vogelc v_ogenj vogeški Voglajna voglar Voglar Voglarica voglarjenje voglarjev voglarski voglast Vogrin vohati vohernik vohunstvo voix vojač vojak vojar vojaščina vojaški vojaško vojašnica vojaštvo vojen vojna vojnik vojniški vojništvo Vojnomir Vojnomirovo vojska vojskica vojskin vojskovanje vojskovati vojskovodja vojščak vojščakinja vojščaški Vojteh vojvoda vojvodič vojvodičin vojvodičina vojvodin vojvodina vojvodinja vojvodov vojvodski vojvodstvo vol volčič Volčič volčin volčji Volfgang volfram volilec volilen volitev voliti volitve volivec volja voljen voljji voljno Voljska volk Volk Volkašin vollgiltigen volna volnen volnina volov volovski volšperški Volta voltov volume volumen volunt voluntas voluntatem von v_on Vončina Voniher vonj vonjava vor vordere vorgeschichtlich voriva. vorkommen vorlage Voroničev vorota vorrücken vorsprung vorteil vorwärmer vos vosek voskast voščen voščenje voščilen voščilo voščiti Vošnjak vot. votel votlina votlo votre votum vous Vovk vox voz voza vozar vozarina vozel vozen voziček vozilo voziti voznik voznina vozovlak voženk vožnja vpadajoč vpadati vpeljan vpeljanje vpeljati vphati vpijat vpijati vpijoč vpiti vpitje vpletati vpleten vpliv vplivanje vplivati vpoj vpojiti v_pokoj v_pomanjkanje v_poslednji v_potreba vprašaje vprašalen vprašan vprašanje vprašati vpraševa vpraševati v_pravica vpreči vprega vpregati v_pregrešen vprek vprežen vpričnost vpričo v_prihodnji vprvič vrabčev vrabec vrabulja vračaje vračajoč vračati vračitelj vračitven vračitvo vračnica vrag vrai vraie vrajtati vrana vranec Vrangel vranica vraničen
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še sto in sto druzih rečí obstojé le iz kislica, vogelca in vodenca. Kakó močno so pa vse te rečí po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obstojé večidel in v nar veči meri iz kislica, gnjilca, vogelca in vodenca. Rekli smo popred, de človeka teló je zloženo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če tedej postavimo de vaga 150 funtov, bo kislica, gnjilca, vogelca in vodenca čez 149 funtov v njem , vsih druzih pervín |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup |
| Divica Orleanska (1848): | Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse |
| Divica Orleanska (1848): | vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše je |
| Divica Orleanska (1848): | kraja, In kak je to, de nas na novo straši? Voglar. |
| Divica Orleanska (1848): | gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se |
| Divica Orleanska (1848): | med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek |
| Divica Orleanska (1848): | In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se |
| Divica Orleanska (1848): | se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi |
| Divica Orleanska (1848): | jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit |
| Divica Orleanska (1848): | silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti |
| Divica Orleanska (1848): | vam je potreba! Vse vaše je, kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo |
| Divica Orleanska (1848): | klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon |
| Gozdovnik (1898): | proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je mislil, in ko |
| Roza Jelodvorska (1855): | deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši. |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi |
| Milko Vogrin (1883): | da so lopovi zavratno napadli Riharda na obrežji Vrbskega jezera; Vogrin je bival potém sam brez vsake sile in potrebe nekaj |
| Milko Vogrin (1883): | zdravnik za koroško Belo pri Železnej Kapli odločil,“ vpraša zdaj Vogrin grofinjo, kajti prej so dolgo med več kopelmi ugibali. kam |
| Milko Vogrin (1883): | ptica tonóvšica umetno krožujoča nad jezerno gladino. „Dà, rés, dr. Vogrin bi nam bil najboljši tovariš,“ pritrdi Rihard vesel svojej sestri |
| Milko Vogrin (1883): | in hoče na vse pozabiti, kar jej je ona razkrila. Vogrin jim ostane prijatelj kakor do sedaj, in ne bode mu |
| Milko Vogrin (1883): | nju obiskavala, in morda pride včasih z njima tudi dr. Vogrin, kterega je itak že povabila, naj ju obišče, ko pridejo |
| Milko Vogrin (1883): | nas je tú — čudna izjema, in to nam potrjuje tudi Vogrin! Dospevši v jesen o šolskem početku v Celovec, prejme naš |
| Milko Vogrin (1883): | mislil svojemu cilju. Ni se torej čuditi, da je hodil Vogrin pobitega in obupnega srca, osobito pa še, ker ni imel |
| Milko Vogrin (1883): | ves krog mnogobrojnih poslušalcev. Na odra je stal — Korošec Milko Vogrin! Z močnim, krepko donečim glasom govoril je naš rojak, in |
| Milko Vogrin (1883): | da je postala Olga bolj otožna, potém ko je bil Vogrin odšel. Strašna sumnja se poloti zdaj materine duše. Strahú strepeče |
| Milko Vogrin (1883): | teh besedah je mislilo njeno nežno srce, vse prestrašeno, na Vogrina, ali hitro se zopet potolaži, spomnivši se, da je molila |
| Milko Vogrin (1883): | poslovi. Mislili smo si že, da je grofinja potolažila Milka Vogrina in mu izgnala iz glave tužno premišljevanje o svojej osodi |
| Milko Vogrin (1883): | sta se brat in sestra vneto poganjala, kako bi mogla Vogrina v svojo družbo dobiti: Rihard sevéda zato, da bi se |
| Milko Vogrin (1883): | družbi — in pri teh besedah pogleda sumljivo in smiejé se Vogrina — iznenadi drago Vam poročilo, da je prijadral Vaš čoln v |
| Milko Vogrin (1883): | iz Bosne, imá se vršiti poroka! Pozdravite mi gospoda dr. Vogrina. Vana vdani Na Dunaji, 15. julija 1878. Rihard Skenovski. Kakor |
| Milko Vogrin (1883): | gospé grofinje je kakor strela z jasnega neba zadéla Milka Vogrina. Težko se je premagoval in zakrival svojo srčno tesnobo. Obraz |
| Milko Vogrin (1883): | ko pomisli, da bi znalo Olgino srce čutiti ljubezen do Vogrina. Ona ga sicer sama spoštuje in čisla, ali misel, da |
| Milko Vogrin (1883): | v lice, da bi bil brat njeno tajno ljubezen do Vogrina lahko ugonil, ko bi ne bila njegovega pogleda ná-se vabila |
| Milko Vogrin (1883): | to bil, naznani mu Olga imé, sramežljivo imenujoča dr. Milka Vogrina. In pri teh besedah zarudí nedolžno dekletce tako same sramežljivosti |
| Stric Tomaž (1853): | zato sim sem prišel, ker me bodo tukej nar menj vohali. K temu sim se še, kakor vidite, tako preoblekel, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili. Derhali so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili. Derhali so že nejevoljne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in |
| Zlata Vas (1848): | sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo |
| Zlata Vas (1848): | Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po |
| Revček Andrejček (1891): | v zatišju in je vse videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu |
| Pozhétki gramatike (1811): | les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako isuzheno, de vezhdel bres vojazha orjejo; ja zlo vole ſim vidil bres vojazha lepo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhdel bres vojazha orjejo; ja zlo vole ſim vidil bres vojazha lepo sa brasdo iti, in na ſamo beſedo vbogati. Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na kteri je zapisano bilo: „Vkljub |
| Valenštajn (1866): | Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi. ” Vojak je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin z |
| Oče naš (1885): | lét stara, pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves |
| Zeleni listi (1896): | danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je |
| Zeleni listi (1896): | Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me |
| Gozdovnik (1898): | odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokončal krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno |
| Valenštajn (1866): | Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko |
| Valenštajn (1866): | oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je |
| Oče naš (1854): | rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma |
| Oče naš (1885): | je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj |
| Genovefa (1841): | ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je sovražnik. Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Pa komej so bili dvajset stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico |
| Gozdovnik (1898): | Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je |
| Gozdovnik (1898): | sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali. Oče in sin sta stopala |
| Gozdovnik (1898): | haziendero, prašajoč Sokoljeoko, kaj ga je dovelo v te kraje. »Vojniki Komančev so bili na lovu. Naplenili so mnogo bivoljih kož |
| Lohengrin (1898): | upira na Lohengrina ) Miroslav. Ki tam je v sjajni veličini, (Vojniki se prestrašeni umikajo pred njim in slednjič pazljivo poslušajo. ) Jaz |
| Zlato pa sir (1860): | in trideset let star, ni bil nikoli bolan, nikoli pri vojakih, in nikoli dalj od Bohinja kakor v Radolici zavoljo „becirka |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | kupčije bil vajen, in ni bilo druzih barantačev pri naših vojakih, sem srečo imel veliko. Tukaj imate več kakor dvanajst sto |
| Žalost in veselje (1870): | prav nič se mi ne dremlje, vajen sem, ker pri vojakih včasih še po več nočí nisem spal. " "O vem, vem |
| Šaljivi Slovenec (1884): | stara kmetica prosit za svojega sina, ki je bil pri vojakih, rekoč: »Dober dan, gospod cesar! Želim, da ste gospod cesar |
| Od pluga do krone (1891): | zapisal v šolo. Toliko sem takoj spoznal, da je pri vojakih vsakomur odprta pot do generala, če le kàj zná in |
| Od pluga do krone (1891): | njih. Rekel je: «Jaka, tebi se je hudó godilo pri vojakih, jeli, ker nisi hotel ostati ondu? » «Kdo pravi to? » vzpne |
| Od pluga do krone (1891): | pri dijakih nekaj takega, kar je bil tiste čase pri vojakih korporal, le da ni nosil palice. Vse se ga je |
| Spletke (1894): | nič hudega. Veste, ta-le Betežnik je bil na Ogerskem pri vojakih. Tam se je seznanil z nekim malopridnim Ogrom, ki ga |
| Dve svatbi (1895): | Skupaj sta dan za dnem, kakor v mladosti, tako pri vojakih in prav tako sedaj doma. Če ni imel Valentin dela |
| Genovefa (1841): | verh téga — kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno |
| Genovefa (1841): | sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo |
| Divica Orleanska (1848): | le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali |
| Roza Jelodvorska (1855): | s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo |
| Gozdovnik (1898): | mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó |
| Gozdovnik (1898): | da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v |
| Gozdovnik (1898): | podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom |
| Valenštajn (1866): | glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma |
| Pozhétki gramatike (1811): | in drag. Cet officier attaqua et prit la ville. Ta vojár je meſto popádel in vsél. Isgledi neſklada med perlogmii, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | Cet officier attaqua, etse rendit maître de la ville. Ta vojar je popadel, ino oblaſt zhes méſto dobil. To tudi ne |
| Tine in Jerica (1852): | kakiga nedolžniga, ki bi pred Bogam in ljudmi imel od vojašine prost biti, za maševanje upila. Dober vladar sam narbolj težo |
| Oče naš (1854): | rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če bi ga ne bil nek mogočen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in |
| Oče naš (1854): | véro zaupal, je sklenil, tje svoje déte nesti in ondi vojaškega patra prositi, mu ga kerstiti. |
| Valenštajn (1866): | Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni venec. Zgubljen nej, ako kdaj se promeni V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | svoje starosti. Naj pošteni mož v miru počiva! — (O smrti vojaškega duhovna gosp. J. Zamejca), kterega so pred 2 letoma v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | novembra 1874. * Penzijonistov v Gradcu je, kakor je razvidno iz vojaškega kalendra za leto 1875, ravno 300, in sicer 5 feldcajgmajstrov |
| Gozdovnik (1898): | je precej smelo po strani stal, dajal mu je več vojaškega nego redovniškega. Zadela sta bila skupaj ne daleč od pristave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. |
| Sveti večer (1866): | pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za vojaški stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so |
| Zeleni listi (1896): | oče«. »Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«. |
| Roza Jelodvorska (1855): | za to prijazno stanovanje, kjer ne slišite posvetniga hrupa, in vojaških tromb; ampak milo petje ljubih ptičic, ktero vaše pobožne serca |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | samo nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pervih časih rimskega vladarstva so se vadili na njej mladenči vojaških reči, in možaki so se tam posvetovali o važnih deržavskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah |
| Revček Andrejček (1891): | hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita! |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je mogel |
| Valenštajn (1866): | v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej |
| Valenštajn (1866): | vrednejši od drugih ste, Da vam zaupno govorim besedo — Slušajte! vojna plamenica petnajst Že lét vahlá, a še prestanka nej. Ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. — Da se povzdigne vojna moč, napeti bode treba duševne in materijalne sile ter deželno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in |
| Valenštajn (1866): | struge, ruši skale, I gladke ceste dela obrtnii. Iz naše vojne zgodovine bodo Potem povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz |
| Gozdovnik (1898): | de Arečiza poostri sluh. »Tako nekam je pravil poveljnik angleške vojne ladje, ki je leta 1811 v Gvajmas priplula. Ta otrok |
| Gozdovnik (1898): | tega vajeni. Najprej mračnost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvijače olajšale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in celó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél |
| Valenštajn (1866): | rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo |
| Valenštajn (1866): | generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški |
| Valenštajn (1866): | drži I sled globoko vtisnenih navad, Al nenavadno i posebno vojno Oblast imél je v rokah mož le-tá. Enačila ga je |
| Gozdovnik (1898): | kjer me je pod streho vzel Markos Areljanos. « »Z angleško vojno ladijo, pravite? « poizveduje Kanadčan s pomnoženo pazljivostjo. »Dajte, obrnite se |
| Gozdovnik (1898): | »Tudi ne. Triletni otrok sem prišel z angleško vojno ladijo v Gvajmas, kjer me je pod streho vzel Markos |
| Valenštajn (1866): | Slava Vojaška še največa cena nej; Namen poslednji v vojni vojna nej; Oblasti nagla i velika dela, Trenótija velika divna čuda |
| Valenštajn (1866): | I dobri prijatelji se gostili. Vso Nemčijo je trla huda vojna, Mir bil je v Valenštajnovem ostrogi. |
| Valenštajn (1866): | Oktavij. Sin moj, iz tebe vojna govori. Odgojil te je petnajstletni boj, Mirú nikoli nejsi videl |
| Zeleni listi (1896): | Vnela se je dolgotrajna huda vojna. Tudi Metod je moral v boj. Bil je zeló pogumen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | serbsko zgodovino posebno imenitno, izdano od Petra Radovanoviča pod naslovom: „Vojne Serba s Turcima od ustanka Karagjorgja do njegovog padenia. ” * Društvo |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Res! Tako mi napolnil je ušesa, Da sem pozabil vojne vse. (Kvestenbergu). Le dalje! Kvestenberg. Na Odri morda spet so |
| Zeleni listi (1896): | boj. Bil je zeló pogumen in previden. Ko je bilo vojne konec, je bil povišan v službi; napredoval je takó, da |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka |
| Valenštajn (1866): | Svobodo imaš. Stopi mi nasproti. V boj pelji je. Umeješ vojno, nekaj Pri meni si naučil se, nej treba Mi sramovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | postaviti na tako stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva, občil |
| Revček Andrejček (1891): | kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí |
| Genovefa (1841): | ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh verniti ne vtégnil |
| Genovefa (1841): | nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta |
| Genovefa (1841): | hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On je |
| Genovefa (1841): | ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki |
| Genovefa (1841): | mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi |
| Genovefa (1841): | je povedal, de pobôshni ſhkôf, ki je bil Genovefo s Vojnomiram porózhil, néke ure v ſtráni ravno novo zérkev poſvezhuje. „Tjékaj |
| Genovefa (1841): | prejéti. Sdaj je Hidolp, ſhkof, ki je Genovefa s groſam Vojnomiram porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv ſtarzhek bélih laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz |
| Genovefa (1841): | bil vénez pol dodélan s biſerov narejen in s napiſam: „Vojnomiru ſe vernivſhimu junaku njegova svéſta Genovefa? ” Tam je ſhe njéna |
| Genovefa (1841): | vidi — podoba vézhnoſti! Kadar k ljudem prideſh, popraſhaj po grofu Vojnomiru. Tako je imé tvôjimu ozbétu. Proſi ljudi, de te k |
| Genovefa (1841): | ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki |
| Genovefa (1841): | tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne |
| Genovefa (1841): | Kar pridejo in dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo |
| Genovefa (1841): | ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi |
| Ta male katechismus (1768): | kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto, zoper vsako vas — zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na Laškim še morebiti dolgo ne bo pri koncu, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli |
| Valenštajn (1866): | bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi. Ali na |
