da ta metoda |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varhi ſadnih vertov ſo : Velika in mala ſeníza, mniſhzhek, plesovez, berkles, detol, pogorelzhek, taſhiza, péniza in vezh tazih ptizhkov, kteri od |
Genovefa (1841): | in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | okopaj, in ozhédi, de lépſhi volno dobiſh. — Ptize, poſtavim: ſnize, berklese, taſhize, pénize in druge take male shvergolevze, ktéri od zhervov |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po- |
Zlata Vas (1850): | in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga. Potlej ſéshe po slatnino ino ſrebernino ino brehke oblazhila, ino jih dá Rebeki. Obdaroval je pa tudi mater |
Deborah (1883): | prav ima; saj je njegov edinec, in deklica, presneto je brhka! Krčmarica. Na Slovenskem nema para. Tu molči zavist. Taka nevesta |
Deborah (1883): | moj Bog! kde so časi! Bila, sem nekdanje dni tudi brhka plesalka, a sedaj moram iskati plesalcev na pokopališči, ali v |
Zlata Vas (1848): | poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so |
Blagomir puščavnik (1853): | stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru |
Zlata Vas (1850): | de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal |
Tine in Jerica (1852): | očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je bila namenjena |
Blagomir puščavnik (1853): | njih jetje terpit” — ”Tako dolgo, odgovori čuvaj, dokler jim smert brhko življenje konča. Vitez nalaš nikogar ne oprosti, ker se boji |
Deborah (1883): | drug in družica! (Jakob drag, Rozka družica. ) Krojač. Presneto, kako brhko je to dekle! Nu, Jakec, dobre oči imaš. Zdaj pride |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za |
Zlata Vas (1850): | zgubiti. Glej, to noč so najino hišo zopet s cvetlicami berhko ovenčali in olépšali, kakor na dan najine poroke. Pa to |
Sveti večer (1866): | tu ste celo jelena narisali, ki pije pri studencu. Kako berhko stoji na šibkih nožicah. Vidi se mu, kako lahko puha |
Blagomir puščavnik (1853): | se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno |
Blagomir puščavnik (1853): | dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se |
Blagomir puščavnik (1853): | jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti |
Blagomir puščavnik (1853): | mož napravlja, tudi ne bo nič daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je |
Blagomir puščavnik (1853): | pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti |
Blagomir puščavnik (1853): | Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dan ga je zabodel nekdo na ulicah — bil je prof. Briccio. — Sveti večer je bila pošta med Mantovo in Milanom, kakor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | nasledek tistega hudodelstva, po kterem je bil nedavnej profesor dr. Briccio na ulicah umorjen. Pismo iz Milana v „Presse” razjasnuje ta |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je v |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata |
Najdenček (1860): | več. Na pokopališu je ležal. Njegov grob sim obiskal in bridke solze sim jokal po njem. Ko sim jokal in molil |
Deborah (1883): | še, mogoče, Da, kakor moje, i njegovo srce Trpi neskončno bridke bolečine, In le ljudjé hudobni mrzlo še Ležé mej mojo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha |
Divica Orleanska (1848): | koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj |
Divica Orleanska (1848): | domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš |
Blagomir puščavnik (1853): | sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | biti, inu kjer je doſti rezhy od njegovega zhes uſſe britkega terplenja ſhe naprejpovęduval. Glej moj Syn! koku premishluvanje sveteh rezhy |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti tega britkega terplenja inu smerti Jesusa Kriſtusa noi savierne Dushe ugizah inu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koga iſhete? snak nasaj na semlo padli. Tudi nikar tiga britkiga keliha ſvoiga terpleina inu ſmerti, sakaj on je ſam sheleu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus leta pogled naſh spomin h' premiſhluvainu teh ſkriunoſti negoviga britkiga terpleina na sbudili, naſho pamet h' ſvetim miſslam na vsdignili |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai je ta sa en shaloſten glaſ? kai sa ene britkiga objokeina vredne beſede, katire mi v' ti molitvi naſhiga Odreſhenika |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | huda Odvernila ni od truda Ob težavnim setve čás'; Konec britkiga bo križa, V hitrim teku mu se bliža Uživanja mili |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | otroka rodila: ravno tako bo toliko vezni vaſhe veſelje, kolikor bridkejſhi je sdaj vaſha shaloſt. Sdaj ſe krúſhimo, ino vi shalujete |
Blagomir puščavnik (1853): | se vaše prazno prerokovanje nikoli vresničilo ne bo, mi je britkejši, kakor so bile bolečine ne dolgo prestane bolezni. Brez da |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu Chriſtuſu shlahtneiſhi, inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu terpleine, inu ſmert, on ſe je vunder v' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes tu ſe je ob tulkain vezh sazhuditi, ob kulkain britkeiſhi je tu bilu timu nar ſveteiſhimu ſerzu naſhiga JESUſa. Pole |
Maria Stuart (1861): | Le mojega terpljenja čut pekoči. Kervava jeza vzdiga na-njo v bridkem Se v mojem sercu, pobegnile so Vse dobre misli, z |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | te torej, o Bog, po tvojem ljubem Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim |
Robinson mlajši (1849): | brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako |
Valenštajn (1866): | jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim |
Divica Orleanska (1848): | domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſa ino apoſtelne je le ena veſela gora, veliko pa bridkih gór bilo, dokler ſo bili v' tém revnim shivlenji med |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvojiga kraljéviga ſedesha sgnan, po puſhavi beshé, ſe je v' bridkih teshavah pokoril, ino sadoſtval Bogu sa to, kar je v' |
Divica Orleanska (1848): | Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol |
Divica Orleanska (1848): | prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Gospved Jesvs Kriſtvs ti nisi trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti mene kna pvſti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar |
Oče naš (1885): | pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je |
Oče naš (1885): | nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal. |
Zlatorog (1886): | ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih |
Sacrum promptuarium (1695): | Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama |
Divica Orleanska (1848): | takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord |
Blagomir puščavnik (1853): | v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v |
Ferdinand (1884): | služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela |
Ta male katechismus (1768): | inu Sodnik! ti Oblastnik zhes ſhive, inu mertve! skus tvoje britku umiranje prosem jest tebe, pogledej milostvu na to dusho, katira |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | samoremo, na vſe shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmo tebi s' grehi, o velikimi, inu grósnimi! enu taku britku terpleine, taku teſhki kriſh, inu taku grenko ſmert naloshili. Smo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas taku malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles ni |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je on |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo s'omezhenim ſerzam, s' vſmilenimi, inu sgręvanimi ſolsami tvoje britku tèrplenje premiſhluvali! O vlęjzi naſs ſkusi letę dny prav mozhnu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo nebeſhko luzhjo ràs-ſvętli. Ti pak, moj dobrotlivi Odreſnehik, katęriga britku tèrplęnje ſe vshę danàs na vezh krajih tiga kerſhanſtva pred |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert spravo andohtijo ven isgovoriti |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | de ravno tam v' ſvoje velizhaſtvo gre, kjer je ſvoje nar bridkejſhi terplenje sazhel. — Shè enkrat jih poblagoſlovi, ino ſe pred |
Stric Tomaž (1853): | kolikor boljši je, toliko hujši ti bo po njem, toliko britkejši ti bo meč serce presunil. Težko, težko nama bo ostal |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno |
Genovefa (1841): | nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno |
Genovefa (1841): | bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli |
Valenštajn (1866): | se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bil spoznal, če bi se ne bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski |
Ferdinand (1884): | v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego |
Revček Andrejček (1891): | za vse napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan |
Abecedika ali Plateltof (1789): | potemtakem to veſęle, katęru ſta s'tega daſęzhi vupala, ſi britku ſturila. Va dva naſpruti. katęra ſhe vſe ſvoje dnarje imata |
Oče naš (1854): | je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | tvojim veſeljam shaloſt nahaja, kér tudi tvoja duſha bo ſtraſhno bridkoſt obzhutila, kakor bi ojſter mezh tebi materno ſerze prebodel. " — Vidil |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino pahnjeni v' kraj pogublenja, kjér bo shaloſt ino vezhna bridkóſt. “ Tak Bog ne gleda na rodovino, ne na deshelo, ampak |
Življenja srečen pot (1837): | bo. “ Oj kdo naſ bo lozhil ljubesni Kriſtuſove? nadloga? alj bridkóſt? alj lakota, alj golota? alj nevarnoſt? alj preganjanje? alj mezh |
Življenja srečen pot (1837): | naſ kaka slo huda ſkuſhnjava ſtiſka, alj ſe nam velika bridkoſt priblishuje, vſaki naj ſvojga varha poklizhe, ſvojga vladnika in pomozhnika |