| Genovefa (1841): | boja v taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká in terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in |
| Divica Orleanska (1848): | ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride, govori |
| Zlata Vas (1848): | 1. Kako Ožbalt iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo po poldne |
| Oče naš (1854): | molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo serca, ktero ni z njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da |
| Valenštajn (1866): | nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji domovini |
| Genovefa (1841): | rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le en kmet oglasí, kteriga bi bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel, se je britkosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo dal— se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi |
| Valenštajn (1866): | čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako natanki. |
| Genovefa (1841): | ispraſhuje, kaj ſe je ta zhaſ, ko je bil na vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj |
| Zlata Vas (1848): | je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih, |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti. |
| Oče naš (1854): | prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | preskočiti. To bi bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava. 2. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava. 2. Ako si v |
| Oče naš (1854): | Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sabo k'zhednoſti goripomagajo. Myr is naſdushnemi je tu narvezhe vojskuvanje, ke se med sabo v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſs mojiga odlozhenja je pred rokami. Jeſt ſim enu dobru vojskuvanje vojskuvov, tek ſim dokonzov, viro ſim ohranuv. Sedej meni naprej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je na morji zoper kak napad sovražnih ali roparskih bark vojskoval, cesarskim barkam pomagal i. t. d. Mornarji takih bark prejmejo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | rekoč: „Ne bojte se! Gospod Bog se bo za vas vojskoval! “ Zdaj vzdigne svojo roko, ino v Gospodovim imenu iztegnev palico |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite |
| Stric Tomaž (1853): | duhovna in nič cerkev; toliko bolj se je tedaj sam vojskovati mogel. — Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči |
| Stric Tomaž (1853): | moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres saſlónbe, bres brambe, inu ſim premagan pręjdèn ſe sazhnem vojſkovati. Moli tèdaj mój ſyn moli! ne is navade, ali s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakú ſe imajo bojvati, inu moje perſte kaku ſe imajo vojſkovati. |
| Divica Orleanska (1848): | orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bo varoval, sej se le za kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in |
| Divica Orleanska (1848): | greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v stran |
| Divica Orleanska (1848): | bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla |
| Divica Orleanska (1848): | perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šlo v glavo, da bi tak, na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v vsem se je kazal značajnega, časti vrednega možaka, pogumnega vojščaka in vendar brez prevzetnosti. Ves drugačen je bil današnji novi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pride iz koče in se zeló prestraši, videti pred saboj vojščaka. Že je mislil, da so prišli pónj in po brata |
| Divica Orleanska (1848): | divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon |
| Divica Orleanska (1848): | pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop |
| Divica Orleanska (1848): | je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Divica Orleanska (1848): | ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in kaj bi ne bili! Čez dolgo se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt |
| Divica Orleanska (1848): | prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v |
| Divica Orleanska (1848): | serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco |
| Roza Jelodvorska (1855): | dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ubitih in ujetih: 12 vojvodov, 758 oficirov in 20.679 drugih vojščakov; ali izguba sovražnikova je bila še vekša. Vojvoda Touler in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | niso vidili najstarši vojščaki nikdar poprej. Kupoma krijejo trupla pobitih vojščakov kervave tla, najimenitnejši vojščaki in pobočniki okoli Velikega Vojvoda so |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Zdelo se je, da grozna noč, grom in burja razkačenost vojščakov še povečuje. Strašno se leskeče o bliskanju orožje. Po junaštvu |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | unima mostoma. Oba so izpodnesli in pometáli možki Metulčani. Kolikor vojščakov je stalo na njih, toliko jih je pocepalo v jarek |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ne mogli braniti mesta z edinjeno močjo, odpravi Avgust kerdelo vojščakov svojih na drugo stran mesta rogovilit; drugim pa reče iti |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | si oboje misliš. Metulčani so se dali veliki množici zurjenih vojščakov rimskih rajši sosekati, kot da bi se bili udali in |
| Postillion d'amour (1887): | trdnjave, po kitajskih mislih nezmagljive, čez tisoče in tisoče ubitih vojščakov notri v Peking. Vendar Kitajci niso vselej plahe ovce; iz |
| Vanda (1888): | je glasba trobila resne žalostinke, potem so se vrstili krdelo vojščakov, duhovnik, krsta s částniškimi znamenji, za njó Žiga, ob čégar |
| Vanda (1888): | malem Šmárijinu popóludne, ko je pred ljubljanskim kolodvorom stal batalijon vojščakov, praznično opravljenih. Zbralo pa se je tudi dosti drugih ljudij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih |
| Divica Orleanska (1848): | obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Duh pravuv ſkus Davidove uſta od Judesha, katiri je en vajvod bil teh, katiri ſo JEsuſa ujęli: katiri je bil k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temi vikſhimi v'Juda: sakaj is tebe ima pridti ta Vajvod, katiri bo goſpoduvov zhes moj folk Israel. Tedej je Herodesh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant |
| Genovefa (1841): | ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na |
| Divica Orleanska (1848): | dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono |
| Divica Orleanska (1848): | pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda. Jovana. Klicár, ti lažeš? Lord ne govorí. Le živi govorijo |
| Divica Orleanska (1848): | toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo |
| Divica Orleanska (1848): | Tretji nastop. Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vojvoda Arto v vojski. Ker je Arto naglama na pot šel |
| Valenštajn (1866): | prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se |
| Valenštajn (1866): | plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati |
| Gozdovnik (1898): | krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj |
| Valenštajn (1866): | se Ne more misliti vojaški red? Vi ste sodniki, moji vojvode! Česá je vreden častnik, ki prelomil Prisego je, ker slušal |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Vojvode, ali je mogoče to? Ilo. Mogoče nej. Butlar. Ne more |
| Valenštajn (1866): | Tak trdno, kakor čarovna veriga. Grofinja. (ka je mej tem vojvode skrbno pazila, vidi, da se je zamislil). Brat hoče biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe s májhnim trôpam bráni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lilia Vezhno zvetè. She ſmo natózhili Ga bomo pózhili Zeſarſki Vajvodi Na vaſho zhaſt. Şami naſ vódite Pred nami hódite Sa |
| Valenštajn (1866): | straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem |
| Valenštajn (1866): | Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne |
| Valenštajn (1866): | Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal |
| Valenštajn (1866): | Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici |
| Valenštajn (1866): | cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke |
| Valenštajn (1866): | mož, ki bil prijazen mi je precej. Maks. To je vojvodin zvezdar, Ivan Seni. Tekla. O mnogih me rečeh je vprašal |
| Valenštajn (1866): | Stražnji glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v nas, Plaši jih vojvodin skrivni obràz; Prišel je do prevelike slave, Sklatili bi radi |
| Valenštajn (1866): | polk i štirije tisti še z nami, Kim vlada Trčka, vojvodin šurják, Truma najbistrejša nad vsemi vrstámi, Vse njemu je verno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in mnoge druge hudodelstva |
| Valenštajn (1866): | Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof |
| Valenštajn (1866): | pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra |
| Valenštajn (1866): | kardinalu jezdece? Je dober dal odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka |
| Valenštajn (1866): | Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico |
| Valenštajn (1866): | Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem |
| Valenštajn (1866): | tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla |
| Gospa s pristave (1894): | njimi, pa največ med tistimi, na katere se je nekdaj vojvodinja najmanj ozirala. Tako se je prepričala, da je mnogokrat sodila |
| Gospa s pristave (1894): | in ga vojvoda dobi o pravem času. « »Kakor ukazujete, presvetla vojvodinja, tako se je zgodilo. Naročil sem deželnemu glavarju kranjskemu, naj |
| Gospa s pristave (1894): | Virida bo morala pustiti vse svoje načrte in naklepe. Uboga vojvodinja! « Kancelar je vzel pismo, šel počasi skoz pisarne in skrivnostno |
| Gospa s pristave (1894): | molila. Napravili so pa v Gradcu vsaj slovesno mrtvaško opravilo. Vojvodinja, knežiči, dvorjani in služabniki so molili za dušni pokoj vojvodov |
| Gospa s pristave (1894): | bi mu sporočila v pismu, kakor me je prosil. « »Presvetla vojvodinja, po mojem računu pride vaše pismo skoro za teden dnij |
| Gospa s pristave (1894): | Vsi vladni posli so šli seveda skozi njegove roke, in vojvodinja je ostala osamljena. Ogibala se je komisarja, kolikor je mogla |
| Gospa s pristave (1894): | bila, da ne bi bil šel rad v noben boj. Vojvodinja je poslušala tiho take besede; njene misli so se mudile |
| Gospa s pristave (1894): | Virido več ne velja ono pravo, ker ni več vladajoča vojvodinja ali soproga vladajočega vojvoda. Zato smé privoliti on sam in |
| Gospa s pristave (1894): | tirjala mnogo stroškov, in stanovi jih bodo plačevali neradi,« omeni vojvodinja. »Ker ima vojvoda veliko vojsko, upam, da zaslišimo kmalu o |
| Genovefa (1841): | ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | znam razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih pregreh kriva. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | so njo v ječo peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj |
| Genovefa (1841): | koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v |
| Valenštajn (1866): | še staro službo, Mi imamo gospodove opravke. (Maks Pikolomini dá vojvodici roko, grofinja odpelje vojvodičino. ) Trčka (zakliče Maksu). Ne pozabite, da |
| Valenštajn (1866): | hoče iti? Tekla. Ne Prebijem v pričo njega zdaj. Grofînja (vojvodici). Ne čuti Še dobro. Vojvodica (skrbno). Kaj je ljubemu otroku |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn (vojvodici). Preljubko dete! Kako nežno, umno Izgovorila je besedo! Gledi, Jezil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več mislila ni; zato |
| Valenštajn (1866): | Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Bog, usmili se me! “ in de je kar rekel, de vojvodnjo prosi, de bi mu skoraj mašnika poslala, ker je ves |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je vse prazno najdel, „pojdi“ reče nekimu služabniku, „in poiši vojvodnjo. “ Ta gre in jo najde v cerkvici, ravno ko jo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | radovali, de bodo dobro Hirlando zopet viditi, in jo svojo vojvodnjo pozdraviti mogli. Vsa družina je imela z vojvodam vred dosti |
| Genovefa (1841): | je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je |
| Genovefa (1841): | vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga |
| Genovefa (1841): | ko je bilo na Vojnomirovim vſe polno veſêlja, je v vojvodſkim gradu ſhe zherna shaloſt kraljevala. Stari Volk ſe je ponudil |
| Genovefa (1841): | in Genovefa s ſvôjim mosham ſhla, ga ni bilo v vojvodſkim gradu in v zéli okólîſhini ne êniga ſuſiga ozhéſa; tudi |
| Genovefa (1841): | in vojvodnja zhernih oblek od tiſtihmal ni bila ſlékla. V vojvodſkim gradu je bilo tako tiho, kakor de bi bili vſi |
| Genovefa (1841): | Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oče govejih plemen na svetu. Al to ni res. Ogerski vol je že sin druzih staršev in gotovo je, da v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je |
| Genovefa (1841): | djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo, in tudi krave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | diha; druga sopet je na pol konja in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter |
| Viljem Tell (1862): | sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa tisti večer sneg |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu |
| Robinson mlajši (1849): | kakor bi Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro , ko bi kdo *) nauk dal, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti na prodaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | popisoval. Zdaj sim na ravno tistem mestu, kakor pri pervem volu kožo razparal, in kamna iskal, vendar ga nikjer ni bilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in 3 palce globoka. Ozdravljal sim jo, kakor pri pervem volu. Zdaj smo vola razvezali, da je vstal, in čez pol |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je njegova žila močnejše in hitrejše bila, kakor pri zdravem volu. Torej se je mehurjovo vnetje že pričelo, in bati se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že moraš piti, en kozarc dobriga vina, še bolje pa vóla (píra), ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidilo se bo, de je krava bolna. Kmetje ti bolezni vovčič ali sájovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sim vam sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila, prisad (vovčič ali sájovic) na vimenu pregnati. Če je pa prisad en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sim Jim za ta podúk, kér nam med vsimi bolezni vovčič nar večkrat nagaja. Zdrav. Ravno takó morate takrat ravnati, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hotel mojim bravzam enkrat rasodeti, ter jim pokasati, de ſta vovzhizh in ſájovez le prasne beſede, od kterih naſhi mojſtri Şkaſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povedati“ — mi je pervi, drugi in deſeti odgovoril: „vovzhizh je — vovzhizh! “ vezh niſim mogel svediti. V sazhetku, ko ſim nektere bolesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſaki umni zhlovek previdi, de imenovani ſamoúki ſkorej vſako bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj de je. Şin ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bokal vina plazhal, de bi mi rasloshili, kaj de je vovzhizh ali ſájovez, tóde veſ moj trud je bil do ſedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérim mojſtri Şkase ſvojo vrazhiteljſko neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo rasſoditi, od ktere korenine te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhkrat od tega pogovarjala, je bil moje miſli, de je vovzhizh, bersh ko ne, smanjſhajavna bedéſa od vovka (volka, Wolf), kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne morem povedati“ — mi je pervi, drugi in deſeti odgovoril: „vovzhizh je — vovzhizh! “ vezh niſim mogel svediti. V sazhetku, ko ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim ſe priprizhal, de tudi vezh drusih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſájovez? bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha (ſájovza) ne posnajo, ki ga vſak kravar posna? “ Ne posnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhpogajo, is kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vovzhizh ali ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza v „Novizah“ nektére beſedize govoriti, kér ſi she |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja |
| Botanika (1875): | so svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami |
| Zoologija (1875): | da se ne bi čulo o kakih nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko prida. Šakalj (C. aureus), pod. 69 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske |
| Kemija (1869): | lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev težki, schweres Kohlenwasserstoffgas, 392. Volfram, Wolfram, 345. Volk zeleni, Grúnspan, 434. Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage |
| Kemija (1869): | Rutenijum, Selén, Talijum, Tantal, Telur, Terbijum, Titan, Torijum, Uran, Vanadijum, Volfram. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | datum decembra meseca nosi, in to po volji tudi tistih volilcev, kateri so jo popred najbolj zadrževali, gosp. dr. Razlagu poslana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo pot do volilcev že v začetku meseca maja 1873 nastopil. Bil je le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je le načrt, in načelu je imel napis: „Kdor gg. volilcev želí kaj pristaviti, naj blagovoljno svojo misel zapiše, ter svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | O tem pa so došla pisma v Ljubljano od nekaterih volilcev, v katerih se izmed nasvetovanih 3 narodnjakov s posebno toplo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | volitve v državni zbor 16. oktobra, ko je bilo večidel volilcev v Kranji, so nevoljni z glavami majali, rekoč: „de te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | duhovnih, katere v svoji presvitli omiki le „farje” psuje, iz volilcev izsiljena, in da je zlagana, to je, falsifikat! Kaj tacega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | roke dobili. Pa tudi zdaj je bila še volja več volilcev , s pošiljanjem ne se prenagliti, zato da se moža pokaže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pismih, ki jih hranujemo od Razlaga samega. V imenu več volilcev. Iz Novega mesta 1. jan. — Ostro smo zavarovani; po vseh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo pot do volilcev že v začetku meseca maja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nas poživlja k sklepu svojega dopisa: „Gosp. Svetcu naj njegovi volilci povedó, kar mu gré”. — Tudi brez tega poziva oglasili bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poslancev. Zakaj se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med seboj niso časa imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tednov. Vrh tega se je v vsakem kraji, kjer so volilci, po tednu, tudi po dva tedna, pomudila, da so volilci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | volilci, po tednu, tudi po dva tedna, pomudila, da so volilci čas imeli, jo prebrati in premisliti, predno jo podpišejo. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | izvirnem spisu do srede meseca decembra. Še le, ko so volilci pismeno in ustmeno jeli popraševati, kje da je podpisana nezaupnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti volilci, z Dunaja pošilja tako-le se glasečo: „Takó častno mi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 7. januarija 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po |
| Valenštajn (1866): | to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | si le misliti, da je on popolnoma neveden o predpisih volilnega reda. Če povem, da volilni zapisnik še pravilno ni dokončan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | okrajno glavarstvo po oblasti, ki mu jo daje §. 20. volilnega reda, poslalo komisarja k volitvi, ki pazi na to, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | on popolnoma neveden o predpisih volilnega reda. Če povem, da volilni zapisnik še pravilno ni dokončan bil kakor veleva §. 32. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | grof Josip Barbo. V Ljubljani 6. januarija 1880. Za narodni volilni odbor: Dr. Jan. Bleiweis. Novicar iz domačih in tujih dežel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | noče, da bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil |
| Valenštajn (1866): | rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | govoru zarad volitev odbornikov še odločno povdarjal to , naj se volijo delalni udje v odbor, ne pa taki, ki so le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | več let navada, da se po vseh različnih zadrugah zastopniki volijo kar naravnostno, in jaz mislim, da to pustimo pri starem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | meni tèdaj tvojo volo ſposnati, Zhe ta perſhona, katęro meni volio, ny po tvoji boshji voli, zhe leta savęsa tebi ny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó njemu kakor en hudodęlnik zhęs dan, katęrimu vſi ſmert vólio. Kaj je on tèdaj hudiga ſturil, praſha Pilatus njega toshnike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | soglasno izvolil gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem je volil odseke , tajnika in knjižničarja, in sklenil način, kako naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | delajo pokoro, a prepozno; narod češki jih ne bode več volil za poslance. Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu |
| Oče naš (1885): | obrisal. „Ménart“, je govoril dalje, „Nacetu, tvojemu sinu je vse volil. Njemu je bila grajščina z večjim delom denarjev namenjena. Meni |
| Oče naš (1885): | je bila grajščina z večjim delom denarjev namenjena. Meni je volil Mêljard 3000 frankov, vsakemu mojih otrok pa po 1000 frankov |
| Gozdovnik (1898): | k Arečizi. »Je-li pripoznavate to, kar ste slišali? « Vprašanec je volil molčati. »Vaš molk nam zadostuje! Don Estevan, jaz sem vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 glasovi |
| Stric Tomaž (1853): | si jih ne dajemo, mi se ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar za nas sklenejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zbor, — al to se ni zgodilo. Siloviti pritisek vladni pri volitvah predrugačil je na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Auerspergovo. Narod naš, od 1867. leta že 4krat skušan v volitvah, je slavno prestal to skušnjo in ministerstvu je pokazal, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija od Vas slovó jemal, ponosen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | katerem naj se po željah odbora „Slovenije” zedinijo vsi domoljubni volivci našega programa, da se ne razcepijo glasovi — na korist „Narodovega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | namesti njega nasvetvval g. Ad. Obrezo v Cirknici, zato pa volivci našega programa nikakor ne morejo misliti na volitev g. Obreze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | odbor „Slovenije” ni imel časa se v razgovor spustiti z volivci in predsedniku dr. J. Bleiweisu ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. |
| Stric Tomaž (1853): | vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog le hoče vse |
| Mlinar in njegova hči (1867): | more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in |
| Ferdinand (1884): | lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti, ter jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent |
| Robinson mlajši (1849): | žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da bi to za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav židane volje. „Laib. Zeit. ” Iz Vidma na Laškem 21. junija. * Pri nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delali, kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake |
| Maria Stuart (1861): | sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje in ko bi mu bil Korvin prej pred oči stopil |
| Tiun - Lin (1891): | in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in |
| Revček Andrejček (1891): | Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš |
| Sacrum promptuarium (1695): | odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo |
| Genovefa (1841): | dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi vmedlo ne bo. Zhe je pa zlo takimu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev |
| Blagomir puščavnik (1853): | vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega |
| Čas je zlato (1864): | za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila |
| Tine in Jerica (1852): | jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de bi ji le toliko časa, dokler se njeni |
| Stric Tomaž (1853): | še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen |
| Sveti večer (1866): | Bog je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče |
| Ferdinand (1884): | »Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu |
| Biblia (1584): | tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje |
| Biblia (1584): | k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater |
| Biblia (1584): | inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe |
| Biblia (1584): | ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa |
| Biblia (1584): | je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je hotel taisto sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pole mòja Mati, inu moji bratje. 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | molitev moč da in dušo povzdigne, je tudi Peter precej volján in vpokojen cerkev zapustil. Misel, de je sicer svojiga ljubiga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | storilo. Zdaj je šel Peter dam, in viditi, de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | S težkim križem pa na sebi Gréš ko Jagnje ves volján; Zato tudi jez tožiti Nočem, čem svoj križ nositi, Jez |
| Čas je zlato (1864): | kratkem reče: »Pustite me pri miru, gospod predsednik! nikdar visim voljan, kaj tacega storiti! « Tode predsednik se ne dá koj ustrašiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čudovito ozdravel in da je Kromacij slišavši to, tudi koj voljan bil sprejeti sv. kerst, če poprej sam skusi ozdravilno njegovo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | telesneh sladnoſt grata duh tega zhloveka k' ushezhemu zel lohka volan. Ti moresh tedej uſſellej na vahti stati, de se napuſtish |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhujte, inu molite, de v'ſkushnavo napadete. Duh je reſs volan, ali meſſu je ſlabu. Supet je on v' drugezh ſhov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne omagate! Duh je ſizer voljen, pa meſo je ſlabo. “ ˛Spet obidejo teshave Jesuſa. Vdrugizh gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' roke, de naj ga krishajo. Jesuſ pa je molzhal; voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje molzhanje, kaka poterpeshljivoſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſmiljen, tako nedolshen bres ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen savoljo dóbriga vſe preterpeti; she bi bil tak zhlovek ljubesni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rad; perneſi mi, perneſi vode v' kòrzu. “ Vdova je prav voljna ino poſtreshna. Ko bi mignil, mu gre po vode. Prerok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polna, Z želam ojstrim preskerbljena, Vid' nevarnost, v boj gré voljna. De kraljica ni zgubljena : Mislim: Glejte, tako varja Prav' roják |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Malitravnu gorak dež zemljo rahlja, bo žetva bogata in jesen volná, — Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven okrene navpak. — Malitraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | doséžem krajnske meje Na Černivca visočini, Štajerska naprót mi veje Volna sapa po dolini; Kri gorkó začne kipéti, v rádosti sercé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino prednike! Njih glaſ vam bodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti |
| Sacrum promptuarium (1695): | briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nikakor ne mislim. Še celó svojo zadnjo kapljico kervi sem voljen preliti, kakor sem prelil pervo, da se le ohrani naša |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da so strahljivci, da hočejo bežati, on pa da je voljen vsak trenutek stopiti pred sodnika in kristijana se spoznati. Tolažili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | spozna. *) Iz Suhadolj 4. jan. — Pri volitvi novega občinskega zastopa voljen je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za župana, posestnika |
| Robinson mlajši (1849): | je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba. „Nič se ne kesám, pravi, de sim |
| Robinson mlajši (1849): | toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim |
| Stric Tomaž (1853): | zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v |
| Roza Jelodvorska (1855): | naš grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. |
| Sveti večer (1866): | Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ” |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu lubesen tiſtih krishu, katire nam on poſhle, nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesni pruti nemu ſturili? kai ſmo s' lubesni pruti nemu volnu terpeli? kai sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nam v'brumnosti ostati Ti vſelei tvojo pomozh. Dei nam volnu v'shulo prit', Inu skerbnu se vuzhit', Ta vuk terdnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti ſi leta sveti pot Volnu hodu o Gospod! Vishei naſs tist'ga hoditi, No na tistim |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave volnu noſit', lepe ſo lete zhednosti, Tem starim, inu mladosti. 3. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | oppominanju ſturil niſim: de to dobru niſim vſelej rad, inu vôlnu ſturil, Vonder ki vęm, nad tabo eniga miloſtiviga Ozhęta imam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęshavami, ſkèrbmy, inu grenkoſtjami mojga ſtanú volnu preneſti is lubęsni pruti tebi, inu sató, kęr ſim jeſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash ti rad inu volnu poagati po nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. — |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob do golobčka! O saj sem že |
| Kemija (1869): | Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi, 481. |
| Sacrum promptuarium (1695): | shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar, inu ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi |
| Genovefa (1841): | in raji s sverinami jem. Té vunder rasun ſamiga derézhiga volká, mirno med ſebój shivijo in ſe pokójno s travo in |
| Genovefa (1841): | iti! ” je rékel Boleſlav. „Ti ljudjé niſo lé hujſhi od volka, ampak ſhe neumnejſhi od najne kuſhute, ki od vſiga, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je vovzhizh, bersh ko ne, smanjſhajavna bedéſa od vovka (volka, Wolf), kér ſo v ſtarih zhaſih morebiti miſlili, de ſe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pol dodelana, jo verže Pavlihu in mu reče: „Dodelaj tega volka popolnama, potem pojdi pa v posteljo”. Pavliha vzame suknjo, jo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k krajaču v službo. Ko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prizadenejo s svojo pijačo! ” Vstane tedaj, naredi luč in zagleda volka pred ognjiščem, kteremu so čevlji še iz žrela molili. To |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jez sam bil in če bi mi v gojzdu dva volka nasproti prišla, bi ju hotel odpoditi”. S tacim govorjenjem je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bil pa prav razumel, bi bil rajši suknjo naredil kot volka”. Krajac je bil s tem odgovorom zadovoljin. Čez nekoliko dni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tolikem številu, kakor poprejšni dan. Nò videvši, da ni od volka ni duha ni sluha, razidejo se nejevoljni domú, a Jakob |
| Sacrum promptuarium (1695): | ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy |
| Najdenček (1860): | Ali še veš, kako se je Sultan, zvesti pes, z volkom za tvoje življenje boril in je za tebe poginil? Ali |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | terpeti. 48. Povést. Kako je Pavliha nekega kerčmarja z meritvim volkom strašil? Bil je neki kerčmar, ošaben in zabavIjiv. K temu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. |
| Biblia (1584): | Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Vidite, kakor ovze med volkóve vaſ poſhljem. Bodite toraj rasumni kakor kazhe, ino pa priproſti |
| Genovefa (1841): | to vidili, ſo mnogokrat, sdaj jeléne in divje merjaſze, sdaj volkove in medvéde, ktérih je bilo takrat na Némſhkim ſhe veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ovzhjim oblazhilu k' vam hodijo, snotrej pa ſo derezhi volkóvi! Is ſadu, to je, is njih del jih boſte ſposnali |
| Genovefa (1841): | preganjati. Leſíze ſo v mrasu lajale in po nôzhi ſo volkovi ſtraſhno po puſhavi rjuli. Genovefa ni zéle nozhí od mrasa |
| Genovefa (1841): | ozhí ſtiſnila in od ſtrahú, de bi jo s ſinam volkovi ſtergali, ſe je tréſla. Boleſlavu, ki je shé s pervih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XIX. Poglavje. Steklina. Pasja steklina, na kteri psi, značke, volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro |
| Deborah (1883): | Deborah. V ljubezen imaš vero, gledi nas! Ko ovce pred volkovi begamo V deželo tujo, nepoznano nam. Nobena roka se ne |
| Genovefa (1841): | ki je bila ravno sraven njé na tlèh, ſkózhi proti volku in po glavi ga mahne, de bi mu ubogo shíval |
| Najdenček (1860): | žival se je silno prizadevala. Kri mu je tekla kakor volku iz več ran. Omagovati je začel. Ko sim to vidil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | život in noge, postavi vse na klince, de je bilo volku enako in gré potem v posteljo. Ko mojster drugo jutro |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | iz spavnice, in vsi so živeli. Pavliha pa stopi k volku, ki se ni ganil, ga prekucne z nogo ter reče |
| Genovefa (1841): | vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres |
| Genovefa (1841): | O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti |
| Genovefa (1841): | oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in |
| Genovefa (1841): | rékel: „Ta tukaj je mósh, ki vam bo dalje povédal. ” Volk je nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako |
| Genovefa (1841): | bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili |
| Genovefa (1841): | môzhno rasveſélil in Bogá hvalézh je rékel Volku: „Ne ſkerbite, ſtari mosh! Bog vſe in na tanko ravná |
| Genovefa (1841): | od Gola vſe kljuzhe od gradú tirjal, in ſvôjimu svéſtimu Volku ukasal, dôbro na grajſke vrata pasiti, de nihzhe ne pobégne |
| Slovenske večernice (1865): | Urošem začel imenovati kralja. Opravljanje z bolgarsko zemljo je izročil Volkašin svojemu bratu Gojku, drugi brat Oglješa je opravljal z Janino |
| Slovenske večernice (1865): | sramotni način v tridesetem letu živjenja 2. decembra 1367. leta. Volkašin se ni mogel dolgo veseliti prestola, ki je bil omadeževan |
| Slovenske večernice (1865): | gosta. Ali tudi to se Urošu ni po sreči zgodilo. Volkašin je res vzel vso oblast v svoje roke in se |
| Slovenske večernice (1865): | ljudjé raznih plemenitašev z Volkašinovimi vojščaki. Res, da je bil Volkašin premagan, ali to mu ni mnogo škodovalo, on se je |
| Slovenske večernice (1865): | pokornosti deržati vse podložne, pa za to, da-si ravno je Volkašin tudi pomišljal na kaj hudobnega, ni smel svoje namere pokazovati |
| Slovenske večernice (1865): | je bil pervi, ki se je moral s Turki poskusiti. Volkašin zbere vojsko bratu na pomoč. Zavolj nepremišljenosti serbskih vojvodov premagajo |