Roza Jelodvorska (1855): | je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto |
Valenštajn (1866): | Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla |
Oče naš (1885): | Tako je ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine premiſliu, inu ſi tiſtu zélu pred ozhy poſtaviu. Katira britkuſt te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu terpleine tiga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliku yh je, katiri nemu to shaloſt ponovijo, inu to britkuſt gmyrajo, katiri nikar ſamu na negovo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine, nikar terpleine, nikar britkuſt, nikar krish, nikar ſmert, katiru vſe ſe je shi nemu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus enu vſmilenu obsaluvaine, inu objokejne negove ſmerti nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'nymi dershati, debi Chriſtuſu to shalolſt ponovili, inu to britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo |
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 8. Gleite o vi vsi popotni: Ak’ se ſnaide glih britkuſt: Ak’ vaſha ſhalloſt o srotni! V’ seb ’ma tako grenkuſt |
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vſeti * od moj’ga lub’ga Synu. 2. Oh! ti britkuſt, ſhalloſt, teſhave * ſdej moje serze topę, * ke od mene slavu |
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tedej te’ bom perglihal? Shalloſtna pred vsem’ ſhenam’! Kok’ tvojo britkuſt popisal? O narlepsh’ med’ Divizam’! Koker morje je globoka O |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. |
Oče naš (1854): | več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno |
Oče naš (1854): | svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje |
Deborah (1883): | dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno |
Deborah (1883): | pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtanizo is med ljudi peljajo, ker mu ni bilo savolj bridkoſti ſerza med mnoshizoj dobro. Bersh ko v' ſamotno prebivavnizo ſtopita |
Divica Orleanska (1848): | peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tisti dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo |
Blagomir puščavnik (1853): | da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na veisti svoji Prau perpraulen stoji, Tisti ſ e te britkusti te ſmerti na boy. 3. En ſaki more priti h' |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dobrote, H'tebi beshimo mi srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 5. Skus ta ofer nam odpusti Naſhe grehe , no v'britkusti Naſhe smerti gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti |
Branja, inu evangeliumi (1777): | otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona, temuzh tudi mi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se v' lenobi naſajpoloſhil, ter |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader je on prevideu, de bode mogu ſvojo ſveto kry |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau, inu trikret v' teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu Preroku Isaia 63. Torcular |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi ſmertni britkuſti Chriſtus ſturiu? on je ſturiu, kar vſi shaloſtni, inu s' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmertjo rinat, inu bi biu mogu sa volo te ſiune britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obshalvati, inu objokat de ſe tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ponishniſhi proſimo, de, kader boſh ti naſs v' naſhi ſmertni britkuſti jezhet, inu sdihvat videu, na naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo ſami per ſebi rekli, inu ſe keſſali, inu od britkuſti tega duha sdihuvali : Leti ſo taiſti, katirim ſmo ſe mi |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | je ſhe lepſhi v' djanji pokasal, kedar je v' ſmertnih bridkoſtih na oljſki gori molil, rekozh: „Ozhe! zhe je mogozhe, odvsemi |
Življenja srečen pot (1837): | od nja govorjeniga bilo. Tudi tebi bo v' nar hujſhih bridkoſtih beſeda boshja nebeſhka tolashba; sakaj ſlajſhi je ona kakor méd |
Stric Tomaž (1853): | ji je bilo, da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender |
Štiri poslednje reči (1831): | hudo godi, zhe je v' veliki neſrezhi in v' velikih britkoſtih, ima vender kakiga prijatla, de ga potroſhta in s' prijasnimi |
Štiri poslednje reči (1831): | miloſt in v' neſkonzhno njegovo uſmiljenje troſhta pravizhniga v' ſmertnih britkoſtih, in mu ſtrah pred vezhnoſtjo pomanjſha. Zhe je tudi kaj |
Štiri poslednje reči (1831): | vezhnim veſelji sa vſelej ſklenjen oſtal. To pravizhniga v' ſmertnih britkoſtih troſhta, ker vidi, de ſkorej bo ſrezhni vezhni pozhitek doſegel |
Štiri poslednje reči (1831): | in ſe njim vedno perporozhal, sato ga tudi v' ſmertnih britkoſtih ne bodo sapuſtili, ampak gotovo mu bodo pomagali ſrezhno ſvoje |
Oče naš (1854): | bodete tudi Vi z veseljem pridelali, kar smo zdaj z bridkostjo kot drago seme v zemljo položili. Krivica bi pa bila |
Oče naš (1854): | prosil Menarta se k njemu vsesti in dolgo je z bridkostjo in strahom njegovo pošteno obličje ogledoval. Menart ga je tolažil |
Valenštajn (1866): | Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga |
Blagomir puščavnik (1853): | vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik |
Valenštajn (1866): | bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To me ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati |
Ferdinand (1884): | Ti pa stori, kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali |
Revček Andrejček (1891): | smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró |
Gozdovnik (1898): | da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
Gozdovnik (1898): | gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je |
Gozdovnik (1898): | veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem |
Pripovedke za mladino (1887): | zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič brigal, kar se po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati |
Tiun - Lin (1891): | začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem, vedel |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter so iracijonalna števila; približno jih izražujemo z decimalnimi ulomki. Briggov logaritem je sestavljen tedaj v obče iz celot in decimalk |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Uporabljata se samo dva logaritemska sistema, namreč navadni ali Briggov za podlogo 10, in naravni ali Neperjev za iracijonalno podlogo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. O Briggovih logaritmih. § 216. Briggov logaritem katerega koli števila imenujemo oni potenčni eksponent, s katerim |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 1 večje število. N. pr. enačbi. § 217. V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni le karakteristika, mantisa pa |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | V Briggovem sistemu je Iz tega je razvidno: 1.) V Briggovem sistemu so le logaritmi dekadnih jednot (celih potenc števila 10 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | podlogo 10 vzmnožiti, da dobimo ono število kot potenco. V Briggovem sistemu je Iz tega je razvidno: 1.) V Briggovem sistemu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vém kje, „obras Ferlanove pinje v róke dobil; tresne in „brihtne glave mladenizh prebere s samerklivoſtjo „popiſ, in ſe lóti sa |
Genovefa (1841): | pa ſtari Volk, ſo ſe veſelili umnih vpraſhanj in opomb brihtniga ſanta, ktére ſo bile réſ v zhaſih prav premedêne. Naj |
Genovefa (1841): | lépimi uſtmi je bil shiva grôſova podoba. Ko je grof brihtniga, zvetézhiga ſanta v têj revni obléki saglédal, je ſhe huje |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka |
Genovefa (1841): | jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je |
Kuharske Bukve (1799): | naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je Zeſar Joshef II. oral je Marſko dershavno ſtaliſhe v Brin perpelálo, |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſ pri kozhiji, v ktéri ſe po veliki zeſti med Brinam in Oljmizam na Marſkim péle, bliso Kauſniza 19. veliki Şerpana |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasſekljaj ga, kakor ſteljo sa gnoj, potlej ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali pa trešičic brinjeviga lesa v vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravi zhaſ léſ ſekati sa poſode in sa ſtrope. — S brinovim léſam po hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in peſhke vſej, ali poſadi. Sadnjizh pa ſhe gredo s brinovimi vejami goſto pokri. To bo ſtorilo : Pervizh, De miſhi in |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | konec storil? V neki vasi so veliko velika žganja in brinjevca žgali, in kmet tam ne pozná skoraj nobene druge pijače |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | onim, ki jih je bolezen napadla. Imel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebensessenz), kar se je oboje, na sladkor |
Zlatorog (1886): | v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da |
Zoologija (1875): | Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus |
Genovefa (1841): | vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhebula, roshe i. t. d. vanjo perneſti ; ne s jeſiham, brinjem kaditi, ne ſroviga perja kupe v nji imeti i. t. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz |
Zlata Vas (1850): | mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku |
Robinson mlajši (1849): | nebogi, prežalostni starši! ” je zakričal, ino si solze z rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi |
Genovefa (1841): | s ſernjino, v ktéro je bil savit, ſi je ſolsé briſal. „Ali je pa sdaj tudi v nebéſih? ” „Kaj pa de |
Sacrum promptuarium (1695): | je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim |
Sacrum promptuarium (1695): | Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar |
Sacrum promptuarium (1695): | tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa |
Sacrum promptuarium (1695): | jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala |
Genovefa (1841): | zélit in ſolsé briſat. „Ha! ” je rékel, „hotel bi, de bi kônj imel perote |
Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno |
Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha |
Zlata Vas (1850): | Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj na dan (zhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi ſe konji vdebélijo, zhe ſe s kako tako zapo briſhejo in — dobro paſejo. ” „Kadar krava povershe, pojdi ritniſko v hlév |
Divica Orleanska (1848): | rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka |
Divica Orleanska (1848): | Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse |
Divica Orleanska (1848): | Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam |
Divica Orleanska (1848): | če obernil vam Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V |
Divica Orleanska (1848): | Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem |
Divica Orleanska (1848): | Ti vdal si se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in |
Divica Orleanska (1848): | ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na |
Divica Orleanska (1848): | očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne |
Divica Orleanska (1848): | Klicár. ima eniga le kralja, In ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj |
Divica Orleanska (1848): | Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino |
Divica Orleanska (1848): | Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi |
Divica Orleanska (1848): | So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot |
Divica Orleanska (1848): | bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neumnima krajazha ali shnidarja, ki nizh ne saſtópi. — Tà ti britev nabrúſi, de menj reshe kakor popred, — uni ti sa dobro |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je, de bi ga sčasama |
Sveti večer (1866): | ga ni opazil; zdaj pa čutijo mati, da merzla sapa brije v sobo skoz odperte duri in ozrejo se na vrata |
Zoologija (1875): | vodi ne zmoči. Jeseni ptič perje spremeni, pravimo, da se brije ali skubi, zato razlikujemo zimsko in letno obleko, ki ste |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteriga ſo v létu 1827 zhes Kokro bliso pokopaliſha ali britofa sidali. Kdor je; ta moſt, ki je 15 ſeshenov nad |
Ferdinand (1884): | važnosti; moram ga precej prečitati. Med tem pa pošlji po brivca; tudi jaz sam hočem ž njim govoriti. « Brzih korakov hiti |
Ferdinand (1884): | proti vasi. Med potom prevdarja izgovore, ki naj preslepé neveščega brivca, da mu dá strupa. Kajti dobro je znal, da je |
Ferdinand (1884): | tukaj! « reče odhajajoč. Peter je bil vesel, da je priprostega brivca tako vrlo prekanil. Rad bi bil prekanil in pregovoril tudi |
Ferdinand (1884): | je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè |
Ferdinand (1884): | No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici |
Ferdinand (1884): | katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej |
Ferdinand (1884): | Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše |
Zoologija (1875): | hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | verhu A odteče. Per tiskavni sisaljki procep nima napustnice. Vgasivna brizgla male postave je enako zložena, kakor tiskavna sisaljka. V posodo |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | je umetno narejena, žene vodo verh navadne hiše. Velka vgasivna brizgla ima dvoje valjev; v A se procep vzdiguje, v B |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | in manj znanih besedi. --------- Apnenc, Kalk. Barve dostavne, complementäre Farben. Brizgla vgasivna, Feuerspritze. Burjava, Nordlicht. Čast, Hauptstück. Daljnogled, Fernrohr. Danica, Morgenstern |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | drog, na kteriga konceh F in G ljudje primejo. Taka brizgla žene debel trak na visoko streho, ino ne le z |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi tretji dan storiti, če živinče ni zdravejše. Solitar in brizglja se tako dolgo živinčetu dajeta, dokler ni zdravo. Ako je |
Fizika (1869): | Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen, naočnice, očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze, 196. Bruch, vlomek. Brzojav, telegraf, 179. Budilo, Weckerwerk |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v vodi raztopljenega solitarja dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim zoper zapertje nasvetoval, in živinče vsakih 6 ur |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca solitarja in 3 lote lanenega olja |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z veliko metljo fužine ometêjo ali pa s kako veliko brizglo (Feuerspritze) prah proč spravi, potem pa streha in vse lesovje |
Zoologija (1875): | vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165 |
Zoologija (1875): | Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so |
Zoologija (1875): | 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto |
Tine in Jerica (1852): | Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je |
Zlata Vas (1848): | imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ta „žnedermaster”, kako moško v občinsko pisarnico masira sukaje si brke! Človek bi res moral misliti, da je to še bolj |
Zoologija (1875): | ptica je 13 palcev dolga, po večem je rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | je sè svojo vnanjostjo jako odločno dušo in dobro srce. Brke je imel dolge, lice okoščelo, rameni široki in nekako izbokani |
Roza Jelodvorska (1855): | biti«. Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno |
Gozdovnik (1898): | trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na |
Roza Jelodvorska (1855): | revnih in s težavami obloženih, je zdaj, o groza! tolovajski berlog postal. « Žalostna in zamišljena gre pod goro in zavije se |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | préden ſe lozhi od tega kraja, ſhe enkrat v ſvoj berlog gre ſpremljena od vſih prizhejozhih in pade tam pred britko |
Divica Orleanska (1848): | Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | v dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní, za |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8. julija. Prejel sem vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku v Brnu 726 gl. K. Bregarju tukaj 535 gl. |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu v dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Smelédniku — kakor pravijo — moſt zhes ˛Savo naredili, kjér Imajo sdaj bród. Ker bi moſt zhes Kokro sa vezh rezhi reſ velika |
Viljem Tell (1862): | Ribarček. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudečem krovu ga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo je bilo, ko sem prišel na brod, da sem odložil svojo prtljago na varen kraj; potem pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele |
Viljem Tell (1862): | kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu in Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček poprodajo svojo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj |
Robinson mlajši (1849): | na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
Astronomija (1869): | določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako |
Gozdovnik (1898): | kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tubak, je |
Kuharske Bukve (1799): | glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſa, kateriga obresovanje s' novim letam deneſ obhajamo. I. Kakor brodnár, ki po tekozhih valovih ſvoj zholn peljá, ſkerbno tajiſtiga poganja |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | moraſh tudi ti po njih ſtopinjah sa Kriſtuſam hoditi. Glej, brodnár tudi sveſto po nozni na svesde gleda, de ne sajde |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | pamet ne dovolji, kar dobra véſt ne perpuſti. Ako bode brodnar ſvojo barko vetrovam prepuſtil, jo bodo ſkoraj rasbili ino vtopili |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | čerta kazala pot dveh, treh itd. milj. §. 43. Vsak brodnar ve, de mora višej vesljati, kadar hoče k ravno nasprotnim |
Fabule ino pesmi (1836): | Zhakaj, jas ti bom goſpod! Jager padne ’s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro v |
Fabule ino pesmi (1836): | s plota. Gda brodnara nej’ od kod, ˛Sam gré na brodnara brod. Hitro v’ ladjo ſkozhi. Tota mu ne vé ſhegó |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | j edini hiši Baltove Vasi sta bili Brodnarjeva in Ribičeva. Brodnar Balt je imel razen več sinov lepo hčer Metko, njegov |
Blagomir puščavnik (1853): | Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden |
Blagomir puščavnik (1853): | prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše, |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velika hvala. V ti pesmi speva omikanje zaderžanja — morje — tergovino — brodništvo — družljivo življenje in podarí tudi neke verstice plesávki „Fabri-Bretin. ” — (Ni |
Botanika (1875): | jezičast (pod. 86., marjetica), jajčasto-suličast, podolgasto-okrogel (pakrožen), jajčast (pod. 87., brogovita), okrogel (podoba 88., slez), ledvičast (pod. 89., zlata ketnica), trivoglat |
Zoologija (1875): | 157. Brest 131. Breza 130. Brina 129. Briza media 118. Brogovita 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | se teživnost po kvadratnim broji manjša, kadar daljnost po enojnim broji raste. Naj je daljnost od sredine do verha zemlje 1 |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | teživnosti vabi. Teživna postava je, de se teživnost po kvadratnim broji manjša, kadar daljnost po enojnim broji raste. Naj je daljnost |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | čevljev, torej pravimo, de hitrost voljniga pada raste, kakor neparni broji: 1, 3, 5, 7, 9 itd. Poltstorjena na koncu perve |
Naravoslovje alj fiziko (1849): | storjena na koncu alj pot voljniga pada raste, kakor kvadratni broji 1, 4, 9, 16, 25, 36 itd. sekund. Kamen, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga |
Kuharske Bukve (1799): | 279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri do ſtershęna, notrajni |
Kuharske Bukve (1799): | 279. Brôkole kuhati. Otrebi brokole ſkoro kakor zvetni ohravt; ſhtoſe olupi notri |
Kuharske Bukve (1799): | miso. 10. Pemſka shupa. Sręshi na podolgaſto, sęle, kolerabe, laſhke brokole, korenje, ſpargelne, kavle, rępo; deni kuhat, de ſe vſe obarí |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | reče, da oni gospodje ne zaslužijo spominjkov bolj neminljivih kot bron! — Uže samo zarad tega posojila pomnila jih bo Ljubljana mnogo |
Gozdovnik (1898): | okolu 120 mož Indijanov. Njih obrazna barva spominja na florentinski bron. Eni so skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi |
Kemija (1869): | in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra in še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Šimna Unglerta, Antona Köhrerja in Janeza Nikelna; pervimu je bila bronasta svetinja, drugima dvema pa ſo bile pohvalne pisma podelene. — (Dalje |
Rudninoslovje (1867): | je 8, namreč: 1. tompakasta (tombackbraun), 2. bakrasta (kupferroth), 3. brónasta (speissgelb), 4. médasta (messinggelb), 5. zlata (goldgelb) |
Gozdovnik (1898): | sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s čudenjem navdajoča. Črnotič ni čakal |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem |
Gozdovnik (1898): | hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 17. dan Kozoperska je bilo 6 zlatih, 14 srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó. 47. Gosp. Ant. Steinhauer, motožar iz Linca, za cesarskiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | podobe ino divje sverí molili. V' ſvojim tempeljnu ſo imeli bronaſto podobo. Bala po iménu, ino potlej pa drakona, to je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblezhe v' ſvoje laſtno oròshje, mu déne na glavo ſvoj bronzhéni grebenák, ga opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v |
Kemija (1869): | 508. Brezličen, amorph. Brezvoden, wasserfrei. Britanniametall, 432. Brom, 378. Bronce, bronza, 433. Brošč, Farberrothe, Krapp, 486. Burette, kapnica, bireta. Buttersaure, maslena |
Kemija (1869): | se rabi za ponarejeno zlato barvo in za bronziranje. 3. Bronza, iz ktere so sosebno stari narodi izdelovali razno orodje in |
Življenja srečen pot (1837): | der für die Normal- und Hauptschulen vorgeſchriebenen deutſchen Sprachlehre. 8. Broſch. 1 fl. — Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen Rechtſchreibung. Darſtellung eines |
Življenja srečen pot (1837): | wollen. 8 v. II. Theile. I. Thl. Wortforſchung. II Wortfügung. Broſch. 2 fl. 48 kr. — Sprachübungen über die Regeln der Wortforſchung |
Življenja srečen pot (1837): | und iſt. Mit Anſichten und den Plan von Klagenfurt. 8 Broſch. 1 fl. 48 kr. Geſchichte der ſeligen Hemma, Stifterinn von |
Življenja srečen pot (1837): | berühmten Kirche Maria Sal in Kärnten. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 10 kr. Proprium sanctorum pro Diœcesi Lavantina. Jussu et auctoritate |
Življenja srečen pot (1837): | Domſtiftes und der Domkirche von Gurk. Mit einer Anſicht. 12. Broſch. 12 kr. — des Urſprunges und der weiteren Schickſale der berühmten |
Življenja srečen pot (1837): | usum et commodum Clericorum ad S. Presbyteratus Ordinem Adspirantium. 8. Broſch. 10 kr. Ordo Providendi Infirmos. Juxta Rituale Romano Salisburgense 1833. |
Življenja srečen pot (1837): | und Sterbende. Nach beſſen Tode herausgegeben v. Welwich (L.) 8. Broſch. 50 kr. Eichhorn (P. Ambr. ) Beiträge zur ältern Geſchichte und |
Življenja srečen pot (1837): | diejenigen, welche ſich ſelbſt in dieſem Gegenſtande vervollkommnen wollen. 8. Broſch. 1 fl. 24 kr. Paulitſch (I. Peregr. Fürſtbiſchof v. Gurk |
Življenja srečen pot (1837): | in commodiorem usum R. R. D. D. curatorum emendatum. 8. Broſch. 50 kr. Ritus celebrandi Missam privatam secundum Rubricas Missalis Romani |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar |
Kemija (1869): | amorph. Brezvoden, wasserfrei. Britanniametall, 432. Brom, 378. Bronce, bronza, 433. Brošč, Farberrothe, Krapp, 486. Burette, kapnica, bireta. Buttersaure, maslena kislina, 463. |
Zoologija (1875): | 129. Briza media 118. Brogovita 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skušnje natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vém ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na léto brošča potrebujejo, — to pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali je zemlja zató, de |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj na noge spraviti. Pri ti reči |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojo katónfabriko v Pragi jez vsako léto za 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da zavolj teh ho- matij, ki jih je napravila omenjena brošura, se kongres ne bo razderl, ampak Ie za nektere dní |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | švedska in sardinska vlada bojo podpirale francozko. — Da je omenjena brošura, ktere se je samo v Parizu berž 43.000 iztisov poprodalo |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenovani vrač svojim bolnikam v raznih podobah daje: nekteri to brozgo pijejo, drugi jo v majhnih kosčikih požirajo, tretji se z |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kviško molí in vóha; večerno petje petelínov; kuretina v prahu berzkajoča; mačke ki se snažijo; lástovke, ki nizko nad vodami letajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podobo 7. kakor je v jeſeni téga léta. ) Şpomlad, préden berſt pogánja, ali tudi v poprejſhni jeſéni po Liſtopádu perréshi, ali |
Botanika (1875): | razvijal cvet, s čim se dalnja rast vejice dokončuje; ta brst se imenuje cvetni brst ali sadni popek, je kratek in |
Botanika (1875): | Brst 42 Kar imenujemo brst, popek ali oko, je skrajšana rastlinska |
Botanika (1875): | tako, kakor deblo. Vejica ima zatorej na koncu tudi končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so |
Botanika (1875): | Vejica ima zatorej na koncu tudi končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so odloči od cevnih |
Botanika (1875): | se dalnja rast vejice dokončuje; ta brst se imenuje cvetni brst ali sadni popek, je kratek in okrogel, v čem se |
Botanika (1875): | se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72.) skončuje deblo in ga daljša pri svojem |
Botanika (1875): | Brst 42 Kar imenujemo brst, popek ali oko, je skrajšana rastlinska os ali deblo v |
Botanika (1875): | kakor deni daljnogleda. Nadalje se dá spoznati, da bo končni brst razvijal cvet, s čim se dalnja rast vejice dokončuje; ta |
Botanika (1875): | končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so odloči od cevnih povezkov v deblu, jih nekoliko, ki |
Botanika (1875): | stran in v pázduhni brst stopajo, med tem ko postranski brsti sami narejajo nove cevne povezke. Pod. 73. nam kaže podolgoma |
Botanika (1875): | skončuje deblo in ga daljša pri svojem daljnim razvitku. Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se |
Botanika (1875): | steblo b z mesnatimi listi, kterim v pashah izrastó popki (brsti) v podobi malih čebulkov aa, ktere služijo ljudem za pomnožbo |
Botanika (1875): | vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji. Pazduhni in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima vsa |
Botanika (1875): | Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se pokažejo sem ter tje po deblu prav po naklučji |
Botanika (1875): | tudi prerez, narejen preko njega. Na deblu se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72. |
Botanika (1875): | zarodek listnate vejice, kakor se to vidi na postranskih dveh brstih naše podobe. Jako podučen in nastavo listov na prihodnjej vejici |
Trtna uš (1881): | kakor makovo seme. Po zimi jih lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu |
Botanika (1875): | se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki |
Botanika (1875): | kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od |
Zlatorog (1886): | »Mar ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v jeseni obilno mlatiti. — Ak penica poje, pred ko terta bersti, se kmet dobre letne veseli. — Polne lune sijanje, če ga |
Genovefa (1841): | je bil króg in króg s velízimi, zhernimi hvójami, ſivim bèrſtjem in s treptajozhimi jagnjedmi obdán. Tukaj je mósh s mêzhem |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo božja previdnost čudno ohraniti hotla, je obrašena z zeenim beršlenam, čigar rozge in korenine ji se razvalit ne dajo ; mislil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tlah. Nad vſim tem pa je bil debel venez is berſhlinovih in limonovih en dan poprej naterganih vejiz. Na levi ſtrani |
Zoologija (1875): | Brogovita 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. Bukev 131. |
Zoologija (1875): | media 118. Brogovita 137. Bromelia 126. Bromus 118. Brošč 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. |
Ferdinand (1884): | Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip |
Botanika (1875): | krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | struna ljubezniva Poje v tihim sramežljiva, Modropojki slavski streže, Ki beršlánov venec véže, Gosli ž njim ovénčati. „Čas je, molklost prekiniti |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo prave ulomke (echte Brüche), vse druge neprave ulomke (unechte Brüche). Število, sestavljeno iz celega števila in pravega ulomka, zovemo mešano |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | števec je tedaj manjši od imenovalca, imenujemo prave ulomke (echte Brüche), vse druge neprave ulomke (unechte Brüche). Število, sestavljeno iz celega |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister kupčijstva baron Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave volnu noſit', lepe ſo lete zhednosti, Tem starim |