| Slovenske večernice (1865): | bil car samo še po imenu; vso oblast je imel Volkašin v rokah. Sin silnega carja Dušana, naslednik velikega serbskega carstva |
| Slovenske večernice (1865): | na sebi nosili, polakomi se za blagom in ko je Volkašin počival, odseka mu glavo leta 1371. Volkašin je kakor sluga |
| Slovenske večernice (1865): | Uroš je živel od njegove milosti, ker mu je bil Volkašin dal kos zemlje, da se od nje živí. Uroševo stanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gleštati. Na to vižo se bode ovčje pleme kmalo zboljšalo; volna in nepotrebne ovce se bojo dražje prodajale. Torej hočem lastnosti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | saksebe postavljene noge, dolg in volnoroden rep brez puste dlake. Volna mora posebno dolga in žlahtna biti, in skoz in skoz |
| Fizika (1869): | nič ali le prav prav slabo prevajajo elektriko: steklo, smola, volna, svila in suhi zrak. Ako se elektrizovanemu steklu, elektrizovanej smoli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | auf Hälfte des Ertrages, dann: spolovar, spolovina, — vuna grintavica Frühwolle, — vuna postrižna Spätwolle, — ovce murice Melkschafe, — ovce sterple gelte Schafe, ovce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | des Kaufkontraktes, — naspol auf Hälfte des Ertrages, dann: spolovar, spolovina, — vuna grintavica Frühwolle, — vuna postrižna Spätwolle, — ovce murice Melkschafe, — ovce sterple |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti |
| Robinson mlajši (1849): | vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj |
| Kemija (1869): | na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše |
| Kemija (1869): | nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za nas! Sonce se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko merzle smetene, perdeni vina in deni na opečene žemlje. Volova župa. Se napravi kakor vinska; samo namesto vina vzemi vola |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa. Španske jabelka. Špinača z jajčnim cvertjem. Brizgani krofi. 137. |
| Kuharske Bukve (1799): | libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi |
| Kuharske Bukve (1799): | pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in obloži skledo z njimi, ko za na mizo napravljaš. Volovski možgani z ostrigami. Volovske možgane, dobro v vodi namočene, v |
| Botanika (1875): | tega reda so: gabez (Symphytum), zavratnica (Lycopsis), tičje seme (Litospermum), volovski jezik (Anchusa), gadovec (Echium), izmed kterih se nektere še sem |
| Kuharske Bukve (1799): | inu potręſi s' drobnakam. 27. Volovſki jesik v' goshuvji. Skuhaj volovſki jesik na oſoleni vodi, potle ga olupi, po ſrędi ga |
| Kuharske Bukve (1799): | okrog ene resíne mladiga preſhizha, inu potręſi s' drobnakam. 27. Volovſki jesik v' goshuvji. Skuhaj volovſki jesik na oſoleni vodi, potle |
| Kuharske Bukve (1799): | 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' goshovji. Hetſchepetſch. 28. Kralevô govedje meſo; (beuſ royale |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega |
| Fizika (1869): | razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim |
| Fizika (1869): | njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen |
| Kemija (1869): | ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo |
| Fizika (1869): | kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' timu pervimu piſmu cap. 6. ſvoiga Thimothea opominou: Qui volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoimu pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum diaboli, & deſideria multa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſha vola per molitvi? mi reſs saki dan molimo, Fiat voluntas tua ſicut in cælo, & in terra. Isydi ſe tvoja vola |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe dershati, ampak, koker en ſveti Augustin opomina: Corrigenda eſt voluntas noſtra ad voluntatem Dei. Mi mormo naſho volo spremeniti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker en ſveti Augustin opomina: Corrigenda eſt voluntas noſtra ad voluntatem Dei. Mi mormo naſho volo spremeniti, inu tiſto na volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 39. In capite libri ſcriptum eſt de me, ut facerem voluntatem tuam, Deus meus volui. Od sazhetka teh buku je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24 kr., halbjahrig |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | infinitivu (nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojah firshtov noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja nasgruntamo mivoſt pridi pridi pridi inu pernesi mene te jemluane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pn pershje tu serze h' kandohti on kna faira karje unja ohvaſti da resodie noi se perkashe kader ga ti poklizhasha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to ni res; skušnje kažejo vse drugač. Sejavnica veljá pri Vonihr-u v Gradcu (Murvorstadt, Josefigasse) 66 fl. 40 kr. in pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi |
| Zoologija (1875): | nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po |
| Zoologija (1875): | vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo |
| Kemija (1869): | okusa. Sadje in žestinske pijače (geistige Getränke) imajo svoje ugodne vonjave od enega ali od več takih sostavljenih éterov. V zdravilstvu |
| Kemija (1869): | spojine so večidel hlapne tekočine neke posebne, večkrat jako fine vonjave in aromatičnega okusa. Sadje in žestinske pijače (geistige Getränke) imajo |
| Robinson mlajši (1849): | bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | voriva. — Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona |
| Fizika (1869): | 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe |
| Krivica za krivico (1859): | sicer zauzel nad to čudovito ravnavo, serca pa ni zgubil. Voroničev ni imel druzega namena, kakor Fedora prisiliti, z lastno roko |
| Krivica za krivico (1859): | k sebi v vas pustiti. Napuhnjen, kakor je bil, si Voroničev kar domišljevati ni mogel, da si bo kdo upal, mu |
| Krivica za krivico (1859): | je zarohnil nad Fedorom. Fedor skoči s svojega stola. »Gospod Voroničev, kako se prederznete tako govoriti? Ako ste me iz tega |
| Krivica za krivico (1859): | mati prevzame njegovo izrejo. Kot kerstni boter si je domišljeval Voroničev, da ima kaj oblasti do njega, dasiravno nista bila v |
| Krivica za krivico (1859): | rečem pomisli in vôli po tem. To izgovorivši je šel Voroničev po poti, po kteri je prišel in je hitel k |
| Krivica za krivico (1859): | Koliko dnarjev terjate? « »Sto tavžent rubeljnov. « »Kaj pa mislite, gospod Voroničev? To je več, kakor – »Ne kopéka (venarja) menj, ljubi sosed |
| Krivica za krivico (1859): | hišo, ktero si z umorom in tatvino pridobil! « je zarujovel Voroničev v svoji divjosti. Paratikin je osupnil, pa možko rekel: »Vidim |
| Krivica za krivico (1859): | Morebiti bi mi pa še kaj druzega radi povedali, gospod Voroničev? Ko mu je minister tako naglo zaverl govorjenje, na ktero |
| Krivica za krivico (1859): | VI. Paratikinova stanovitnost; Voroničev se pelje počasi v Petrograd. Kaj Štepanov pripoveduje. Starost je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii |
| Robinson mlajši (1849): | se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten |
| Fizika (1869): | Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ille ad iracundiam provocent, & talia faciant, per qaæ mereantur amaritudinem, vos tamen nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S Dvh |
| Rudninoslovje (1867): | bele ali brezbarvne. Največ jako sijejo, i to kot demant, vosek, biser, i malo vlečejo na kovinsko sijajnost, ki se pa |
| Rudninoslovje (1867): | pókost, za tlak. Tudi se dela iz nje črni pečatni vosek i neki mort za zidanje pod vodo, i dr. st. |
| Rudninoslovje (1867): | opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl |
| Rudninoslovje (1867): | smola (Erdharz, Erdpech) ali asfalt je vratka, jako mehka; kaméni vosek (Erdwachs) je vóskast, dá se rezati, i če ga malo |
| Kemija (1869): | dreves, ktera vbada neka majhna žuželka. Iz njega izdelujejo pečatni vosek, a na vinskem cvetu razproščenega rabijo mizarji za navadno polituro |
| Kemija (1869): | 345. Volk zeleni, Grúnspan, 434. Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage, predčepina. Vosek, 466. Voščilo, Wichse, 388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich, predzgodovinsk. Vosek, prsteni, Erdwachs, 63. Vrh, vrhunec, Berggipfel. Vrholova ali vrhovna ploskev |
| Trtna uš (1881): | njenej starosti in letnih časih spreminjava. Časih je žolta kakor vosek, časih temno-rujava, kakor opeka. Podobe je okroglo-jajčkaste. Na telesu ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako ſe niſo zhervi saredili v panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kak tat ne sapasi, ki bi jih morebiti vtegnil v voſek vtiſniti in po ti podóbi enake ſi napraviti. Doſtikrat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dr. M. Lutram perzhela. „ 291 „ ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nizh ne rasumem. Şin (nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek, ga dershí proti liſtikam , pa nobeden ſe nizh ne gane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſpet na tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj sdaj voſek te liſtike na-ſe vlezhe? O. Kakó bi to vedil, ſaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | délo In posnémaj pridno čbélo! Kadar čbéla satje dela Iz voska čisté lepôte, Kakor de bi stvarit' iméla Serca iz sladké |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali, cena je bila 86 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér tako prijetno diší, in pridnim čbelicam obilno medu in voska podari, za ktere čbelarji lepe petice vzamejo. Ajdova setev tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ogenj je tiſtimu ognju enak, ki ſe na ſteklu, pezhatnim voſku, shidi, voſku, ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tiſtimu ognju enak, ki ſe na ſteklu, pezhatnim voſku, shidi, voſku, ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi ; po slatu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odrine, padejo na tla, ogenj sgubé in ſe ſpet proti voſku vsdignejo. (Konez ſledi. ) Slátine ali rimske toplice v Gleihenbergu na |
| Rudninoslovje (1867): | ali asfalt je vratka, jako mehka; kaméni vosek (Erdwachs) je vóskast, dá se rezati, i če ga malo ugreješ , tudi gnjesti |
| Zoologija (1875): | katerimi je hoko (Crax) velik kakor puran in ima rumen voskast greben. Semkaj spadata tudi pauksi (Urax) in jaku (Penelope), ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reči voščeni sveči, zvlekel iz-za obleke bogato kinčano opasnico, v kteri je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wad oder Mangansehaum, manganova pena, 54. Wacke, drobnik, 73. Wachsglanz, voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari |
| Zoologija (1875): | prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | eno narejeno brado, inu druge take otrozhije. Eniga otroka jutrenu voſhenje. veſęlu ſe jeſt sbudim supet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ßkus narejeno brado, inu druge take otrizhie. Eniga otroka jutranju voſhenje. Veſęlo ſe jeſt sbudim sópet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta In VIna. Čuk. Vošila Novic ob novim letu. Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smé. Per tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de nam prostor to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | navadi v imenu vseh druzih srečo voši cesarju — za Vaše vošila; srečnega se čislam, da Vas danes spet opomniti morem, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Perjatelſke voſhila sa naſhe domazhine. (Na dalje. ) Şhe drugo perporozhevanja vredno snajdiIo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu |
| Kemija (1869): | zeleni, Grúnspan, 434. Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage, predčepina. Vosek, 466. Voščilo, Wichse, 388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs Krug, 389. |
| Kemija (1869): | na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 91. Wichse, voščilo, 388. Wismuth, bizmut, 432. Wirkung, učinek. Würze, ječmenovka, 502. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le |
| Sacrum promptuarium (1695): | erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu |
| Pripovedke za mladino (1887): | da bi jih prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Ameriko podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | košu Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | en Kristian h'isvelizhein potrebnu veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu shiuleinu to, Inu po smerti priti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kdu je? Matizh. (s' jęso. ) Kdu je? Eden, kateri ſi voſhi, de bi ga bla ſmèrt sadavila, prędem je rojen bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan pride neprevidama v' Elisabetino hiſho, jo posdravi, ino ji voſhi ſrezho do miloſti, ktero je Bog tudi poboshni Elisabeti ſloril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasſije, shge Jona selò v' glavo. Jona ſi sdaj vnovizh vóſhi ſmert. Bog mu rezhe: |
| Ta male katechismus (1768): | spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo, inu ſhellèe, de neli v' njeh, ampak tudi v' drugeh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ima v' svojeh rokah: inu usi: uwogi, inu wogati si voshejo, nas imeti. Numeré v' Lotaryi. On grę zhern v' toplize |
| Blagomir puščavnik (1853): | Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža |
| Ferdinand (1884): | prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po |
| Zlata Vas (1848): | k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi vernil. Ves vesél |
| Tine in Jerica (1852): | Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | preskerbel. “ Hirlanda mu je obljubila še, za njega moliti, mu vošila lahko noč, in je skerbela, de celo noč nobeniga k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadershek v reji ſadja ; drugizh pa bodo na to visho voſhila naſhih dvanajſt bravzov tiſti goſpodje ſami brali, kteri v téj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | besede hudobneža so mu povedali, in mu iz serca srečo vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne |
| Tine in Jerica (1852): | se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ima dones eden k'tebi v' vaſs priti — — Jeſt oſhim, de bi slàgánu blo — Goſpà. Neſręzhni zhlovek , kdur ſi je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Sa to , Goſpod shlahtni , kir njim raven eno tako oſhim. Naj jo oni vsamejo ; Njim ſe bo bol perlegla. Moj |
| Valenštajn (1866): | mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v svoj in druzih prid Se s pametjo sperjazni. Mé vošmo, de z ljubeznijo Naj brat se z bratam bráti. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne, na našim ljubim svet' Bo kislo se godilo. Mé vošmo, de bi skerb otrók Po sreči se vezala, De b' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodi ; De pamet, vera in modrost Mogočnih zbore vodi. Mé vošmo, de za rod in dom Bi mnogo Cojzov vstalo , Ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | De smertna kosa toljko jih, Ko lani, ne zadene. Mé vošmo, de po sto bi let Rodú ljubljenci ž'véli. In de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Müh' und Schweiss, Der Landmann etwas hätte. J. Schulz. Mé vošmo, de cesarski rod, Ki naše ljudstvo brani, Uterdi, blagoslovi Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | De ta očak nam ne zbeží Iz našiga komuna. Mé vošmo, de tud srečo, dnar Vpeljá železna cesta, Ne de b' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brali, Nevšečnim pa, de bi oní Nevšečni bit' nehali. Mé vošmo skupam še vošit', Al konca bilo nebi; Naj torej h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | De nihče v škodo bližnjiga Ne laže, ne kovari. Mé vošmo, de nikdar med nam' Duh vráž in zmót ne blazni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perljudi, De posihmal naš pravopis Nikomur se ne studi. Mé vošmo bravcam , de naprej Marljivo nas bi brali, Nevšečnim pa, de |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker li mi voſhimo. Ampak ked ſe 'mu dobru sdy. Si bolſhi miſli' ti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor ſi mi voſhimo, Ampak ku ſe 'mu dobro sdy. Se boſh li miſli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de vam my leta myr tiga ſèrza, myr tę vęjſty vóſhimo, inu vam povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati s' |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili in le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | X. V saboto 3. januarja (poznozimna) 1852. List 1. Novoletnica. Vošiti srečo k novoletji Je šega že od Bog vé kdaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | neizrečenim veseljem. Vender večega si ne morete vošiti, kakor je moja sreča, ktere bi jaz brez vas nikoli |
| Blagomir puščavnik (1853): | in nad njim mladenča našel, kakoršnega si je v samoti vošiti mogel, ga nekega dne, ko je ravno romarje pripeljal, k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu , gosp. dr. Vošnjaka pa zarad njegovih velikih zaslug za slovenski narod osobito za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Kotnika, véliko-posestnika in tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazi, je treba podkovo odtergati in jo prekovati, da postane votla alj povišana na znotranjem robu. Taka podkova ne bo več |
| Fizika (1869): | težkota zraku zamore se odréditi. Za to se vzame velika votla steklena krogla, (Pod. 100.), in zvaga se, z zrakom napolnjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj |
| Fizika (1869): | pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je |
| Botanika (1875): | Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost |
| Divica Orleanska (1848): | čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi |
| Botanika (1875): | iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline |
| Roza Jelodvorska (1855): | občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom: »Dal bi en grad, ako bi bil kdo drugi |
| Zoologija (1875): | podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v |
| Botanika (1875): | banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta |
| Botanika (1875): | čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov so iz |
| Zoologija (1875): | ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod |
| Zoologija (1875): | otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo |
| Genovefa (1841): | votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kjer je bilo bolj merzlo, v kakošnih berlogih in podzemeljskih votlinah; v gorkejih krajih pa so stanovali pod košatimi drevesi ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodeni mehurčki v možganih, ali zapljivki ovčjega brenceljna v čelnih votlinah, v kterih primerlejih se najdejo padici enake znamnja: se vendar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nahaja čisto, navadno v večih ali manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca, kakor pri nas |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar |
| Robinson mlajši (1849): | prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati |
| Zoologija (1875): | brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom |
| Zoologija (1875): | trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec |
| Genovefa (1841): | roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je |
| Genovefa (1841): | Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj |
| Genovefa (1841): | Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel |
| Genovefa (1841): | ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno |
| Genovefa (1841): | S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v |
| Zoologija (1875): | to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi |
| Genovefa (1841): | zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat |
| Genovefa (1841): | méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu |
| Genovefa (1841): | v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur is njim; ga je vſe, kar ſe |
| Genovefa (1841): | ur is njim; ga je vſe, kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga |
| Genovefa (1841): | votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati, da so jo le |
| Zoologija (1875): | branica (diaphragma) imenovana, deli telesno otlino v prsno in trebušno otlino. V prsni otlini se nahajajo pluča, sapnik in srce z |
| Zoologija (1875): | sapnik va-nje dihamo. Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino, vsled tega se zrak v njej zredči in od zunaj |
| Zoologija (1875): | drob. Močna koža, prepona ali branica (diaphragma) imenovana, deli telesno otlino v prsno in trebušno otlino. V prsni otlini se nahajajo |
| Zoologija (1875): | jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov. Pokriva ga |
| Zoologija (1875): | del prsi, spodnji trebuh. Razparamo li truplo, vidimo v njem otlino, ki je pa s stanovitimi organi tako napolnjena, da, nij |
| Genovefa (1841): | zhér sopet v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal |
| Genovefa (1841): | matere vezh ni posnal. Urno je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe |
| Genovefa (1841): | ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi |
| Genovefa (1841): | ſe vídi, de je dar nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja |
| Genovefa (1841): | k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni |
| Genovefa (1841): | je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi |
| Genovefa (1841): | hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata |
| Genovefa (1841): | je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi Bog ! Tvoje |
| Genovefa (1841): | majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | que votre nom soit sanctifié; que votre regne arrive; que votre volonté soit faite sur la terre comme dans le Ciel |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | qui êtes aux Cieux, que votre nom soit sanctifié; que votre regne arrive; que votre volonté soit faite sur la terre |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ainsi soit il. Notre Père, qui êtes aux Cieux, que votre nom soit sanctifié; que votre regne arrive; que votre volonté |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtopi, tok sakon nezh navelá. Impedientia Sacratum tempus, vetitum, ſponſalia, votum. 1. Brani v'sakon ſtopiti ta ſveti zajt, koker od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bres urshoha , inu perpushenja duhovne Goſposke ſtury. Dirimentia. Error, conditio, votum, cognatio, crimen. Cultus diſparitas, vis , ordo, ligamen, honeſtas. Ætas, affinis |
| Pozhétki gramatike (1811): | ils reçurent. Je devins, tu devins, il devint; nous devinmes, vous devintes, ils devinrent. Prihodni snanivni. Konzhuje vſelej tako: rai, ras |
| Pozhétki gramatike (1811): | Davno daverſhen. J'avois été, Tu avois été, Il avoit été, Vous aviez été, Ils avoient été, ſim ſi je ſmo ſte |
| Pozhétki gramatike (1811): | eusses été, Qu'il eût été, Que nous eussions été, Que vous eussiez été, Qu'ils eussent été, de bi jes ti on |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſi Il reçut, je prejél, a, o Nous reçûmes, ſmo Vous reçutes, ſte Ils reçurent, ſo prejéli, e, e Preteli nedokonzham |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: je vous aime nameſt j'aime vous, il m'aime, me lubi, nameſt il aime moi. Opomin. Po |
| Pozhétki gramatike (1811): | már? kaj maram? kaj je nék? ter ne que avez vous fait? itd. Ce rezhejo in piſhejo c' est la verité |
| Pozhétki gramatike (1811): | ils aimassent. Je finisse, tu finisses, il finit, nous finissions, vous finissiez, ils finissent. Je reçusse, tu reçusses, il reçût, nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez, prejémate, prejmete Ils reçoivent, prejemajo, prejmejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo imel, a, o Nous aurons, bomo imeli, e, e Vous aurez, bote imeli, e, e Ils auront bodo imeli, e |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 11. julija. M. Vovk tukaj mi je plačal v gotovini 250 gl. ter prejel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. pri K. Končanu v Borovnici 210 gl. pri M. Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po naredbi |
| Sacrum promptuarium (1695): | quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa tudi ne gre — to se vé. Če nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič |
| Zlata Vas (1850): | mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na jezeru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živina teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli! ” Obe |
| Ferdinand (1884): | z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti k bolnemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v |
| Astronomija (1869): | najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje |
| Astronomija (1869): | K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s |
| Revček Andrejček (1891): | grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da |
| Astronomija (1869): | cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa |
| Gozdovnik (1898): | znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne podorjete, de ſe veſ sveſhi. Doma ga na napzhne vosé nakladate , pol ga po potu rastreſete; zeſto ravnate s njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is kterih ſe ga po poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kupzhevavzi s teléti kteri tem ubogim ſtvarem , kadar jih na vose nakladajo , ſhe toliko proſtora na vosu ne pervoſhijo, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi |
| Revček Andrejček (1891): | pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove in pa v nedeljo smo se v cerkev vozili ž |
| Gozdovnik (1898): | bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo |
| Gozdovnik (1898): | izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in |
| Gozdovnik (1898): | hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje |
| Gozdovnik (1898): | dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih |
| Zlata Vas (1850): | sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo |
| Astronomija (1869): | in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega |
| Biblia (1584): | inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu |
| Astronomija (1869): | črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter velja 480 gl.; tare je 30 kg, provizije 2 %, vozarine 54 gl. Po čem se mora kg prodati, da bode |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino in druge stroške 129 gl. 22 kr. Prodajalnica je iztržila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1336 kg, tare 73 kg, po 39 ter plačal za vozarino in druge stroške 16 gl. 74 kr. Prodajalnica je iztržila |
| Zoologija (1875): | z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od |
| Zoologija (1875): | glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži |
| Zoologija (1875): | Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor |
| Zlata Vas (1850): | besede! Gosposka ni strele na farovško streho nepeljala, temuč železni vozel na vremeniku nad streho je to storil. Zakaj Bog je |
| Astronomija (1869): | Bär, veliki, (koroški), grosser Bär, 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. Vozel, Knoten, 290. Vrh, (teme), Scheitel, 233. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | v §. 19 ustavno naslombo. Naj pogumno preseka ta gordiški vozel ne gledé na centralistične germanizatorje, ne na Poljake, ki zmerom |
| Robinson mlajši (1849): | ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se |
| Zoologija (1875): | v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem |
| Zoologija (1875): | temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo |
| Astronomija (1869): | pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti |
| Zoologija (1875): | stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste |
| Zoologija (1875): | podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega |
| Astronomija (1869): | kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo njega, — in to se zgodi v 18. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje, in vſo drugo kmetijſko in delavno robo, popravi kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih, simſkih dnévih preglej vosno in njivno orodje. Poſbkodvane lopate, vile, noſila, koléſa, vosove, koſhe |
| Blagomir puščavnik (1853): | Od obeh strani jahajo obroženi junaki. Za tirni ropota reven voziček, na kterega so viteza Miroslava privezali. Zdaj pridejo na planjavo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa so dirjali kakor blisk ob kanalu, da se je voziček zaletaval kakor luščina sem ter tje. Ko slišita jezdeca zadej |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Šimen je kupil konja in voziček. Pritrdil je nanj velike obroče, in nánje pripel štorijo, da |
| Pripovedke za mladino (1887): | besedo, peš nočeta iti domu, in petelinček mora napraviti majhen voziček iz orehovih lupinj. Ko je gotov, se vsede vanj putka |
| Blagomir puščavnik (1853): | mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla- |
| Viljem Tell (1862): | ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roka, ki narode in dežele vlada in jih k sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez kake |
| Viljem Tell (1862): | jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 2 gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Štajarci ne Horvatje k nam. Iz Krasa blizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | železnice prodajo blaga križem po svetu, tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov |
| Revček Andrejček (1891): | dobro vozil, mislil sem si, da bode tudi ondi dobro vozil, in bil sem mu porok za vse napake. Domen. No |
| Revček Andrejček (1891): | Prodal sem mu ga. Ker je Rustan pri meni dobro vozil, mislil sem si, da bode tudi ondi dobro vozil, in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | je že od nekdaj taka roba po skrivnem čez mejo vozila in nosila, samo da ne bi se od nje visoka |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se potnika nista zmenila, ampak mirno speča sta se dalje vozila. Ko pa počasi že blizu vrha privozita, kjer se cesta |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | usmilita Bog in ti, častiti starec! Po morji sva se vozila srečno. Mornarji so dobri ljudje, dali so nama drage volje |
| Testament (1887): | Topolščaka in Klandra zvezati in pol ure pozneje sta se vozila ženin in njegov nevabljeni svat v spremstvu biričev, ki so |
| Vesela vožnja (1889): | prijatelja Kreména, ki ni še imel svojega konja, učiti vozarjenju. Vozila sta se že dobro uro. Megla se je začela réditi |
| Vesela vožnja (1889): | po cesti, katera se je bila v tem popolnoma otajala. Vozila sta se torej polagoma. Konec je bil zlovoljen; nekaj zato |
| Domačija nad vse! (1889): | videla brezmerno morje, po njem se z neko grozo prvikrat vozila, a zdaj jo še napada ta strašna bolezen! Ubogi neizkušeni |
| Sama svoja (1895): | hodila k njej na posete, se izprehajala z njo, se vozila ob nedeljah z uradnikovimi na izlete v mestno okolico ter |
| V krvi (1896): | prsih in z velikim šopkom v roki. Zadnja sta se vozila nevesta in dr. Strel. Ko se je ustavil njiju voz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | križem po svetu, tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je doſti med vami, ki ſo ſe po nji vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedo, ki je niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več vozili ne bomo, ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več vozili ne bomo, ga pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vred manj terpeli, ložej več nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še |
| Revček Andrejček (1891): | lahke vozove in pa v nedeljo smo se v cerkev vozili ž njim. Več ga pa nisem skušal. Gorjancu je bil |
| Revček Andrejček (1891): | Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lep isgled, kar bote ſtorili; prid bo le vaſh. Ne vosite gnoja na njivo drugikrat, ko kratko pred ſetvijo, in podorite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodni dan ponujati. Zhe tadaj ne miſlite osiminji gnojiti, ne vosite gnoja v jeſeni na njivo, ampak perhranite ga ſkerbno doma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoja, zhe ga v jeſeni morebiti sa pervo pomladanjſko ſetev vosite, ali zhe zeló nepodoraniga na njivi puſtite. Nikarite! vaſ proſimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savergli, ako tako ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite ga k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in me vzame na voz, da sem urno prišla semkaj |
| Najdenček (1860): | pot, ki je v njeno vas peljala. Proti poldnevu srečam voznika s psom, ki jé bil mojemu Sultanu nekoliko podoben. Pes |
| Čas je zlato (1864): | ljudem ponuja zdaj za pisarja, zdaj za jezdnega hlapca in voznika, pa nihče ga noče. Ni čuda! Bil je Lenče ptujec |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mlinar in koj posadi sina na osla. Malo potem srečata voznika, ki dečka tako nagovorí: „Sram te bilo, paglavec, da ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi nečesa pričakovala, po cestah in stezah so pa hiteli vozniki in pešci, da bi pod streho prišli. |
| Zoologija (1875): | rogovi, mlekom, maslom, sirom in lojem. Poleg tega so izvrstni vozniki in tovorniki, sicer počasni, ali trpežni. Skoro vsi so udomačeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 gold. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet |
| Najdenček (1860): | kterim je sedela, je prebernila in rekla, da hoče raj voženk piti kakor te bobke jésti, in je stekla skozi vrata |
| Kemija (1869): | Volumen, Raumtheil, prostornina. Vorlage, predčepina. Vosek, 466. Voščilo, Wichse, 388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs Krug, 389. Vrste sorodne ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živinčetu 2 libri kervi iz vratne žile izpustiti. Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod, jih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér je v Ljubljani precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nazaj domú prišel, je rekel: Oj, to je bila žalostna vožnja! ” — Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor pa da bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mraz in mokroto lože prenasajo še zmiraj prijetni. Za dolge vožnje, za ježo, za kočije, za lepoto so govedu deleč spredej |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | pokvarjeno ladijo prijadrali do mesta. Brž ko stopi, vsled hude vožnje zeló bolehen, na suho, poda se k mestni policiji, da |
| Pomladanski vetrovi (1881): | je posamezen voz počasi navzgor. Konja sta bila od dolge vožnje zelo uprašena in spehana, zato sta tudi sila nemarno stopala |
| Rokovnjači (1881): | pasjedlakovec osmodil. Bog ve, bi li jaz še dobil kaj vožnje, ko bi Vas več ne bilo na Kolovci. « »Molči, molči |
| Vesela vožnja (1889): | Konec. Ker sta na izposojenem kolêslji pozabila kmalu prejšnje mučne vožnje od Zalesja do Mačkovca, zaplela sta se v živahen pogovor |
| Domačija nad vse! (1889): | Oče, že vajen morja, občutil je le mimogredé nasledek morske vožnje, a Jelica se je komaj držala po koncu od samih |
| Domačija nad vse! (1889): | tudi njegovo stanje še tako borno in trudljivo! Zadnji dan vožnje je bil nekoliko meglen; vsled tega je ladija zakasnila svoj |
| Dušne borbe (1896): | do šest ur hoda, a komaj tri četrti ure železniške vožnje od glavnega mesta leži prijazen trg. Ta trg obstoji skoro |