Abecedika ali Plateltof (1789): | je enkrat slagal, temu ſe teshku vezh verujame. Kateri je brumen, priden, inu perjasen; pride po zelimu ſvejtu lohka naprei. En |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grehe ohranilu: letu bode tebe furmalu, de bosh dobr, inu brumn ter |
Abecedika ali Plateltof (1789): | je enkrat slęgal, temu ſe teſhku vezh verijame. Katęri je brumn, pridn, inu perjasn: ta pride po zelimu ſvejtu lohka naprej |
Abecedika ali Plateltof (1789): | njeh bogat': Teb' in' njim vſo hvalo dati, Bres tadla, brumn, inu zhiſt. Ozhe! to je moju dolshnoſt Oh jeſt raſem |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze |
Ta male katechismus (1768): | blu oppravlenu, je Ponzianus trupla, inu eky skrivaj pobral, ta brumna Gospa Alexandria pak, katire je Grogor pomagal, je njeh is |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kje virjejozhe dushe ſapody njega bersh v' wèjh, inu ena brumna perprostnoſt stare njegovo pregnanoſt. Nasputè se is njim v'nobenu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Serzi glaboku uterditi. Viro, jenu Nauke, Naſhih dobrih dell lete brumne ſhtuke. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu seſtre oppominene te regelze |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shtritali. Hodi ſa mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so ony neli ſavol zhisla svojeh lejt, temuzh tudi ſavol brumnega ſhivlenja zhaſty uredni. Uſſellej enega starzheka sposhtuj, nej bo kakershenekol |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' zhloveſhkim ſerzi lepo seleno drevó kraljéſtva boshjiga, drevó shivlenja brumniga. Njegove veje ſo ſvete zhednoſti, njegovo ladje ſo dobre dela |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | 33. ˛Svet advéntni zhaſ ſe je priblishal, naſtopili ſo dnévi brumniga premiſhlovanja. ˛Sveta mati ka- toljſhka zerkev obhaja dvojni ſpomin dvojniga |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | na enkrat bres greha ſe ne poſvetite; pa tudi nikakiga brumniga déla, ne opuſtite, ſhe tak'nevredno naj ſe vam sdi: is |
Slate jabelka (1844): | nar ſlabiſhi rezhi sa-ſe isvolil, kadar je le mogel. Od brumniga mladenzha ſe bere, de kadar je she bliso ſmerti bil |
Štiri poslednje reči (1831): | bi ſam pogubljen ne bil. « 1. Kor. 9. Vender pravizhnimu brumnimu kriſtjanu ſe ni treba ſmerti prevezh bati, sato ker ſrezhna |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe zhloveſhka duſha v' ſvoji pravi lepoti ino zhaſti vſakimu brumnimu ſerzu pokashe, kako imenitna de je. — Oj! kaj ſte vé |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leta sluſhe tebi susebnu k' temu, de se koker en brumne zhlovek skaſhesh. Ti moresh is drugemi ſhiveti, bodi se ſhe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker ti. En perproſt, inu naunzne, per temu pak en brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr |
Ta male katechismus (1768): | Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Negovu Preſvetu ime poſvezhuvati. Pr. Koku? Od. Is enim brumnim, jenu pravizhnim shjulenjam. 2. Proshna. Pridi k' nam toje kraleſtvu |
Štiri poslednje reči (1831): | ſe bomo s' ſvojimi ljubimi prijatli ſpet vidili. S' pravizhnimi brumnimi tovarſhi, bomo v' nebeſlh ſpet ſkenjeni, ker ſmo ſe na |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſonzhniga is-hoda ino sahoda, bodo poſédli nebeſhko kraljéſtvo ino ſe brumnimi ſtarimi ozhaki, Abrahamam, Isakam ino Jakopam veſelili, dokler bodo njih |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoje veſeli. Pa kakor nozh ino den je raslozhek med brumnimi ino hudobnimi. Hudobni ſe radi po ſkrivnih, nesnanih kotih potikajo |
Genovefa (1841): | ravno takó lashnjivim, opravljivim piſmam do grôſa poſlal, Genovefo, najpobóshnejſhi (brumno) in nedólshno goſpó kakor nesvéſto, nepoſhténo shêno tóshil in sapovédal |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei |
Genovefa (1841): | tedaj v Bogá ſamiga. Sdaj pa pojdi in shivi pobóshno (brumno) in dôbro, Jes |
Genovefa (1841): | hzhér ſta imela, ktéro ſta preſerzhno ljubila in prav pobóshno (brumno) odredila — po imenu Genovefo. She otrok je shé Genovefa prav |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu sluſhejo, inu ſa pravo brumnoſt ſe mujajo, ti so, katiri se v' boſhjemu myru skupſveſujejo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobedn nima drugega tovarshtva imeti, koker kjer se nodolſhnoſt, inu brumnoſt narajma. Meni je moj Buh ſa enega tovarsha mojega ſhenena |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetiga poſta vabi; nas ti ſveti Vuzheniki budijo; nas ta brumnoſt ſyli, nas ta hvaleshnoſt pergaina; nas tu dobru sa naſhe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo dary boshje inu kèrſhanſke lubesni darovali. Naſhe dęla ſkusi brumnoſt poſvezhene, bódo s'molitujo to lejpú diſhęzhe kadilu, katęru pred |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drusiga ne dershym. Takú praviſh ti: inu kęr te tvoja brumnoſt vshę taku prevezh ne tiſhy, de bi ti kaj od |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Netu, en Bog. Od tod je priſhlu, de je on brumnoſt, inu tę bogabojezhe sanizhoval, tę Duhóvne saſhpotuval, andohti inu boshje |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves brumnoſt Jakoba katheri ni bogu pragrishov jas prosim tabe skus kazho |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah |
Ta male katechismus (1768): | Tud' zel sveti ludji, k'tir od mladosti v' pravi brumnosti so ſhivelli: Divize, Pushavneki, ti Uzheniki, zel Marterneki so ogolfani |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti vshgati Zhes naſs tvoje gnade luzh, Dei nam v'brumnosti ostati Ti vſelei tvojo pomozh. Dei nam volnu v'shulo |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na viſokusti, Myr na semli tem Ludem, Kadiri v'ſveti brumnosti Dobre vole ſo per vſem, No dobru ſerze imajo , De |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | wugejme dobeta. Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu teh ludy zhasi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra manenga je teh del narbulshe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne zhlovek v' brumnoſte nalubnoſt, inu nadapadlivoſt najde, ter v'porednemu ushezhnoſt zhute, kar |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imella. Uſſe minute mojega zhasa sem jeſt v' della te brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojeh rokah. Hodi ſa mano. IV. POSTAVA. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. 1 Doſti hudega se je meni na svejtu pergodilu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Dar te vednoſte. 5. Dar te mozhy. 6. Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de ima edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh ni iskal wogatio v' dnarjeh, temuzh skushne v'mnogiterni brumnoſti. Terdne tugente so prave wogatie, katire k' dobremu te dushe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt, v' katirih ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſposnali, dar tę mozhy, de jih bómo ſpolnili, dar tę brumnoſti, de bómo Bogú po dolshnóſti ſlushili, inu timu blishnimu v' |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pokasati. Zhe ſe ſpęt nasaj is tę lęjpe pôti tę brumnoſti vèrnete, móre on taku rekozh s' vami vred nasaj jiti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sanizhovati, tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó Maſhnikam poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slišali. — Razne pile in svedri za vodnake francozke sorte (artesische Brunnen *) vertati, ki jih je baron Jož. Ditrichova fabrika iz Teržiča |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam bo odmerjalo. Zhimu gledaſh pesdér v' ozheſu ſvojiga brata, bruna v' ſvojim ozbeſu pa ne vidiſh? — Kar koli hozhete, de |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo. Kedar konja čez visok prag pelješ, ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak jo le čez potegne |
Fizika (1869): | še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi pa bruno bilo tako dolgo, kakor je to s točkami zaznamovano, imelo |
Fizika (1869): | mizi, stolu, konju, itd. Pod. 31. Napošev stoječi kamen ali bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugih ludy ozheſsu to troho lehku sagledamo, v' naſhimu pa bruna na vidime? aku ſami na ſebe prou pogledamo, inu naſhu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | brat, de tebi ta pesdir s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej brun is |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in |
Kemija (1869): | temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena roba se brusi in gladi ž njima. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sató naj vſaki ſam poſkuſi, Potlèj ſhe lé naj jesik bruſi. Viſhnjagorz. Eno je potrébno! „Viſoko zhaſtitljivi goſpodje! Vſo hvalo Njih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad letí! Tiſtimu pa, kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel |
Zlata Vas (1848): | pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo. |
Rudninoslovje (1867): | nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci |
Rudninoslovje (1867): | po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi naſtopniki bodo ſaj imeli kaj nad nami popravljati inu bruſiti. — Piſano na Gorjuſhah v bohinſkih gorah 1. dan Roshnizvéta 1796. |
Fizika (1869): | ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z |
Življenja srečen pot (1837): | orôshje; ona je mozhna ino ojſtrejſhi, ko na dvé plati bruſhen mezh, ki do shiviga prebôde. — V' nar vezhih teshavah na |
Življenja srečen pot (1837): | alj poſlednizh je kakor pelin in kakor na oba kraja bruſhen mezh. “ ˛Sv. ˛Shtaniſlaj je omedlel, ako je kako neſramno beledo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | imel; človek bi se tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one |
Viljem Tell (1862): | ki jo obdajajo. Veliko kmetov se bliža, nekteri čez visoko brv čez Šehen. Prvi so Valter Firšt z obema dečkoma, Melhtal |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je silil k hitremu begu. Že je hotel Bôb vreči brv v globočino, ko je naenkrat šinila gospej O'Nielovi miselna nesrečnega |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal |
Robinson mlajši (1849): | Kaj je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti |
Gozdovnik (1898): | poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini |
Gozdovnik (1898): | privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino veſelvanja ogniti, to ſe pravi, ſvoje bude pozhutke v' bersde dévati. 3. Zhuj ino bédi ſam nad ſebó, de ne |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe tudi nam pergodilo ne bo. Dajmo ſvoj jesik v' bersde kerſhanſke modroſti, de ſe nam v' hudo sapletal ne bo |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ako mu neprenehoma dobro kermo polagaſh, malokedaj pa ga v' bersde daſh; ſhe teshej boſh krozhal ſvoje pregreſhno teló, ako tajiſto |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Veſhi s'prevuſo boſhjega strahu tvoje pozhutke, ter njeh v berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaka, zhe le bosh tvoje pozhutke v' ſhivlenju dobru v' berſdi derſhal. Tedej bosh videl, inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu |
Genovefa (1841): | je konja bolj na tanko pregledoval in ſreberno obilno poslazhêno bersdo saglédal, je rékel: „Aj, ali té sverine tudi slato in |
Občno vzgojeslovje (1887): | njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne |
Občno vzgojeslovje (1887): | doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton |
Genovefa (1841): | ſvôjiga nagnjenja k nagli jésî, k zhutljivoſti in ſumljivoſti (Eiſersucht) bersdati ne more. „In le êno nebersdano nagnjenje ſizer ſhe takó |
Zoologija (1875): | to mero prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega |
Zoologija (1875): | gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175, (Cicindela campestris) in puškar (Brachinus crepitans). |
Zoologija (1875): | Pod. 175. Pod. 174. Moškatnik; Calosoma sycophanta. — Pod. 175. Poljski brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca |
Genovefa (1841): | ſe je po zélim gradu raslégala. Gôlo, ki bi bil bersheje ſmert, kakor groſa prizhakoval, je urno doli hitel in je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | alliti, katire svojem napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka- |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokushati, tipati , shlatati, inu vohati, kar meſſu dapade, bo tolkajn berſhejshe ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kér se vrata kar odpro , In orožja ropotanje ; Semkej pertekoč berzno Grada poglavar vesel oznani : ' „Ze sovražniki so v beg ôdgnanj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo |
Ferdinand (1884): | je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste |
Ferdinand (1884): | izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne |
Ferdinand (1884): | svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti |
Zlatorog (1886): | za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh |
Občno vzgojeslovje (1887): | je abeceda označena z jednostavnimi skupinami toček (kakor pri Morse-jevi brzojavni pisavi). Ta sistema ima to prednost, da je priprosta, a |
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih žic, ki so, kakor vrhzemeljski brzojavni tokovodi, razpete na lesenih s porcelanastimi izolatorji previdenih koléh do |
Zoologija (1875): | pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A, katero je za 36 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan |
Zlata Vas (1848): | naredilo. Vsak bi bil rad vse imel, de bi bil berž v mesto tekel prodat. To so tako naredili: Vse, kar |
Robinson mlajši (1849): | s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi |
Zlatorog (1886): | baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo |
Občno vzgojeslovje (1887): | in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se |
Tiun - Lin (1891): | stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po |
Tiun - Lin (1891): | se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó |
Zeleni listi (1896): | oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj |
Gozdovnik (1898): | zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge |
Gozdovnik (1898): | sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske |
Gozdovnik (1898): | Pena, ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa |
Gozdovnik (1898): | umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne |
Robinson mlajši (1849): | druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli |
Zoologija (1875): | A. impennis), 2 ½ črevlja visok, ki je pa dandenes bržčas vže popolnoma zatrt, kajti ga zadnja leta nikjer nij bilo |
Gozdovnik (1898): | od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel bržčas srečno dospeti v domačijo. « »Grof de Mediana? Hočete reči: don |
Gozdovnik (1898): | »Bržčas so vam znana imena mojih tovarišev, ki sta ja dobila |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto. Korún nam je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v vsih razglasih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti |
Mineralogija in geognozija (1871): | Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih |
Gozdovnik (1898): | To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako |
Zoologija (1875): | Njihove gosenice so trnjave, ne zapredajo se, temveč se kakor bube na prostem obešajo. Semkaj spadajo: Bisernik (Argynnis); gospica (A. Paphia |
Zoologija (1875): | tega razreda na dvoje. 1. Ličinke popolnim žuželkam niso podobne, bube ne jedo. Navadna tenčičarica (Chrysopa perla) obeša na dolzih, kakor |
Zoologija (1875): | se samo levé, in leveč se počasi spreminjajo. Ličinke in bube imajo časih vže noge in celó krila, in niso nič |
Zoologija (1875): | južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva |
Mineralogija in geognozija (1871): | najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je |
Genovefa (1841): | klezhanja sglajen bil, in poſteljo s mahú in torila is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti prebrisana buča! ” Pavliha pa mu je še od dalječ rekel : „Kdor narbolj |
Zoologija (1875): | 139. Bršljan 161. Bršljan škotski 136. Brusnica 139. Bryonia 154. Buča 154. Bukev 131. |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | največji sili le količkaj od nas omenil, in, ha ha, buča neumna je dovelj prismuknjen, da bo to prisego vestno spolnjeval |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na enimu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo pri dinjah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene |
Robinson mlajši (1849): | gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil |
Genovefa (1841): | mlekam napolni. Po tém na kolena pade, in pol rumene buzhe zhiſtiga, mlazhniga mléka s obema rokama proti nébu povsdignivſhi je |
Genovefa (1841): | lé na-ſe smiſlila. Sopet je ſhlà is votline okrog leshézhe buzhe nabirat in slomivſhi vſako v dva enaka koſa jih je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši |
Genovefa (1841): | lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu že nalagate take bremena na glavo, ko bi železno bučo imel. In desi je ravno hrustanec se vkostnil, je vender |
Blagomir puščavnik (1853): | hrohotaje na proti vpije: ”Veseli se čuvaj! danes dobiš veliko bučo vina. Glej, privlekli smo ga nar hujšega vraga, viteza Miroslava |
Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj ga imam svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še tretjo bučo, potem se zavali pijan iz stola, in obleži do druzega |
Blagomir puščavnik (1853): | uro prigromi Bric v njuno sobo in hoče imeti veliko bučo vino, zdaj še eno, in vpije z groznim hrohotanjem: ”Zdaj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil stal v začaranem krogu. Kar priskače razdivjan bik, bučo sklone k tlam in se perhaje zapodí prot mladenču; pa |
Genovefa (1841): | Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meglami; jásen zrak brez rôse; oblaki, ki jih veter podí; bučanje vetrov; daljne goré, ki jih čisto in blizo vidimo; smrad |
Genovefa (1841): | ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj |
Genovefa (1841): | Pràv tamno je bilo. S tráſhen vihár je po drévju buzhal. V duplu je ſova vekala, in bliso nje je volk |
Genovefa (1841): | pèſmi je ſhla s njimi. Rogovi ſo veſélo po gojsdu buzhali. Mnogo jelénov in divjih merjaſzov je bilo poſterljênih. Tudi grôf |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je |
Genovefa (1841): | majè? in de je gromézhe donenje ſhe dolgo po jézhi buzhálo. Şhéſto poglavje. Genovefa dobí povéſt od ſvoje blishnje ſmerti. O |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje |
Genovefa (1841): | viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo |
Genovefa (1841): | shivljênja pokásal, Ti ſi naklonil, de je morde kaka ptizhiza buzhne peſhké v to puſhavo sa- |
Genovefa (1841): | Genovefa poſkuſi sver mléſti. Svér rada dershí in Genovefa vezh buzhnih koſov s mlekam napolni. Po tém na kolena pade, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro oſòli, de |
Genovefa (1841): | njé je vir, zhiſt kakor kriſtál, is ſkale svíral. Nekakſhno buzhje ſhavje ſe je ſkále ovijalo. Njegovo pérje pa je bilo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bil na Ogersko prestavljen in se je tedaj v Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | biti, kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej, in velika neumnost, se na dobitek u |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakor dozdevnost zgube ; če taka ni, je vse vaganje — budalija. Budalija je torej, in velika neumnost, se na dobitek u kvartah |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani |
Divica Orleanska (1848): | Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še |
Fizika (1869): | da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega |
Fizika (1869): | očali. Brizglja gasilna, Feuerspritze, 196. Bruch, vlomek. Brzojav, telegraf, 179. Budilo, Weckerwerk, 98. Bednik, Erreger. Buntfarbig, šaren. Burjava, severni sij , severni |
Fizika (1869): | vodenec. Watt Jakob, 125. Webestuhl, statve. Wechselrad, kolo menjač. Weckerwerk, budilo. Weg, pot. Weitsichtig, daljnovid. Wellbank, blazina. Welle, val. Weile, (bei |
Mineralogija in geognozija (1871): | so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik |
Valenštajn (1866): | soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili |
Deborah (1883): | nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija |
Biblia (1584): | ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družilo in srečo vošilo, Ker jele Slovenec smo k delu budit': Zato smo ob mladimu letu veséle. Ker ure brez téka |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in |
Občno vzgojeslovje (1887): | sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo, de se je pràv zlo potreslo; potem pa se je |
Štiri poslednje reči (1831): | drusiga ne bomo mogli odgovoriti, kakor Joh! Joh! in Gorje. « Buk. mo. dr. 5. Nikogar ne bodo imeli pogubljeni, de bi |
Štiri poslednje reči (1831): | vkup ſpravil, in ſvoje puſhize bom v' nje isſtreljal. V. buk. Mos. 32. Tudi ajdje ali neverniki, kteri od prave vere |
Štiri poslednje reči (1831): | kralj ſhe na mojo krivizo ſpomni, naj me umori. II. buk. k. 14. Drugazhi bolj duſha sa Boga uſtvarjena le po |
Ta male katechismus (1768): | hlapza, ne dekle, ne ſhivine, inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta |
Ta male katechismus (1768): | inu karkol on premore. 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh |
Ta male katechismus (1768): | koker to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ribničana sta z navadno kramo tukaj bila. — Še nekaj. Mnogo Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ut facerem voluntatem tuam, Deus meus volui. Od sazhetka teh buku je od mene piſſanu, debi jes tvojo volo ſturiu: moj |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ku jutru, popoldan, inu svezhęr: tolikajn ſvętih buku berem jeſt, leto uro ſim v' Zerkvi pred ſvętim Sakramentam |
Ta male katechismus (1768): | Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v' njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10. shtetvi ſapovedal: Nekár napoſabi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z. D, G. P. Boshtian Sailer is Marhtâla |
Kratkozhasne uganke (1788): | slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim; al |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi tertami snidejo, kjer levo oko štajarske, krajnske in |
Zlatorog (1886): | se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ranke imeè Bratovskemu Paterju noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa |
Kratkozhasne uganke (1788): | vonder se is njeh nezh nanauzhim. En mol, hatir buqve iſjeda. Kaj so tu ſene tize? ta perva nima serza |
Kratkozhasne uganke (1788): | glavi. inu v' rokah. Katiri so ti naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je |
Kratkozhasne uganke (1788): | koker unem, katirem na prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj novega; al uganke |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nemarej. Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi, de bodo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vživa, in ako ga poletna vročina slabí, ga kopva in bukovi hlad krepčá. — Kar je Rimljanam dopadlo, tudi nam ni odpadlo |
Genovefa (1841): | je hribe in dolíne pokrival in naj mozhneji hraſtove in bukove vêje s ſvôjo tésho polomil. Ako ravno je Genovefa vrata |
Genovefa (1841): | na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa- |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne gre s hraſtovim leſam v nji kuriti, ampak s bukovim , gabrovim, léſkovim, pa ſuhim, kir vſak dim in ſmrad je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v nji sakuriſh, tode ſe ne ſmé nizh |
Stelja in gnoj (1875): | prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | ampak tudi na drugo zhudno visho lehko preshivi. “ (V. Mos. bukv. 8,3.) — Ravno tako tudi poſvetna ſkerb sa jéd ino |
Hrana evangeljskih naukov (1835): | je mogel na Judovſkim roditi, kakor je bilo v' IV. bukv. Mos. 24, 17. prerokovano: de bo svesda perſjala is rodu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojimi imeni k večim do 15. Velikiserpana t. l. do bukvarja in izdajavca tih búkev g. Gróga Vozaroviča v Belgrad, kjer |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ložej med ljudstvam razširila (kadar bo pak popolnama dodelana in bukvarjam v roke pride, dobri stojimo, de ne bo cenejši, ampak |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajcerjev srebra veljata, tretji 45 krajcerjev. Dobi se po vsakim bukvarji iz Zagreba. Povedka. (Ohernika), ki je na ſmertni poſtelji leshal |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 16. Sa áro podpiſa je v Ljubljanſkih in tudi drugih bukvarnizah 2 goldinarja naprej plazhati, in per prejétji perviga, drúsiga in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe. Ta karta krajnſke deshele, — perva te ſorte — kashe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | selski učitelji ali pa drugi pošteni možje med ljudstvo razdelili. Bukvarnice ali biblioteke za ljudstvo moramo imeti, ako hočemo na bolje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v mestih v kratkim prijatli našli, ki bi posodivne bukvarnice (Leihbibliothecken) napravili in stanovnikam za majhno plačilo pot do sadu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Šlezskim i. d. t. (kjer so si namreč take bukvarnice že napravili); v drugih slavskih deželah pa bi se pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugih dobrih in lepih bukev in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali |
Branja, inu evangeliumi (1777): | dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je tebe v' ſvoji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več kot vse druge pergodbe razglasile in proslavile. V teh buhvah bodo junaške pesmi od nar stariih časov do propadstva Srpskiga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora gorei jeti alta kai sani resnizhni shtuki so utatnh buklah sa- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | korni: al bosh ti nato visho frihtov kaker siti vtah buklah poduezhan biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej vsaki kmetovavec lahko za eno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo |
Zlata Vas (1848): | več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse podučenje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré |
Pozhétki gramatike (1811): | que le leurs, ſo nektiri vuzheni napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih, ko ſvoje. Ceci ino cela ſta dva |
Genovefa (1841): | njegova svéſta Genovefa? ” Tam je ſhe njéna harfa ſtala nad bukvami, ki ſo bile polne nedolshnih pobóshnih péſem, ktérih je vézh |
Genovefa (1841): | na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v drugi roki ſo priſhli |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. fajmošter naprositi, da pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja dajali od rojenih in |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei shprashi podrozhe pershle kariere so ble od isabitariov poshribane |
Pozhétki gramatike (1811): | to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal meni. Le maître me regarde, to |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu izdajajo, v novicah |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in dan; tudi ne |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dergoltov skushan od isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE ISABITARIZE? Te buque so povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ISABITARIZE? Te buque so povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI |
Pozhétki gramatike (1811): | Ce livre est chez le libraire, te bukve ſo per búkvenimu prodájavcu. Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi. Allez |
Življenja srečen pot (1837): | te vuzhí! Prijasen glaſ sveſtiga Angela varha lehko v' tih bukvizah bereſh, ino po njim ſrezhen pot ſposnáſh, kateriga te on |
Življenja srečen pot (1837): | in jih poſnemat' obljubi. — K' temu namenu najdeſh v' teh bukvizah dva ino petdeſet boshjih ſvetnikov, vſake ſtaroſti, vſakiga ſtanu, poſebno |
Življenja srečen pot (1837): | vſelej ſrezhno, ako naukov ne sanemariſh, ki jih v' tih bukvizah bereſh. Lehko ſe boſh vſake nevarſhine branil, lehko sognil vſake |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | LISTROM Ali ſapopadek teh Bukuvz, inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro |
Kratkozhasne uganke (1788): | v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne uganke, koker njeh boſte brali, ali ſashlishali, kaj |
Kratkozhasne uganke (1788): | ſeno zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval |
Blagomir puščavnik (1853): | majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj |
Izidor, pobožni kmet (1887): | manj! Dober namen me je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na en druge spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na |
Kratkozhasne uganke (1788): | al takeh, katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V rêji drevja ſim ſamouk, le is knig ſe uzhil, bukvizam pa ni vſe verjeti. Şkosi laſtno ſkuſhnjo ſe zhlovek ſhe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Noj pubizh,” ga prijasno kralj nagovorijo, „ſliſhim, de imaſh s' bukvizi veliko veſelje. Alj bi notel jiti v' ſholo? ” „Oh,” Jure |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is |