| Prve hiše (1896): | bila doma. Vroče ji je bilo, pa ne zaradi prehitre vožnje, tudi ne zato, ker si je bila v Šiški pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pomaga, ne škodje tudi ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa drugim, kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove |
| Gozdovnik (1898): | kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti |
| Fizika (1869): | konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo |
| Fizika (1869): | Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro kmetovati — so rêkli že gosp. J. P. |
| Robinson mlajši (1849): | času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se sliši, se bo namest strelniga smodnika pri austrianski armadi vpeljala po majorji Lenku popravljena strelna pavola. — Nazim Effendi, predsednik vpravniga |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je le samo težko, ali nemogoče ne, da bi se vpeljala slovenščina v pisalnice; da se težava zamenjava z nemogočostjo, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je v Ljubljani po naberi, ki jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so se žlahtne ovce, ki jih merinos imenujejo, pri nas vpeljale. Večkrat se pri jarcih, kakor pri ovcah najde. Zavolj tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dražje memo druzih in manj drv požró, naj bi se vpeljale kakor v gosposke, tako tudi v kmetske sobe. (Dal. prih. |
| Kuharske Bukve (1799): | al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je v lepem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To še ni kerščanstvo. Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér |
| Divica Orleanska (1848): | spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je to po njegovi (tudi po moji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de sama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje, de ga bode vsaki znal, kteri se brati učí. Matija |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | deželni odbor pravi, da so gosposke rekle, naj se ne vpelje slovenski jezik, jaz lehko imenujem nekoliko sodstev, ktera ne pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Deželni zbor sklenil je v zadnjih svojih sejah, da se vpelje v počitnicah na sadje in vinorejski šoli na Slapu kmetijski |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De |
| Robinson mlajši (1849): | roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi |
| Zoologija (1875): | večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki |
| Kemija (1869): | obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana |
| Stric Tomaž (1853): | prizadevanje in govorjenje pomagalo? ali bi ne bilo le krič vpijočega v pu- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | monarhije naše ne. „Mir ljudém na zemlji! ” ostal je — glas vpijočega v puščavi. ― (C. kr. deželna komísija za povzdigo konjereje) bo |
| Biblia (1584): | on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni |
| Biblia (1584): | mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo |
| Biblia (1584): | preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtla-lu, de se veſſelly, inu v'srezhi poskakuje tvoja dusha. Upij k'meni ob zhasu te nadluge, ob uri tvojega vojskuvanja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hitru de zhutesh, de ima ena terpezhnoſt zhes tebe pridti, upij ſdajzi k'Bogu: Gospud! pomagaj nam, szer poginemo. Buh ta |
| Gozdovnik (1898): | šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus je sdaj Jakob v' oblazhili Esava: Naj klizhe, naj, vpie on. Ozhe, vsami leta kęlh od mene! Ta nebęſhki Isaak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njegóv Ozhe ne ſposna sdaj njega sa ſvojga Şynú, sabſtojn vpie, sabſtojn klizhe on. Ali kakú, o Nebęſhki Ozha, ali bóſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ſe Bóg v' ſrędi naſhiga ſerzà saſliſhatî puſty, taku vpie leta zhes yſe dóbèr inu vſmileni Ozhe tolkajn vezh v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó krishan vpie tó hudu nagnenje. Kaj je on hudiga ſturil, pravi ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril? Kri tvojiga brata vpije s' semlje do mene. Ino sdaj— preklet ſi na semlji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade |
| Valenštajn (1866): | besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim, da so |
| Biblia (1584): | proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava. Shush. Meni ſe sdí, de je Baron. Kaj neki vupije? Baron. Kdu je ? Shush. Vaſha gnada, jeſt, jeſt. Baron. Shushek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na krishim hodi, vshę ga slode v' KKraſsijo neſse, vshę vupije, praviza, praviza ! —- V' zhaſsih ſmo mo Ięſskovo p — pravizo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo |
| Pripovedke za mladino (1887): | boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da ves jezen domov pride. |
| Ta male katechismus (1768): | ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi |
| Ta male katechismus (1768): | pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa nas ni veliko, večidel jih je, ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo |
| Pripovedke za mladino (1887): | mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo |
| Biblia (1584): | je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim, de ti h' nam vpyeſh: ut ſpiritu facta carnis mortificemus. Debi mi s' tim duham |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koku mogozhniſhi, koku mozhneiſhi, koker ta kry tiga pravizhniga Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker ta kry tiga pravizhniga Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu, debi ti timu naſhimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | super poſtavlu, inu tulkain velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine sproſila. Ti vpyeſh s' tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim, de ti h' |
| Tine in Jerica (1852): | nisim poznala. Ko sim ga hotla vzdigniti, je še bolj upil. Tine (pokaže lica. ) Tukaj me je, ko sim padal, veja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogledom je stermel kakor na koga pred seboj, pa razdivjano upil: „Proč, Pankracij! Proč, proč! Dosti dolgov me že zijaš! Derži |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kakor da je poslan isveršiti najvažnejša naročila. „Umaknite se! Prostor! ”, upil je nad ljudmi, ki so privreli z gasilnim orodjem, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je prilegla, sin |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In če pridem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje |
| Tiun - Lin (1891): | bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali oni niso razumeli |
| Biblia (1584): | ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe |
| Zlata Vas (1848): | in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo bil imel poprej”. („O, lepo, lepo, pravo tako! ” so vpili brez konca in kraja vsi zbrani). „Štirnajst dní po tem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny |
| Pripovedke za mladino (1887): | vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala |
| Zlata Vas (1850): | Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | časi se mu je tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se hitro splazi v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on |
| Tiun - Lin (1891): | svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. |
| Stric Tomaž (1853): | drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kosti lepo narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | moči v življenji. Govorili so celò, da ima luna neposredni upliv na našo zemljo, ker iz lune kamni do nas leté |
| Astronomija (1869): | trdi del naše zemlje ima ta privlaka le posredno viden upliv; voda na morji, ktera pokriva zeló največi del zemeljskega površja |
| Astronomija (1869): | mislimo lehko na raznih krajih zemeljskega površja, kar ima bistven upliv na to, kako se mu vidijo nebeske prikazni. On je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naučijo od njih večkrat kaj slabega, kakor kaj dobrega“. (Slomšek. ) Upliv domačih razmer na duha in srce otrokovo je močnejši in |
| Fizika (1869): | početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber |
| Fizika (1869): | zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih |
| Astronomija (1869): | točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije |
| Občno vzgojeslovje (1887): | lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja |
| Kemija (1869): | in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | podlago. Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za |
| Zoologija (1875): | sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko |
| Fizika (1869): | prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oči postavljati dobre vzglede in poskrbeti, da tisti prav živo vplivajo na njega in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nam zdé sicer malovažne, ki pa vender krepko in vstrajno vplivajo na otroško srce. Tudi v življenji, v občevanji, v gibanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | To menda je bila edina pomoč , s katero ste mogli vplivati na nje. Francoz. Vstal sem sè zadja v ladijici. Teh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | individualnosti; c) ker je v vedni dotiki z gojencem, more vplivati na njega neprenehoma in večkrat neopazljivo; |
| Botanika (1875): | posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega |
| Oče naš (1854): | tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | trezhijam barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | halufije inu potam trezhijam barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji |
| Oče naš (1854): | nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim sercom svojo desnico |
| Najdenček (1860): | si jez nobene odgovornosti na glavo ne nakopal. — Iskaje in prašaje pridem do mesta Lipovo (Lindau); tu grém v gostivnico kosit |
| Najdenček (1860): | morem sam juhe prinesti. S svojimi umnimi očmi je kakor prašaje gledal. Na vrata sim pokazal in umil me je. Skočil |
| Oče naš (1885): | nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim srcem svojo desnico |
| Gozdovnik (1898): | pripovedovali. « Zdaj se postavi Kučilo sledovniku na stran, radovedno ga prašaje: »Povejte mi, Tiburcio, je-li vaš oča še živ, Markos Areljanos |
| Oče naš (1885): | po postavah narejen testament“. Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na Martona, kteri je vtruden omolčal in si |
| Oče naš (1885): | globoko v misli zatopljena. — Nacek je stopil k njej, jo vprašaje gledajoč. Kar prime mlinarica naglo, kakor od veselega, sladkega upanja |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo? ktir? ktira? kakſhin |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo? ktir |
| Gozdovnik (1898): | poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno. |
| Stric Tomaž (1853): | stopite na suho? “ ga še popraša Halaj. „V Luivilu! “ odgovori vprašani. „V Luivilu! no, to je kakor nalaš za naju. Ravno |
| Gozdovnik (1898): | kakor s človekom časti vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem? « Vprašani pogleda prašalca s temnim pogledom. »Bolje bi bilo za vas |
| Gozdovnik (1898): | vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo |
| Stric Tomaž (1853): | in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko je |
| Botanika (1875): | gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | z njim v učenih rečeh prepirati; šolski vodja bi imel prašanja mu dajati. Po šolskepi pisarji so ga prosili drugi dan |
| Gozdovnik (1898): | streli s pogledom v Kučilov malo zaupljivosti obujoči obraz. Njegova prašanja so se mu zdela tako sumljiva, da je sklenil tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas je veliko : kaj taciga bi šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz |
| Botanika (1875): | tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo |
| Botanika (1875): | se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | važenj odgovor. Zapazili smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tukej ta prezhudne oppravk mojega Synu Tu pervu prashanje je meni mojega serza sveta sramoſhlivoſt noterdalla, inu tu drugu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje, katiru se skus eno ſakſyto pergliho ſdej s' to, ſdej |
| Najdenček (1860): | učiti se? ” Nisim vedel kaj, kaj bi mu na to prašanje odgovoril. Postopati nisim znal ne hotel, pa kaj bi prihodnje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | določili mineral, jemljemo na pomoč kemiške moči. Mineralog pa dvojno prašanje stavi kemikarju: prvič, ktere snovi so v mineralu in drugič |
| Gozdovnik (1898): | že toliko let. »Kaj hočete od mene? « glasi se rezno prašanje. »Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da ste |
| Gozdovnik (1898): | prosim razgovora, don Antonio. « »Čemu razgovora? « »Ker vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno. « »Izgovori to prašanje! « »Le pod štirimi |
| Gozdovnik (1898): | vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno. « »Izgovori to prašanje! « »Le pod štirimi očmi! « »To pojdi z nama v grad |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam |
| Zlata Vas (1848): | papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj |
| Oče naš (1885): | in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj |
| Genovefa (1841): | rezhí popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Na klancu me doide kmečka ženica, ki me ogovori z vprašanjem, kam sem namenjen. Ko jej to povem, pravi: „Ravno prav |
| Ferdinand (1884): | ter jim da srečo, hudobne pa kaznuje. Tudi raznim otroškim vprašanjem je rada odgovarjala. Tako so dajale povesti povod raznim razgovorom |
| Vetrogončič (1860): | si je Milika res veliko opraviti dajala, in Medju z vprašanji komaj časa pripustila, da je žejo ugasil. Pogovarjala sta se |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | vspeha, vendar storim svojo dolžnost ter jo ogovorim z nekaterimi vprašanji. Al ona gleda debelo zdaj tega, zdaj onega izmed nas |
| Mačeha (1883): | Čemu še pri njih tako pozno luč gori? — S takimi vprašanji je sebe mučil in pri tem brezkončno trpel. Ker pa |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ki se je največ ukvarjal leto za letom le z vprašanji: koliko naj se privoli za to leto cesárju davka, ali |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | dolžen toliko poštovanja, da ga ne sme nadlegovati s sitnimi vprašanji. »Tù so našinci,« reče čez nekoliko časa, ko prijahata do |
| Gospa s pristave (1894): | z naročilom, da gospodje ne mislijo več vojvodinje nadlegovati z vprašanji, ampak da le želé ogledati si nekatera pisma, pa bo |
| Usoda ka-li (1895): | se varali. Sam ni govoril premnogo, a znal je z vprašanji vse zanimati, dati vsem priliko, vmešati se v pogovor — skratka |
| Usoda ka-li (1895): | je moral vender vsakdor slediti, ker se je obračala z vprašanji zdaj do tega, zdaj do onega. Prišel je še mladenič |
| Slučaji usode (1897): | so jo v enomer nadlegovali s svojimi skrivnostnimi in drznimi vprašanji ter razžaljivimi opazkami. Toda tudi ta križev pot je imel |
| Sosedov sin (1868): | Kteri bi bil najbolj pravi? " Štefana rdečica zalije o tem vprašanji, gleda préd-se v kozarec, molči nekaj časa, pije in reče |
| Cyclamen (1883): | bolj pekoča. Kajti zdaj mu je bilo misliti tudi o vprašanji: »Se li hočeš ženiti? « In to vprašanje je stalo za |
| Šaljivi Slovenec (1884): | te tri goldinarje posodil, rešil iz največje zadrege? « Po večkratnem vprašanji vstane iz zakotne mize žid ter pravi, da je on |
| Beatin dnevnik (1887): | Nepopisno je čustvo, ki se me je osvojilo pri tem vprašanji. Jaz, njegova žena, jaz nerazločljivo mu združena za vselej, jaz |
| Jara gospoda (1893): | dasi mu je bilo, kakor bi si zasajal pri vsakem vprašanji oster nož v mesó. Dà, vest, vest! Sedaj je čutil |
| Očetov greh (1894): | ste! « »In — vi? Ste li pozabili? « Janezov naglas ob tem vprašanji ji seže do srca, in ne more si kaj, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore |
| Zlata Vas (1850): | suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj storimo, Fabij? « praša Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To je gotovo |
| Gozdovnik (1898): | Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles |
| Gozdovnik (1898): | vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe |
| Roza Jelodvorska (1855): | poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim oče ali |
| Gozdovnik (1898): | jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter v' shterno pade, sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa |
| Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu |
| Zlata Vas (1848): | kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ |
| Blagomir puščavnik (1853): | blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časa še svojega vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je ob svoje oči prišel. „Jez še nikdar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati. |
| Čas je zlato (1864): | Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v |
| Gozdovnik (1898): | Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! « |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln |
| Sacrum promptuarium (1695): | meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enem govoriti, pridi njemu rad, inu is lepo napruti, ter prashaj njega, kaj otshe ? kaj be rad ? inu aku per tebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ke she navęsh v' kajſeni tablezi njeh imash odspodej yskati, prashaj v' kajſeni tablezi se pak vaje rezhy v' ſdolneh tablezah |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ali ziFra, tega ni tręba praveti. Koker tebi pove, tok prashaj njega: v' kajſeni tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moj pak je, boljši „kakor tvoj; če meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | k materi in k njim, ki s tabo živijo, in prašaj jih: kaj mislite, kaj mi je storiti, de se poboljšam |