Ta male katechismus (1768): | vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi |
Ta male katechismus (1768): | se per taiste prizhi naprejnſel, ſa Star she taiste stare Bukuvze P. Petra Kaniſia s' latinskega na krajnsku prestavet, s' katireh |
Ta male katechismus (1768): | Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze pred ozhy, inu v' roke dam, v' katireh imate vi |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lepshega, inu bulshega ſa vas videl, koker so lete prizhne bukuvze; ſatorej komu be se blu bel perrajmalu taiſte perpisati, inu |
Kratkozhasne uganke (1788): | pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v' roke, ali pred ozhy prishle, koku je tu: de |
Abecedika ali Plateltof (1789): | brona potegnen obraſk: liſt ene na popir utiſnene deshela, ene bukuvze, ali ſzer kaj pridniga sa to kupil. Zhes to je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de |
Zlata Vas (1850): | pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice za |
Izidor, pobožni kmet (1887): | Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sima, Saſtojin naſ iſhe: Nobeden naſ nima, Ko jes in bukviſhe. Komaj je Vodnik tukaj eno léto dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini gosp. grofa F. E g er |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiča v razstavo dala, so bili sreberne svetinje vredni. — Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oródja v Ljubljani, za kmetijske mašine. 9. Gospa R. Eger, bukvotiskavka v Ljubljani, za zlat in srebern natis. 10. Gosp, J. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljani, za umetno podóbo mostú. 36. Gosp. J. Papšova bukvotiskarija v Terstu, za zlat in srebern natis. 37. Gospa M. |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bistrici na Štajerskim, za kotlovinske izdelke. 17. Gosp. E. Hohn, bukvovez v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodèlstva. 18. Gosp. J. Jeršé |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posiazhêne 1 goldinar. Na prodaj ſo per g. Leopoldu Kremsharju , bukovesu pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani per bukvarju Jurju Lerharju na plazu ; — v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu. 15. Gosp. K. Uehtricu, bukvovezu v Gradcu. VII. Pohvalne pisma so pri ti razstavi zaslužili |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim. 12. Gosp. J. Sirola, bukvovezu v Gradcu in 13. Gosp. Ignacu Ceme, fužinarju v Teržiču |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ji kakosna bolečina mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula v sescu, ali če se ji v vimenu mleko zagríze |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postajajo, toliko višeje vzdigujejo kožo, in toliko večje so tudi bule, v kterih zaplivki tičijo. Ako ima živina mnogo takih bul |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan enkrat zgodi. Ako se pa majhni vredi ali majhne bule na koži pokažejo, naj se kraji, na kterih stojijo, z |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života, ktere se predrejo, in sukrovico izcejajo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravijo, ki bolj in bolj krog sebe razjedajo. Včasi se bule najdejo, ktere se ne predrejo. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | notranjo mézro seboj olušijo; pod njimi je opaljen, rudečkast, marogast, bulast, mehurjast. Od todi je ta bolezin dobila imé, deje devetogobnica |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polni luni. Vſe ſemena, ktere ſad naredijo pod semljo v bonkah ali v koreninah, ſe morajo ſejati ali ſaditi ob zhaſu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in o mlaji ſejati vſe ſemena, ktere v semlji v bonkah ſad narejajo ; naj ſeje o polni luni vſe shita, vſe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spet posuši. Zreži zdaj pol funta špeha na majhne kočnike (burfelce), deni v ponev, de se zarumeni, perdeni pol maselca jesiha |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem v |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce) zrezane žemlje; zarumeni potem eno precej veliko čebulo in eno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in lusk dobro očišene sardelje zreži na prav majhne kočnike (burfelce) in jih zmešaj z na drobno zrezano čebulo, zelenim peteršiljem |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Slanična (arenkova) solata. Tri velike mošancgarje olupi, na drobne kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi dve |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na drobne kočnike (burfelce) zrezane prav dobre masti, pol funta moke, pol funta od |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzame, tedaj se mora pa šest lotov na drobne kočnike (burfelce) zrezaniga mozga perdjati, ker bi sicer budla presuha bila. Pečene |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušena (dinstana) repa. Repo olupi, na kočnike (burfelce) pa ne premajhne zreži, s srovim maslam ali čisto mastjo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri žemlje v mleku namočene ocri pol funta na kočnike (burfelce) zrezaniga špeha lepo rumeno, precedi ga v kotlič in zmešaj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in Jobst napravljati in po 20. do 30. gold. prodajati |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Čuk. Vošila Novic ob novim letu. Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich Eiderdunen bette, Und dass für seine Müh' und Schweiss |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | se pošilja pod naslovom: Administration der „S. Z.” Wien II., Burggasse 24. J. Charpentier. Zabavno berilo. Črtica o Črnogorcih. Iz Francoskega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | gold. Naroča se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski |
Maria Stuart (1861): | Tretji nastop. Burgoin. Prejšnja. Potem Hana Kenedi. Burgoin (zagleda Melvila). O, Melvil! Melvil |
Maria Stuart (1861): | Tretji nastop. Burgoin. Prejšnja. Potem Hana Kenedi. Burgoin (zagleda Melvila). O, Melvil! Melvil (objame ga). Burgoin! Burgoin (Margareti |
Maria Stuart (1861): | kraljici! Ali urno! (Kurl odide. ) Melvil. Kaj? Je kraljici slabo? Burgoin. Krepka je, Pogum junaški krepi jo in misli, Da ni |
Maria Stuart (1861): | Hana Kenedi. Burgoin (zagleda Melvila). O, Melvil! Melvil (objame ga). Burgoin! Burgoin (Margareti Kurl). Kozarec vina Pripravite kraljici! Ali urno! (Kurl |
Maria Stuart (1861): | jokajo. ) Varuj Bog te, Margareta — Bog s tabo, Aliks. — Hvala, Burgoin, Za zvesto službo. — Tvoja usta, Jedert, Gore ko ogenj. — Vžila |
Maria Stuart (1861): | Kenedi. Burgoin (zagleda Melvila). O, Melvil! Melvil (objame ga). Burgoin! Burgoin (Margareti Kurl). Kozarec vina Pripravite kraljici! Ali urno! (Kurl odide |
Divica Orleanska (1848): | To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko |
Divica Orleanska (1848): | ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno. Burgún. Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí |
Divica Orleanska (1848): | Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo |
Divica Orleanska (1848): | ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno |
Divica Orleanska (1848): | nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o |
Divica Orleanska (1848): | hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó. |
Divica Orleanska (1848): | Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor |
Divica Orleanska (1848): | ne šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam |
Divica Orleanska (1848): | varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji |
Divica Orleanska (1848): | Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda |
Divica Orleanska (1848): | Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí |
Divica Orleanska (1848): | pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo |
Divica Orleanska (1848): | tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj |
Fizika (1869): | viharjem in pred dežjem! 239 Severni sij ali severni žar (burjava), ena izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj |
Fizika (1869): | Brzojav, telegraf, 179. Budilo, Weckerwerk, 98. Bednik, Erreger. Buntfarbig, šaren. Burjava, severni sij , severni žar, Nordlicht, 202. Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v |
Viljem Tell (1862): | Arnold Melhtal, Konrad Baumgarten, Sarnski pristavnik, Strut Vinkelrid, Miklav Pečnik, Burkhart z griča, Arnold Seva, Fajfar iz Lucerna. Kuno, iz Grzave |
Viljem Tell (1862): | snežniki svetijo se v mesečini. Melhtal, Baumgarten, Vinkelrid, Sarnski pristavnik, Burkhart z Griča, Arnold Seva, Miklav Pečnik in še štirje drugi |
Viljem Tell (1862): | Avstrii. Nazidovec. Kaj župnik govori? Mi, mi naj Avstrii prisežemo? Burkhart. Ne poslušajte ga! Vinkelrid. To nam svetuje Sovražnik, izdajavec domovini |
Maria Stuart (1861): | Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno |
Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice |
Maria Stuart (1861): | skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi nastop. Burleigh Paulet. Burleigh. |
Maria Stuart (1861): | Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester |
Maria Stuart (1861): | z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam — (Vzame |
Maria Stuart (1861): | odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno |
Maria Stuart (1861): | ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi nastop. Burleigh Paulet. Burleigh. |
Maria Stuart (1861): | Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko |
Maria Stuart (1861): | moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja |
Maria Stuart (1861): | življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj na svetu nič |
Zlatorog (1886): | smehom se obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se |