| Viljem Tell (1862): | Tell. Ne prašaj, in ko pojde, Od njega preč očí obrni, da Ne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | premišljuj nekoliko pretečeni dan; sprašuj se, kako si ga preživel. Vprašaj se tako le: Kadaj sim danes vstal? — Kaj sim od |
| Valenštajn (1866): | S pomoli, ker se vendar tako sveti? Prvi strežaj. To vprašaj matematika. On pravi. Da je nesrečna soba. Drugi strežaj. Bedačija |
| Lohengrin (1898): | krepost. Miroslav. Če meni odgovoriti nêče, Tedaj, o kralj, ga vprašaj ti! |
| Zlata Vas (1848): | ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe déva sad sa glagolam 'v' tih okolſhinah: 1. Kadar praſhajo. Que pensent de vous les bonnets gens? kaj miſlio od |
| Pozhétki gramatike (1811): | les ingrats? lubi kdo nehvaléshne? V pervimu lizu pa ne praſhajo tako, in isréka bi bila nevſhézhna, poſtavim: cours-je? tdzhem li |
| Sacrum promptuarium (1695): | ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti je to rekel? “ Mosh |
| Zlata Vas (1848): | opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano |
| Zlata Vas (1848): | pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo |
| Čas je zlato (1864): | Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno. Stražari so |
| Valenštajn (1866): | vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš roj |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vse dni svojega življenja. “ „To bom tudi storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo |
| Biblia (1584): | Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in pol do 4 gold. in |
| Zlata Vas (1848): | Kaj vas je vnelo, de ste tako nališpani? “ Tako je prašal in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali |
| Zlata Vas (1850): | minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam prišel, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem |
| Sveti večer (1866): | do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim knez govoril in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | at ille reſpondens ait illi: tu dicis. Je nega Pilatus praſhou: ſi le ti en Kral tih Judou? on pa je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kader je Pilatus shi to drugokret Chriſtuſa praſhou, ali je on en kral? je Chriſtus nemu odgovoriu: ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhou h'Judam: de je Pilatus skerben sa reſsnizo Chriſtuſa praſhou: kai je reſsniza? tu jes hvalim, de pa on ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn |
| Robinson mlajši (1849): | bi ubogi Petek ne imel nikákega gospoda! Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega |
| Robinson mlajši (1849): | lehko res bilo. „Pak kaj imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mertuv bil. Inu je tega Kapitana poklizal , inu ga je upraſhal, aku bi reſs bil mertuv. Inu kader je on od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vikſhe Far je goriuſtav v' ſredo med nje, inu je upraſhal JEsuſa rekozh: nezh naodgovoriſh k'temu, kar leti zhes tebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | noter da leſem. Kader je pak Pilatush Galilęo saſhliſhal, je upraſhal, aku bi on en Galilęjz bil. Inu kader je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſtav pred deshevskim Oblaſtnikam, inu deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl? JEsus je odgovoruv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | movzhal, inu ni odgovoruv. Tedej je vikſhi Far njega supet upraſhal, inu je djal k'njemu: jeſt tebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od njega en zhudesh viduv ſturiti. Inu on je njega upraſhal s' mnogimi beſſedami: On pak ni njemu nezh odgovoruv. Vikſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kader ſo ſe bli pak Fariſęrji skupsbralli, njeh je JEsus upraſhal, rekozh: kaj ſe vam sdy od Chriſtuſa ? zhegav Syn je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo padli na semlo. Tedej je on njeh supet upraſhal: Koga vi iſhete? Ony ſo djali: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je na Dunaji, sim mu odgovoril to, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž |
| Tiun - Lin (1891): | last imovitega moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod Flint, in kaj ti je |
| Biblia (1584): | v'to ſtran tiga Meſta Ceſarea Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ahtengo dajalla. Jeſt nisem ne eno minuto ſa drugeh ſhivlenje prashalla, ne od enega ſhellella ſvęditi, kaj drugi dellajo, ali ſamudę |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' svojemu serzu premishluvalla. Dvakrat bosh ti neshl, de sem prashalla, enkrat tega Angela, katire je meni zheshenje pernesl: koku se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bila, ki se je pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove |
| Zeleni listi (1896): | oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče |
| Lohengrin (1898): | rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár |
| Genovefa (1841): | lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe |
| Genovefa (1841): | v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí |
| Ta male katechismus (1768): | tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 70 letni starček) s 20 letno devico. Ko so ga prašali, če je pa tudi svojo starost in svojo prihodno polovino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | siromakam in resnično potrébnim pomagati, brez de bi še le prašali: »Ali pa zasluži tudi našo pomoč? « Pa treba je vunder |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | To je bilo slepcem prav in vedno so eden druzega prašali, kdo de je 12 goldinarjev prejel, de bodo kerčmarju plačali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je eno vſuſhéno rokó imel, inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam bodo gosp. Vertovc povedali. Povedka. Ko so nekiga pratikarja vprašali: od kodi on vé, ali bo lepo ali gerdo vreme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec. ) Kje pa se bo zdravo konjsko meso dobivalo? boste vprašali. Vém de so per nas konji dragi, in de ne |
| Tine in Jerica (1852): | pride Nikolaj, pa brez duhovniga. „Gospod kaplan,” pravi, „nočejo priti. Vprašali so me, kaj je očetu, in ko sim jim vse |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Zdaj so prileteli spet vrabci iz mesta in so vprašali; »Kdo je uni stari mož? « In na plotu je sedel |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kaže, on je le oskrbnik prihodnje pomladi. « »Kdaj pride pomlad? « vprašali so vrabci. »Potem dobimo dobre čase in boljšo vlado. Ta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | poletja; solnce je otresalo srež od dreves. »Kdaj pride pomlad? « vprašali so vrabci. »Pomlad! « so odmevali s snegom pokriti homci. Solnce |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | glédali in so se zberali in posvetovali, kaj bi Pavliha vprašali, de bi je ne izpeljal, in so mislili, če bi |
| Zeleni listi (1896): | bitko. Kadar so se pozneje pogovarjali ž njim ter ga vprašali, kako da si je izbral uprav vojaški poklic, rekel je |
| Biblia (1584): | ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati |
| Zlata Vas (1848): | vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta radovedu Otrok. Ena dete je en dan ſvojo mater praſhalu: kam bi nek priſhal, kader bi is mejſta voneſ ſhal |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perglihe ſkasali Vo dete je letu lahka sapopadlu: je pak praſhalu, kaj bi tedej imelu od Boga proſiti? Ony ſo njemu |
| Lohengrin (1898): | naj modróst mi da! Glasnik (stopivši na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | goridjati, tok glej ti gori, shéna. Jeſt te ſhe enkrat praſham , al ozheſh vrata odpręti ? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Deklé , sdej ſi me plazhala —— ampak zhakej , sdej jeſt tebe praſham, sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | obrazhej beſsędo. Govorjénje ni blo od nevarnoſti; ampak jeſt le praſham, kaj te je perſililo , de ſi ſkusi okno ſkozhil. Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noter. Goſpà. Kdu bo nęki noter ? Baron. Raven to jeſt praſham; Goſpà. Ja , ja — Neshka bo, Neshka. Meni ſe sdy , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in kdo v njem prebiva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src |
| Tiun - Lin (1891): | se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na to pravim in jo puſtim. Drugi dan jo sopet vpraſham: „kako gre daneſ, Zilika? ”— „Naj bo no, kadar mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa v ſtari panj nasaj ſmukne. Jeſt ga na to vpraſham: Ali je mogozhe, de bi te zhbele ſhe eno matizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preſti sazhela. En dan je predla. „Kakó gré, Zilika? ” jo vpraſham. Nizh kaj! — mi odgovorí: — „Sakaj pa ne? '' — ji rezhem: „krajnſki |
| Pozhétki gramatike (1811): | Potim, de pridela odgovor na praſhanje Quoi? kader s' glagolam praſhamo, kakor v' tim isgledu l'écolier diligent aime l'étude |
| Pozhétki gramatike (1811): | vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride, kader s' glagolam praſhamo, sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven al |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj: ali je mogoče , da bi ravno ta dva stanova |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se ne začno sušiti in trohneti, slabeti, in umirati. Če vprašaš, kdaj naj se drevésa obrezujejo in trebijo, ti rečem, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | t. d. Če se ti čudno zdi to slišati in vprašaš; kaj pa kri, meso, čutnice, kite, žile? — ti odgovorim, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | slabši dajati, pa vendar več, potlej pa čedaije boljši. Če vprašaš, kolikrat naj se ji na dan dá, rečem, da petkrat |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se do malo okopati, dokler v kolence ne gré. Če vprašaš: kolikrat je treba krompir, korúzo, zelje, repo, peso in drugo |
| Vetrogončič (1860): | pa napev iz neke opere. »Kaj je pa mislil? « radoveden vprašaš. Zdaj ravno ne veliko, ker je že sinoči vse premislil |
| Rokovnjači (1881): | tej stvari tudi nisva enakih mislij; zato ga pozneje lehko vprašaš, in potem boš sama sodila! « Mlada žena ni dalje ugovarjala |
| Luteranci (1883): | Stobejke. Med tem ko ti občuješ z njim in ga vprašaš, kakovo naznanilo ti parola, odgovori ti on le z besedo |
| Od pluga do krone (1891): | Le povej, kaj bi rad jedel, pa ti takoj pripravim. » «Vprašaš, če sem,» odgovorí Matevž, «po pravici ti povem, da že |
| Kvišku (1899): | res'. »Margita, ali boš res vedno otrok? « »Mamá, zakaj tako vprašaš? « »Zakaj, zakaj? Kaj je bilo sinoči in danes med vama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pohleven: „Ozhitno pred vſimi ljudmí ſim uzhil. Zhimú tedaj me vpraſhaſh? Vpraſhaj jih, kteri ſo me ſliſhali, kaj ſim govoril. “ Savoljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ljudje od vſih ſtraní v' té tiſhé, ino ſhe vpraſhaſh: Kdo ſe me je dotaknil? “ Pa Jesuſ le terdi: „Nekdo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira |
| Nemški valpet (1867): | Med mojo boleznijo je bila ona od kraja enkrat prišla vprašat, kako mi je, in me je hotela videti, pa moj |
| Sosedov sin (1868): | zopet v hišo nazaj. Hlapec ga pride nekaj o delu vprašat, pa ne zve ni belega ni črnega, temuč ozmerjan mora |
| Svetinova Metka (1868): | Storila sem le svojo dolžnost, ko sem poslala k njemu vprašat, kako mu je, ali se ni prehladil? In spodobilo se |
| Šaljivi Slovenec (1884): | je zašiti čevelj, velja 30 kr.« Tujec gre k čevljarju vprašat, koliko je račun za zakrpani čevelj. Čevljar pa odgovori: »Nič |
| Testament (1887): | ž njim? Midva ne znava brati. Jutri pojdem na Vransko vprašat k sodišču — najbližje je; tukaj ni nikomur zaupati. « »Jutri? « »Vrnem |
| Svatba na Selih (1894): | prikima. »Na Rakarjevem domu nimajo gospodinje. Prišla sva k vam vprašat, ali daste Lenico na Rakarjev dom za gospodinjo in Janezu |
| Gospa s pristave (1894): | sam. Toda navadna pot je ta, da gre kdo drug vprašat, ali sme priti snubec. Knezi pošiljajo poslanstva, zame pa bi |
| Gospa s pristave (1894): | pisem. Ker so drugi gospodje neradi čakali zunaj, poslali so vprašat grofa Hermana, kaj bi storili. To je grofa že jezilo |
| Stari dolg (1897): | veže otroke v tej družini. Prišla je večkrat tudi Minica vprašat, kako mu je, a sestri je nista radi puščali k |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu |
| Revček Andrejček (1891): | mi nisi sama pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen |
| Blagomir puščavnik (1853): | deklici! ” Oba hišna se začudena in zveselena pogledata. „Naša hči? vprašata oba kmalo, naša Rezika? — Kje pa je? — Zdaj stopi deklica |
| Blagomir puščavnik (1853): | njegov otrok pa tavata okoli od hiše do hiše, in vprašata vsacega vpadenega bledega človeka : ali si ti smert, ktero iščeva |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jima zdravnik rane obvezuje, pripovedujeta mu celo dogodbo, ter ga vprašata, kateremu izmed nju je kukovica srečo oznanovala. |
| Zlata Vas (1850): | imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin ga hoče obiskati. « Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar |
| Gozdovnik (1898): | pravi? « »Kučilo mu je imé. « »Ne šepa nekoliko? « »Čemu to vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti zdelo |
| Robinson mlajši (1849): | prašati, če je pri ti ali oni priložnosti Robinson prav ravnal |
| Robinson mlajši (1849): | Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor on. Ako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zeſarske ſodbe, v'eni takſhni ſlushbi, inu opravila sa reſsnizo praſhat, reſsnizo govoriti, sa reſsnizo ſtati je tvoja doshnoſt. Ti pa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt. Shternf. Dala ti ga bom — ſhe nekaj te morem praſhat — Miz. Kaj pak neki ſhe — Shternf. Vsęl te bo, praviſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shternf Inu on te bo vsęl? Miz. Kaj imajo ony praſhat — Naj mi dajo perſtan , pravim jeſt. Shternf. Dala ti ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir |
| Blagomir puščavnik (1853): | moliti. Zdelo se mi je, kakor bi me mile zvezdice vprašati hotje: Miroslav! hočeš li obupati, kar te Gospod poskuša? Kakor |
| Lohengrin (1898): | češ gnati ? Elza. Neblago blagi mi! Čuj! kaj te čèm vprašáti! Zdaj mi imé odkrij! |
| Gozdovnik (1898): | lzvedel sem, da je pogostoma pri vas ter sem hotel vprašati, na kteri način bi se mogel pri njeni oglasiti za |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | še nekaj na misel, kar sem vas hotel že večkrat vprašati. Govorili ste veliko o gospodu Flintu — neki gospod Flint je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je |
| Genovefa (1841): | savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in vpraſheva- |
| Deborah (1883): | po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala sem, a besede ni bilo iz nje! Pek. Jaz sem |
| Stric Tomaž (1853): | ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar za nas sklenejo, je to, da se še v |
| Deborah (1883): | Ne morem! Ana. Kam vendar zopet pojdeš? Jožef. I ti vprašuješ? Ana. Ker si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei sushish bras usa straha noi shkode inu vresnizi noi upravizi inu te Duh boda per- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni več za vpreči; pa kér njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa dobro plazhilo konja sakôva, de ga ſhtir tjédne vezh vprezhi ne moreſh. Mojſter ti klobuk naredi; le enkrat greſh sh-njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plemenite konje per tej perloshnoſti jesdaril in pred ſvoj vos vprezhi puſtil, ter tako njih plemenitnoſt poſkuſil. Nar bolji med njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva ritnisko za voz, pri strani pa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je hodil k sv. obhajilu. Sedaj skozi okno zakliče: »Anže, vprezi! « »Mož, kam pa gremo? « ga vpraša žena. »Vsaj danes ni |
| Pripovedke za mladino (1887): | gotov, se vsede vanj putka rekoč: „Zdaj se pa le vprezi! ” „Kaj pa še,” odgovori petelinček, „rajše grem peš domu, kakor |
| Revček Andrejček (1891): | Kakor pa se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z vodo poškropljena. Saj 2 uri prej, kakor se konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako |
| Pozhétki gramatike (1811): | sazhútim; saglédam; vglédam; concevoir, ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends |
| Pozhétki gramatike (1811): | été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali bodózh. PERVA VPREGA. s' er snanivni naklón. Sdajni zhaſ. J'aime, lúbim tu aimes |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' goſtim h, je bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolam être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes |
| Pozhétki gramatike (1811): | a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor apercevoir, posnávam, posnám |
| Pozhétki gramatike (1811): | fini, konzhal. Prihodno. Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe v' nedolazhnim konzhio s' er, inu drugi taki. DRUGA VPREGA. s' ir Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vpréga nelizhnih glagolov. Snaniven, Sdajni Il faut, tréba je, trebujo Nedoverſhen |
| Pozhétki gramatike (1811): | père est tendrement aimé de moi; po sgor rezhenih vpravah. Vpréga terpivnih. Glagolov. Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo eno |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenujemo, ktiri ne gredo vedno po ſploh vpravi ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al nektirih liz, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | prétend, il entend. V' mnoshnimu. Mnoshno ſe konzha po vſih vprégah vſelej, s' ons, ez, ent; nous aimons, vous aimez, ils |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote |
| Pozhétki gramatike (1811): | je vienne; acquérant, perdobiózh, que j'acquierre, de perdobím. Per tretji vpregi: recevant, que je reçoive, pouvant, que le puisse: valant, que |
| Pozhétki gramatike (1811): | que je finisse, rendant, que je rende. Isjétja. Per pervi vpregi. allant, que j'aille. Per drugi vpregi: tenant, que je tienne |
| Pozhétki gramatike (1811): | qu'il ſaille, de trébuje ali de je tréba. Per zheterti vpregi: buvant, piózh, que je boive, de piem, faisant, delajozh, que |
| Pozhétki gramatike (1811): | rende. Isjétja. Per pervi vpregi. allant, que j'aille. Per drugi vpregi: tenant, que je tienne: venant, que je vienne; acquérant, perdobiózh |
| Pozhétki gramatike (1811): | glágolé is tih sloshene, sa to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih pervoobrásnih, kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen perloshivniga que j'aimasse, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel eden do poldrusiga funta na enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta |
| Pozhétki gramatike (1811): | lozhio po êojimu konzhanju v' nedolozhnim naklonu. Neokonzhavni, naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti. Neokonzhavni tretje vprége |
| Pozhétki gramatike (1811): | Glagolov. Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žeblje. 2. Gosp. L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | železnino. 22. Gosp. J. Klenner, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 23. Gosp. M. Klopčauer, čevljar v Teržiču, za čevlje. 24. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je po višjem povelji nakupovanje kónj za topništvo in vojaško vprego popolnoma vstavljeno; to zamore za nov dokaz veljati, da austrijanska |
| Valenštajn (1866): | precej mi iz svoje Konjušnje pripeljati si velel Prekrasno lovsko vprego, da mi trud Poplatiš. Res je, da mi trud poplatiš |
| Revček Andrejček (1891): | pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim |
| Revček Andrejček (1891): | Rustan še mlad in tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal sem ga le v lahke vozove in pa v nedeljo |
| Genovefa (1841): | opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo, in tudi krave ne, ki nam mléko daje, nam bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | počiva, se mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa vpregaš ali jezdariš, moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo ozdraviš s sledečim zdravilom, ako vola en čas ne vpregaš, ampak mirnega v hlevu pustiš. Ako ga pa vedno vpregaš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vpregaš, ampak mirnega v hlevu pustiš. Ako ga pa vedno vpregaš, se mu rana dalj časa ne zaceli, ker jo jarm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi to šlo? Rad. De bi te muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zve priti inu bras usa strahu: al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | poznajo, čeravno o nji in njenim narodu pisarijo, de vse vprek leti, ravno tako ravnajo z našimi rojaki! Tako je po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | sveti. Biti dobri gospodarji V svoji hiši pa ne znajo, Vprek in križem vse ravnajo. Ne bodite več čenčarji, O lažnivi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pisatelj svoje naslednike, ter mènj samostalni izmed teh radi vse vprek posnemajo slabo kakor dobro. Mi pa želimo , da bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije |
| Revček Andrejček (1891): | okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi tako ne! ) popolnama res; njé pisavec je bil sam vpričo in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz |
| Valenštajn (1866): | ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne bo treba nič učiti in da se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl |
| Biblia (1584): | Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v |
| Biblia (1584): | vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko shita pridela. Pazh réſ, kjer vrabez gnojí, tam tudi vrabez shanje! Kaj bi rekel pa od revnih konj, kterih doletí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe vezh glote, ko shita pridela. Pazh réſ, kjer vrabez gnojí, tam tudi vrabez shanje! Kaj bi rekel pa od |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »To je vse prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju |
| Tiun - Lin (1891): | sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na |
| Zoologija (1875): | vse strani, po vsem telesu. Ko se pa srce razširi, vrača se na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Bolezen malo, da je ni poderla; le počasi se ji vrača zdravje. |
| Gozdovnik (1898): | ga uzamem, za 40 zlatov, če ni drugače. « Pepo se vrača k svoji svetilnici, v ktere sijaju se raduje Ieskečega bisera |
| Gozdovnik (1898): | besede, ktere naj slišita. Moj veliki rdeči brat pa se vrača v tabor Apačev, povedat jim, da je Antilopa tukaj ostal |
| Lohengrin (1898): | sem jo k sebi v dom! — Zdaj glej, kak strašno vrača mi dobroto, — Me kara, da preveč zaupam ti! Lohengrin (pogled |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj vrazha, naj verne Rendons, vrázhajmo, vernimo Rendez, vrazhajte, vernite Qu'ils rendent |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que tu rendes, de vrazhaſh, de verneſh Qu'il rende, de vrazha, de verne Que nous rendions, de vrázhamo, de vèrnemo Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend, vrazha, verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | e vernili, e, e Velíven. Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj vrazha, naj verne Rendons, vrázhajmo, vernimo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beshí v' goro, ino kdor bo na polji, ſe ne vrazhaj v' meſto po plajſh; ker dnevi pravize maſhevávke ſo to |
| Astronomija (1869): | 8000 let zopet pridejo. Pod. 66. Druge repatice se pa vračajo v krajšem času, in sosebno so Halley, Enke in Biela |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | volje, in kaj bi ne bili! Čez dolgo se zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da |
| Pozhétki gramatike (1811): | vèrnemo Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je rendisse, de bi vrazhal, vernil |
| Pozhétki gramatike (1811): | verne Rendons, vrázhajmo, vernimo Rendez, vrazhajte, vernite Qu'ils rendent, naj vrazhajo, naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hvali. Prasnizhni dnevi ſo h' konzu ſhli. Israelzi ſe domú vrazhajo. Joshef ino Marija ſta tudi she na poti proti domu |
| Sveti večer (1866): | besedo, da bo potrošen denar o svojem času velike obresti vračal. Kar bo tako popotovanje stalo, je gotovo več, ko more |
| Deborah (1883): | moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper človeštvo, ki |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi prejel; je rendis, ſim vernil, je rendisse, jes bi vrazhal, jes bi vernil. III. Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nedoverſhen. Je rendois, ſim Tu rendois, ſi Il rendoit, je vrázhal, a, o Nous rendions, ſmo Vous rendiez, ſte Ils rendoient |
| Pozhétki gramatike (1811): | vernena Ayant rendu, vernil, vernivſhi Prihodno. Devant rendre, kdor bo vrazhal, vérnil Tako ſe vprégajo glagoli attendre, zhákati, entendre, vúmiti, repondre |
| Pozhétki gramatike (1811): | Il auroit rendu, on, ona, ono bi bil, a, o vrazhal, a, o vernil, a, o Nous aurions rendu, mi, mé |
| Pozhétki gramatike (1811): | Prihóden. Je rendrai, bom Tu rendras, boſh Il rendra, bo vrázhal, a, o vernil, a, o Nous rendrons, bomo Vous rendrez |
| Pozhétki gramatike (1811): | jes Tu rendrois, ti Il rendroit, on, ona, ono bi vrázhal, a, o vernil, a, o Nous rendrions, mi, mé, mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je rendisse, de bi vrazhal, vernil, itd. Que tu rendisses, Qu'il rendit, Que nous rendissions |
| Pomladanski vetrovi (1881): | tudi Vinko in Binče sta se kmalu po onej bitvi vračala varno domú. — Do mairjeve hiše prišedši spomnil se je Vinko |
| Milko Vogrin (1883): | njene besede. Olgino otročjo ljubezen pa je tudi mati dobro vračala. Ko ste govorili o prihodu barona Roberta, izmišljala si je |
| Vanda (1888): | pretepli, ko se je s pota za vajo o mraku vračala iz Mengiša. Tako so umovali jedni, drugi pa so poudarjali |
| Vanda (1888): | mize. Malo je pogledala čez okno, ko se je gospôda vračala iz stolne cerkve od póludvanajste maše, potem pa je obstala |
| Vanda (1888): | potolažena vrnila iz lepega svetišča. Ko se je nekega dne vračala iz cerkve, stopi za njo častniški strežaj, a pod škofijo |
| Pegam in Lambergar (1891): | je zdela jako dobra, in z upanjem se mu je vračala srčnost. Pisal bi pisemce in izročil je kateremu teh glumcev |
| Na krivih potih (1893): | sama pri sebi, »da, da«, tisto popoldne, ko sem se vračala s svojim možem proti gradu — sedaj mi je vse jasno |
| Kvišku (1899): | in potisnila naenkrat njeno doto v ozadje. Ko sta se vračala z Adolfom od grajščine proti gostilni, ni zgovorni baron govoril |
| Gojko Knafeljc (1899): | Ana ne sme tega vedeti,« je dejala, ko se je vračala od zdravnika v Anino sobo. Tam je objela sestro, jo |
| Gozdovnik (1898): | obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | o Nous rendrons, bomo Vous rendrez, bote Ils rendront, bodo vrazhali, e, e vernili, e, e Priboden pretekli. J'aurai rendu, bom |
| Pozhétki gramatike (1811): | o Nous rendions, ſmo Vous rendiez, ſte Ils rendoient, ſo vrázhali, e, e Pretekli dokonzhan. Je rendis, ſim Tu rendis, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendriez, vi, vé, vi Ils rendroient, oni, one, one bi vrázhali, e, e vernili, e, e Pretekli. J'aurois rendu, jes Tu |
| Tiun - Lin (1891): | smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na ladijo, zapazil je kapiten, da |
| Gozdovnik (1898): | druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost |
| Lohengrin (1898): | Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v |
| Pozhétki gramatike (1811): | naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de vrazham, de vernem |
| Pozhétki gramatike (1811): | sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend, vrazha, verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous rendons, vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen |
| Pozhétki gramatike (1811): | Qu'il rende, de vrazha, de verne Que nous rendions, de vrázhamo, de vèrnemo Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils |
| Genovefa (1841): | ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous rendons, vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen. Je rendois, ſim Tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous rendions, de vrázhamo, de vèrnemo Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je k sebi vtaknil, da bi mu ne bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | 3 2. Potózhnize, k' dobrimu opomnize . . . 12 3. Potiza, hvaleshna povrazhniza . . . 21 4. Kuhani raki ſhipajo vèst . . . . . 34 5. Taſhiza mala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | III. Potiza hvaleshna povrazhniza. Ivanek, ſlrelzhov alj jagrov ſin v' Selenizah , je bil veſ |
| Viljem Tell (1862): | proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na |
| Valenštajn (1866): | se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré |
| Valenštajn (1866): | živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči |
| Mlinar in njegova hči (1867): | privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo |
| Gozdovnik (1898): | kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka, gromí in treſka? O. Ali ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader |
| Stric Tomaž (1853): | ga v globočino potisne. *) „Tri sto medvedov; to so pravi vragi! kaj nam začeti? “ vzklikne Marka in jo dervi po ozki |
| Gozdovnik (1898): | na naju. A midva bova že storila, da ti rdeči vragi do vrhunca ne bodo prispeli. « »Le pazite. Ples se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri se je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Pozhétki gramatike (1811): | mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej |
| Mlinar in njegova hči (1867): | to spet v glavo prišlo, ker nisem mogel spati; kajti vrana ali kavka se je vsela na mojo streho— — — Luka. Sova |
| Zoologija (1875): | skupaj. Črna vrana (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih. Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava, rep in perutnice so |
| Zoologija (1875): | se in leti časih več milj daleč za mrhovino. Poljska vrana (C. frugilegus) gnjezdi v velikih družbah, časih na tisoče skupaj |
| Zoologija (1875): | frugilegus) gnjezdi v velikih družbah, časih na tisoče skupaj. Črna vrana (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih. Siva vrana (C. cornix |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak |
| Roza Jelodvorska (1855): | visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo |
| Bore mladost (1862): | k Rozaliji. „Za božjo voljo nikar", zakriči Gregor, „vi in vranec pogineta v taki derečini. Mar ne slišite, kako voda hrščí |
| Šaljivi Slovenec (1884): | palice tako polagoma dajete? Vdarite naglo še peto, da bode vranec vedel, čegav je, ter da midva prideva v red! « A |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | meni na konja, on je močan za dva, pa te vranec moj ponese do one dražbe, kjer je dragi tvoj. Lože |
| Vesela vožnja (1889): | trditi takó odločno, da ne? Počakaj, da vidiš, kakšen bode vranec moj — ali če že le hočeš: lísec. Ovsa ne strada |
| Vesela vožnja (1889): | na priljubljeni mu predmet, vpraša Kreména: »Povéj, kakó ti prija vranec moj? « »»Lísec tvoj, kolikor vidim, ni slab. Če si ga |
| Vesela vožnja (1889): | ne vidi prav. Pa saj je tudi slišal. Da se vranec njegov kréše, o tem sedaj ni bilo nikake dvojbe. Potrtega |
| Zunaj (1896): | diru po poljskih potih po Posavju, da mu je bil vranec ves zasopljen in zapenjen. Vedno dalje je hitel jezdec. — Pozno |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | proti Štefanji gori. Poskrbi vse, da boš jezdaril tudi ti. Vranec, ki si ga včeraj ukrotil, je tvoja last. Sedlo pa |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in sedaj začneta zopet tekati po dvorišču gori in doli. Vranec je stopal ali dirjal, obračal se in sukal, kakor je |
| Valenštajn (1866): | kancler, Poslati mogel nej mi tršega. (Vstane). Spremislite se, Gustav Vrangel. Prage Ne dam! Vrangel. Tu moja je oblast pri kraji |
| Valenštajn (1866): | mi tršega. (Vstane). Spremislite se, Gustav Vrangel. Prage Ne dam! Vrangel. Tu moja je oblast pri kraji. Valenštajn. Naj vam odstopim |
| Valenštajn (1866): | Maks Pikolomini je bil pri tebi? Valenštajn. Kde pa je Vrangel? Trčka. Šel je. Valenštajn. Tako naglo? Trčka. Izginol je, ko |
| Valenštajn (1866): | Pikolomini. Trčka. Ilo. Izolan. Butlar. Najman, konjičin stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald |
| Valenštajn (1866): | Pomagajte mi občnega zatretí Sovražnika, i vaša bode lepa Pokrajina. Vrangel. In ako v prah telebi Sovražnik občni, kdo-li zveze novo |
| Valenštajn (1866): | odstopim glavno svoje mesto! Ne, raji stopim — k svojemu cesarju. Vrangel. Če je še čas. Valenštajn. Na volji mi je, zdaj |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo |
| Valenštajn (1866): | Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imenujejo, čerm, ker če ravno velikrat vendar ne vselej, je vranica (slezéna) bolna, je tista bolezin, pri kteri kri postane černa |
| Zoologija (1875): | trebušnji otlini pa leži želodec s črevi, jetra, slezena ali vranica, obisti in mehur. Razredba organov. Organi se razlikujejo po svojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in pes na trebuhu, kjer jetra ležijo, zlo občutljiv. Vnetje vrance se le takrat za gotovo spozna, kadar je bilo vrančno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ure dajati. d) Vnetje ostalega droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri vnetih jetrih je jezik bel, blato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj palcov dalječ iz pod repa na dan porine. — Na vranci se pri ti bolezni malo kaj pozná; jetra so rudečorujave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden, po bolni vranci pa večidel silno napihnjen. Če se kužno truplo razréže, ne |
| Zoologija (1875): | trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterega Novice, leto 1854, stran 277 dajejo, kako je o vrančnem prisadu ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1844, stran 147). Kako se imajo ljudje s previdnostjo pri vrančnem prisadu ravnati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vode, tudi nič kervave sokrovce, kakor se je najde pri vrančnim prisadu. Deje goveja kuga bila, nar bolj pokažeta četerti vamp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne desetine toliko kerví, in še ta ni kakor pri vrančnim prisadu vsa černa, ampak je bolj rudeča; mesó je rudečkasto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gnjije in ne smerdí po devetogobnici takó naglo, kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden, po bolni vranci pa večidel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar vreme za bolezin nastopi. In ravno ta lastnost, da vrančni prisad ni tako naležljiva kuga, kakor je goveja kuga, naj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravo ohraniti, če zvesto odvračajo vse to, iz česar vstaja vrančni prisad. Da ne zboli živina, je treba pred vsim jo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 277 dajejo, kako je o vrančnem prisadu ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje imenujejo, čerm, ker če ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa |