- visokostnega
- visostnega
Valenštajn (1866): dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave
- visostnega
visokosten visokoučen visokoveljaven visok_ta visokun višar Višarje višarski višava Višava Višegrad višek višina višjekratnost višji Višnu višnujev višnja višnja_gora višnjegorski višnjev višnjevkast višnjevo višnji vita vitek vitel viteški viteško vitez vitezinja vitezmja vitezov viti vitio Vitovec vitriol vitriolen viudas vivat vivens vivunt viz vizina vizinov vizir vizitnica viž viža vižanje vižar Vižar vižarjev vižati Viženčar vjesti v_kaj_za_en v_kateri vklatiti vkleniti vklenjen vkljub vknjiževanje vknjiževati vknjižiti vkovan vkraj v_kratek vkuhan vkuhanje vkuhati vkup vkupaj vkup_strniti vlačen vlačenje vlačiti vlačugar vlada vladajoč vladanje vladar vladarica vladarski vladarstvo vladati vladen vladika Vladimir vladimirjev Vladimirovo Vladko vladstvo vlaga vlagaje Vlah vlak vlaknast vlaknat vlaknina vlakno vlast vlasta vlastelin vlaški Vlaško vlažen vlažnost vlečen vleči vlečljiv vledenit vliti vlivati vljudno vljudnost vlna vloga vlomiti vložek vložen vložiti vltavski v_luft vmes vmesnina vmesti vmestiti vmešati vmisliti v_moj vnanji vnaprejšnji vne v_nebesa v_nebo vnebohod vnemajoč vnemar vnemati vnet vneti vnetje vneto v_not vnovič vnovo vnuk vobis vobiscum vocal vocativ vocatum vocem voci vod voda vodan voden vodenica vodica vodik vodikov vodilen vodilnost vodilo vodiški voditelj voditi vodivost vodja vodjev vodnica vodnik Vodnik vodnikov vodnjak vodobojnost vodočist vodoljuba vodomec vodomet vodopivec vodoraven vodoravno vodorod vodotoč vodotočen vodotok vodov vodstvo Vodušek vogal vogel
| Valenštajn (1866): | dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od |
| Rudninoslovje (1867): | druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše ginjene; K' si |
| Sveti večer (1866): | ozré proti nebu rekoč: „Zapojmo angeljsko pesem: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki so dobre volje. ” |
| Fizika (1869): | po sobah, k višku in da je topleji zrak v višavah. Deloma je tudi tako; ali ker se zrak pri ogrevanji |
| Kemija (1869): | iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó iz mlečnega sladora izgotavljajo neko opojno pijačo, tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe |
| Divica Orleanska (1848): | je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem |
| Rudninoslovje (1867): | imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo |
| Fizika (1869): | tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tí spomin. ““ Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto , in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh. Ema je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prikazke vidimo v Švici, kjer ledniki objamejo skale ter iz višin prinesši jih puste na planjavi, ko se stope in zginejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | napravila zemljina skorija, moralo bi površje zemlje biti precej enolično; višin in nižin ne bi videli, strjeno zemljo pokrivalo bi okoli |
| Fizika (1869): | dá podoba taka, kakoršna se vidi v Pod. 106. Tlakomérna visina računa se tu od površja živega srebra v cevinem kraku |
| Fizika (1869): | pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe, 151. Barve nasprotne, Contrastfarben, 150. Barve |
| Fizika (1869): | živega srebra v posodi nn. Ta daljava imenuje se tlakomérna visina. Očevidno je, da tudi tukaj edino le zrak, ki tlači |
| Fizika (1869): | ponavljamo, izide, da se za vsako sledeče število sekund najde visina pada, ako se sošteje: 1) visina pada telesa samega na |
| Fizika (1869): | sledeče število sekund najde visina pada, ako se sošteje: 1) visina pada telesa samega na sebi za sekundo ; 2) končna hitrost |
| Mineralogija in geognozija (1871): | če so tlá trda in voda počasi teče. Tako se višine na zemlji čedalje bolj nižajo, čeravno počasi. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Gojenec se ima postaviti na višino svojega časa. S te višine naj napreduje in potomcem odpira nova pota k smotru, ležečemu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | V nedopovedljivem strahu so opazovali trije bratje z nasprotno ležeče višine vse dogodke v maorskem taboru. Govorov sicer niso umeli; toda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra, potresi z njim dno sodčika, deni potem eno lego višenj nanj, na te pa cukra in tako dalje ravnaj, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnje hranjene. Vzemi osem funtov lepih višenj in odreži reclje na pol; potem vzemi sodček iz hrastoviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v steklenice deni. Češnje in višnje hranjene. Vzemi dva funta višenj in štiri funte češenj, poberi peške iz njih, kuhaj jih |
| Kuharske Bukve (1799): | libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni |
| Kuharske Bukve (1799): | bęliga vina en kosarz vìſhnoviga ſoka. 190. Vkuhane vìſhne. Poręshi viſhnam polovizo rezlov, |
| Kuharske Bukve (1799): | hraniti, kakor druge vkuhanja. 189. Sok od víſhin. Lępem sręlem víſhnam odberi pezle, ſtolzi jeh s' koſtmi vred, preshmi jeh ſkusi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z |
| Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel |
| Kuharske Bukve (1799): | jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino |
| Genovefa (1841): | s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih |
| Kemija (1869): | v vodi se raztopi in voda se navzame njenih lastnosti. Višnjav strup, zlasti brezvoden, je eden izmed najhujših otrovov (strupov), z |
| Kemija (1869): | Wismuth, 432. Blanc fix, 416. Blattsilber, srebrna pena, 430. Blausaure, višnjav strup, 396. Blei, svinec, 430. Bleichkalk, belilno apno, 415. Bleiessig |
| Kemija (1869): | v vodenčev cijanec ali cijanovodenčevo kislino (Cyanwasserstoffsäure), CyH, navadno pa višnjav strup (Blausäure) imenovano. Dobimo jo, ako živosrebreni cijanec destilujemo s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je |
| Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stoji, ali je hram, v kterem se mleko hrani, vzrok višnjeve barve. Torej se morajo posodbe pridno izmivati, in na sonce |
| Astronomija (1869): | vse zvezde ene barve, marveč, da poznamo razun rumenih rdeče, višnjeve in zelene: mislim, da sem precej vse omenil, kar je |
| Kemija (1869): | na 2 ali 3 poličih vode, ter pridáš 2 lota višnjeve bražiljke (Blauholz) in 3 lote arabske gume, da se tekočina |
| Genovefa (1841): | njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli |
| Kuharske Bukve (1799): | vina piti, permęſhaj med en bokal bęliga vina en kosarz vìſhnoviga ſoka. 190. Vkuhane vìſhne. Poręshi viſhnam polovizo rezlov, |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtati; potle ta ſok hrani, kamer ozheſh. Kader ſe polubi vìſhnoviga vina piti, permęſhaj med en bokal bęliga vina en kosarz |
| Kemija (1869): | Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd |
| Zlata Vas (1850): | pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila le ena streha čez vse potegnjena: vse mergolí od višnjevih ali rudečih marel! V starih časih je Krajnc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | roža Marija! *) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe rožice je tergala. 4. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | mlad, tankoraven; kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči, zlatorumenih las, ki so v dolgih kodrih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zvediti, ali višnjevo mleko od krave pride, ali je od višnjevih živalic barvarno, ki se v neizrečeni veliki množici v mleku |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in posebno na znotrajne in zunajne ogle paziti, ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je mleko višnjevo. Včasi se na smetani manj ali več višnjevih lis zapazi, ktere se večkrat razširijo, in celo smetano pokrijejo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še |
| Genovefa (1841): | in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da |
| Genovefa (1841): | ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je dobil imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam |
| Zlatorog (1886): | svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe |
| Gozdovnik (1898): | ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine |
| Fizika (1869): | po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih sila prijema. Vitel (vinta) razločuje se od do zdaj omenjenih priprav v tem |
| Fizika (1869): | igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška vetrovka. Winde, vitel. Windkessel, vetrenik. Windrose, vetrenica. Winkel, kot. Wirbelwind, vrtinec. Wolke, oblak |
| Fizika (1869): | njegovo vratilo stoji navpično, kakor nam Pod. 70. kaže pritlični vitel. Pod. 70. Iz vseh tukaj povedanih primerov se vidi, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober |
| Blagomir puščavnik (1853): | me smete velikodušnega imenovati, ker vam še dovolj časa pustim viteške dela svojega življenja premišljevati. Spomnite se tudi včasi tistega dneva |
| Blagomir puščavnik (1853): | v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala |
| Blagomir puščavnik (1853): | obriše. Tudi Milko se raduje. Že vidi v duhu veličastne viteške gradove, in po noči se mu sanja od visocega grada |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil |
| Blagomir puščavnik (1853): | in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
| Genovefa (1841): | in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe |
| Genovefa (1841): | je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá |
| Roza Jelodvorska (1855): | Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | prišel, odkod in kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | v očeh in potem — še tega ne več. — Zdaj vidim viteško visoko poslopje. Ogrozno ozidje, visoko skalovje mi pove, da je |
| Viljem Tell (1862): | usmiljenje Sprosilo mu je mili dar življenja. Prisegel je na viteško poštenje, Da nikdar se ne vrne; mož beseda Ostane, čutil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To je preterdo! Če junak ukroti svojo poželjivost in doprinese viteško djanje, povzdiguje ga svet in časti, njegova dela se zapisujejo |
| Roza Jelodvorska (1855): | s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir |
| Divica Orleanska (1848): | vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti. Na to pristavi, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | sape v' beſedah: haine, ſovraſhtvo, homeau, váſizà ali ſelo, béros: vites. Ta ſe imenuje h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne |
| Genovefa (1841): | zhuden sdèl. ”— Pri téh beſédah je sopet konja ſpodbódel. Star vites, v ktériga gradu je Volk s ſvôjimi konjniki prenozhil, mu |
| Genovefa (1841): | Grof Vojnomir, hraber vîtes prav shlahlniga ſerzá in zhverſte poſtave je bil vojvodu v |
| Divica Orleanska (1848): | viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam |
| Divica Orleanska (1848): | kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim s svojimi očmi vidil, zamorem le z |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu podal, in mu rekel, de je prišel |
| Blagomir puščavnik (1853): | romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem |
| Roza Jelodvorska (1855): | dalje po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni |
| Roza Jelodvorska (1855): | pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim |
| Botanika (1875): | spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče |
| Genovefa (1841): | kraljevo vôjſko sdrnshili. ” — Grof je koj doli hitel, in pélje vitesa jih posdravivſhi v viteshko ſôbo (zimer). Preſtraſhena grôſinja je v |
| Genovefa (1841): | udarili in shugajo vſe s ognjem in mezhem konzhati. Dva vitesa ſta sdôlèj s kraljevimi povelji. She to nozh ſe imamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških |
| Blagomir puščavnik (1853): | VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad |
| Blagomir puščavnik (1853): | ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez |
| Blagomir puščavnik (1853): | Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in |
| Roza Jelodvorska (1855): | se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje oči povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je |
| Roza Jelodvorska (1855): | kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni |
| Ferdinand (1884): | skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki je pred leti padel v boji |
| Razne dela (1870): | Tuga tvoja pak je prazna, Meni moč je dana razna, Viteze leté ti v dom Dnes ta dan poslala bom. Vsi |
| Razne dela (1870): | Clo gotovi v bojni spor, Vodja jim je Černomor. Hotel viteze bi take Za prijazne mi vojšake, Moj bi bil visolni |
| Gospa s pristave (1894): | pregledovali mrliče. Navadne vojake so kar pokopavali na mestu, bogatejše viteze pa so odnašali na voz in jih vozili v Sempah |
| Gospa s pristave (1894): | patrijarhove posadke, in to je bil povod. Kdo je podpiral viteze, tega ne vem,« dostavi gospod della Scala. »Očitno sicer ni |
| Gospa s pristave (1894): | gospica Barbova. »Vsakdo ne prenese teh naporov, a za mlade viteze ne smé to biti posebna težava, ako hočejo biti vredni |
| Gospa s pristave (1894): | se je Leopold domov. Slovesno so tu sprejeli njega in viteze. Virida se mu je ovila okrog vratú, rekoč: »Sedaj si |
| Gospa s pristave (1894): | krčevito objemajoč sulice, pade, s tem potegne za seboj tudi viteze in jih potisne na tla. Tako je bila narejena vrzel |
| Gospa s pristave (1894): | vem ničesar. « »Doma veš, da imaš pred seboj brhke, hrabre viteze, to je res. Ali so pa ti vitezi tudi prav |
| Gospa s pristave (1894): | Tako je bila narejena vrzel v avstrijski vojski — pot med viteze je bila odprta. Bliskoma skočijo bližnji Švicarji skozi to odprtino |
| Genovefa (1841): | ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja |
| Genovefa (1841): | ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh |
| Genovefa (1841): | ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo |
| Genovefa (1841): | Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata |
| Genovefa (1841): | kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa |
| Genovefa (1841): | vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf |
| Divica Orleanska (1848): | cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim |
| Divica Orleanska (1848): | z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s |
| Divica Orleanska (1848): | do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Roza Jelodvorska (1855): | pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim |
| Blagomir puščavnik (1853): | ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko |
| Genovefa (1841): | grôſinja je v kuhnjo hitéla, kaj pripravit, s komur bi vitesama poſtrégla; sakaj po ſhêgi tiſtih ſtarih zhaſov ſe tudi grôſinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhle. — Naſlédno léto, to je 1807 je pa „Şulzhbo med vitesama Lamberg in Pegam“ (das Turnier zwischen den beiden Rittern Lainberg |
| Roza Jelodvorska (1855): | dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko |
| Genovefa (1841): | ko ſe je sasorilo, je ſhel grôf od vſih shlahtnih vitesov is okóliſhine in od velike derhali ſlushabnikov ſpremljen na lov |
| Genovefa (1841): | ſpremljala in koſhuta je sa njimi, kakor krotâk peſ ſkakljala. Vitesov in groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj pa sa |
| Genovefa (1841): | njo pripravljeniga in kraſno olépſhaniga kônja poſadil, in od mnogoſhtevilnih vitesov ſprejeta ſta ſe odpravila. Drugo poglavje. Grof Vojnomír gré na |
| Ferdinand (1884): | Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tine od veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Bog, da bi jim kmalo imel dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko |
| Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take |
| Ferdinand (1884): | tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | gorjé nam. Splača se pa vendar, malo potruditi se za vitezove zaklade. ” |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | o njej. Zastonj se podadó na Švabsko nazaj. Ali moči vitezove so opešale. Dolgotrajna ječa, skrb za svoje, in zdaj utrudno |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega |
| Divica Orleanska (1848): | V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa mi daj |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi |
| Deborah (1883): | Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo |
| Deborah (1883): | pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku |
| Zlatorog (1886): | lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer |
| Stric Tomaž (1853): | čudovite miline in posebne lepote. Njegovi černi lasci se mu vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so se tičas lesketale |
| Zlatorog (1886): | jelóvja, koder mah zeleni Bujno raste ob skalàh razsutih, Kjer vijó se koreníne črne In lepéna sočnato grmíčje Čvrsto klije med |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de ga |
| Zlatorog (1886): | Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva |
| Gozdovnik (1898): | mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi |
| Sveti večer (1866): | in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem |
| Razne dela (1870): | reki ne, na bregu ne, Okrožje pak je tenj se vilo Šumečih vod po planim tje. Razumi vse! — — Prej ko se |
| Luteranci (1883): | in tiščal roki za pasni rob, kakor da bi ga vilo in ščipalo po trebuhu, ko zagleda v dalji majhno luč |
| Posavčeva češnja (1887): | njegov znanec, stari Posavec. »Da bi te v trebuhu ne vilo, Posavec! Prestari smo za tako jed. Ali pečke požiraš ? Nikar |
| Hudi časi (1894): | zabliskalo se je in zagrmelo iz nova in ležalo in vilo se je v krvi na trgu kakih dvajset trupel. Zdaj |
| Kotanjska elita (1898): | ledena roka njegovega srca, da se mu je krčilo in vilo v neznosnih bolečinah. Opotekel se je in omahnil na klopico |
| Revček Andrejček (1891): | poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so |
| Sacrum promptuarium (1695): | moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Naglo udarijo potem Celjčani po Tuhinjski dolini tudi na Kranjsko. Vitovec izpodi Friderikove vojščake iz Radolice, premaga Kranj in požge Škofjo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | in ž njegovo pomočjo v Celje pride; pa kmalu se Vitovec premisli, in Friderika iz Celja izpodi. Naglo udarijo potem Celjčani |
| Pegam in Lambergar (1891): | v cerkev; a na jedni strani mu je koračil širokopleči Vitovec, na drugi orjaški Ostrovrhar in krog premnogo vojakov. Gregor je |
| Pegam in Lambergar (1891): | pretrudnega konja, rešil se je; nekaj pa jih je ujel Vitovec. Z veselim krikom je pozdravila posadka rešenega cesarja, ki se |
| Pegam in Lambergar (1891): | se Vam dopada ta pogled v bodočnost? " Ona je zdihnila, Vitovec pa jej je dokazoval, da bode prisiljena sprejeti kakoršno koli |
| Pegam in Lambergar (1891): | in lokavo ga pogledala. „A ta hrabri junak", dejal je Vitovec nasmehnivši se, „jako težko čaka one besede, ki bi mu |
| Pegam in Lambergar (1891): | nevolje; hišni pa je rekla, naj ga privede. Vstopil je Vitovec s prijaznim smehom na ustih nizko se poklanjajoč. Poljubil jej |
| Pegam in Lambergar (1891): | predprsje. Za njim je lezel kvišku z mečem med zobmi Vitovec sam in za tem drugi vojaki. Semkaj je prihitela s |
| Pegam in Lambergar (1891): | branimo; dotlej pa pridejo rešilci. " „Menite li, da nas bode Vitovec še napadel? " „Gotovo, veličanstvo! Če se je upal skovati tak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta naj |
| Kemija (1869): | Žveplenokisli železni okisec, FeO.SO3 + 7HO, navadno zeleni ali železni vitrijol imenovan, se naredi v lepih zelenih kristalih, ako se prirodni |
| Kemija (1869): | CuO.SO3, s 5 ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se |
| Kemija (1869): | kristalih, ako se prirodni železni žveplec (železnati kršec) okisi. Železni vitrijol je ena najcenejših železnih soli ter se rabi pogosto za |
| Kemija (1869): | ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se, ako baker raztopiš |
| Kemija (1869): | hudičevo olje) se izdeluje iz njega. Na vodi razproščeni železni vitrijol se tudi vliva v zahode (sekrete), da jim vzame nevšečen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi |
| Kemija (1869): | se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki |
| Kemija (1869): | lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali 3 poličih vode, ter |
| Kemija (1869): | okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta spojina dela |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v roki, in obvezale z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode). Vsajene 22. aprila. 5. Kot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote cinkovega vitriola v poliču vode. Ako po tem zdravilu mahovnice ne zginejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se vsaki dan enkrat sledečim zdravilom pomoči: 3 lote cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 1 lot cinkovega vitriola, 1 lot galuna, 1/2 lota zelenega volka, v štupo jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov cinkovega vitriola, 6 lotov galuna, ju zdrobi in v poliču vode raztopi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se med pečenjem le z razpušenim putram poliva. Pečeni viz. Viza razplati, nasoli in nekej časa tako ležati pusti; potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z razbeljenim putram politiga in s pol limonami obloženiga. Obarjeni viz. |
| Kuharske Bukve (1799): | lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtolzheniga zukra deni v' globoko ſklędo, perdaj raspuſheniga mehurja od bísene Nro. 172. gori na zuker, inu na ſok od unih |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti vręti, potle enmalo ſladke ſkorie, inu mehurja od bísene; puſti de ſe napol vkuha; potle pretlazhi ſkusi ſito en |
| Kuharske Bukve (1799): | rastopí, preshmi ſkusi zhędno ruto, deni en lot mehurja od bísene, ali Hausenblatter, kakor v' druge sholze, prezedi ſhe enkrat, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | v' druge sholze, prezedi ſhe enkrat, inu napolni kosarze, pręden bìsene mehúr notri dęneſh, puſti eno zhetert ure vręti. 170. Sholza |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe |
| Kuharske Bukve (1799): | polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler |
| Kuharske Bukve (1799): | hitro ena sa drugo v' pomoranzhah ſe terdíti, perdaj vezh bísenoviga mehurja. |
| Kuharske Bukve (1799): | polizh dobriga vina, de ſe eno uro namaka. En lot bisenoviga mehurja rasręshi, operi, opraniga deni v' vino; vſe ſkup deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj. Potlej perdeni dva lota čistiga v nekoliko vodi razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze), odstavi od ognja, vzemi vanilijo iz koze, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni v sok en lot v pol maselcu vode razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze) in cukra, pusti ga še eno četertino ure |
| Kuharske Bukve (1799): | Pomoranzhna sholza. 170. Sholza rudęzhiga grosdizha. 171. Lemonova sholza. 172. Bísenovi mehúr raspuſtiti. Dauſenblatter. 173. Vinſka sholza. Weinſulze. |
| Kuharske Bukve (1799): | netlazhi, ampak kar rado grę, de nebode koln. Tako raspuſhen bísenovi mehúr ſe dęva v' sholze, inu ſe lę tolikaj ogreje |
| Divica Orleanska (1848): | od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez |
| Revček Andrejček (1891): | ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba |
| Revček Andrejček (1891): | in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vas na pot perpellati po treh svetemu prigledu vashe ſhivlenje viſh ti, taiſtega posnemati, inu ſa njimi hodi Koku se ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba |
| Ta male katechismus (1768): | bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na kolkajn viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri: I. Skus noterdajanje |
| Ta male katechismus (1768): | Katire s' teh je narbel potrebne? S. Kerst. Na kolkajn viſh se ſna kerst prejeti? Na tri: skus vodo; skus gorezhe |
| Ta male katechismus (1768): | perpisani, koker de be njeh bli sami sturili. Na kolkajn viſh se ptujeh grehov dejleſhni sturemo? Na devet: I. Skus svjetvanje |
| Ta male katechismus (1768): | na nasho smertno uro. Amen. Od od se ima ta viſha toku Mater boſhjo pozhastiti, inu poſdravlati? Pervezh: Od exempelna S. |
| Ta male katechismus (1768): | Amen. 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kar ſe vam s' vęſelam sahvalim. Na vſe vishe, ſo ony odgovorili: inu to ſa tolkajn vezh, kjer mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | En len zhlovek, en poſtopazh je na vſe vishe maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe ſliſhati, vſe svęjditi. On |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po Ss. tręh Krajlih. Od ſovrashnikov naſhiga isvelizhanja, inu od vishe, kakú imamo tęiſte premagati. * Motus magmi s ſactus eſt in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jęſen obſtuzhej, toku bode tudi goſta meja. Na te dve vishę ſe veliku dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu perſhpara, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat |
| Sacrum promptuarium (1695): | pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę; na tako visho, de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | desetih letih zgodilo, pozimi sakan les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni |
| Ta male katechismus (1768): | svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash |
| Ta male katechismus (1768): | Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh |
| Ta male katechismus (1768): | Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſourashni. S'golufijo, s'savitjam, inu na vſo verſto, inu vysho ſo ſamu na tu gledali, koku bi en timu drugimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | doli pokleknit, roke na vysho teh proſhniku vkup stiſnit, inu gor vsdignit, shnable, inu jesik |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podloshnu bilu. Ti vpyjeſh, debi ſe mi napuſtili na shvinsko vysho, inu po shvinskim nagneinu od naſhiga greſhniga meſſa sapellati. Tiſta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtilu: uſſe poſhellenje je svoje dobru viſhanje imellu, inu zhes uſſe nagnenje sem se jeſt prov po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Une, katire je ta svejt stvaril, se je uſſellej tu viſhanje, inu governanje ſa sebe obderſhal, inu se na svejtu she |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I. |
| Življenja srečen pot (1837): | le sa voljo ſtrahovanja, ampak tudi savoljo veſti. “ Vladniki alj visharji bojo odgovor dajali, kako ſo sapovedovali, podloshniki pa, kako ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in visharji drushbe prêzej pride, in ſhkodo ſposna in prezéni. 42. Vſaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi umni moshje toliko ſhkode ne najdejo , kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko |
| Ta male katechismus (1768): | koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane, inu viſha is svojo bres konza dobruto, inu modrustjo. B. stvarj 1. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ukaſanu dijanje. Koku dobre so della enega zhloveka, kader njeh viſha premishluvanje dobreh rezhy. Od lete same ima tu vunajnu svojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti ſi leta sveti pot Volnu hodu o Gospod! Vishei naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista |
| Ta male katechismus (1768): | ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | NB. Aku v' teh Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme skus letu vishajo, inu eden teh Planetou uselej ſvoje letu ſpouni, inu temu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče! |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | majhenu premishluvanje naprej poslal. Letu bode tebe skus uſſe oppravke viſhalu; letu bode tebe ſuper une grehe ohranilu: letu bode tebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serza, katiru je dijanje mojeh zhednoſt prov fletnu, inu dobru viſhalu. 2. Is zelle svoje muje moj Syn! se masnoſt lestno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih |
| Viženčar (1881): | tička, ko bi namreč slučajno v domačej kletki sedel. Stari Viženčar je ravno debel hrastov zapah na vežne duri od znotraj |
| Viženčar (1881): | dlani obraz in nepremakljivo kakor kamenita podoba sedi možaku nasproti. Viženčar je dobro umel, kam so merile zadnje besede, in hudo |
| Viženčar (1881): | jezi, ker cesar tako veleva, zažugata cesarska služabnika, da mora Viženčar sam svetiti povsod, koder zahtevajo in jim potem pot kazati |
| Viženčar (1881): | na uho zašepeče, kar pa neki ni bilo prijetno, kajti Viženčar zoper biričevo voljo zareži: "Kaj to meni mar? Domá, ga |
| Viženčar (1881): | nič ne dé. Kakih deset minut pozneje se je bližal Viženčar s svojima tovarišema Jagascevej koči. Prišedši do nje, pustil je |
| Viženčar (1881): | lino kuštrava, zaspana glava prikaže o in vzklikne: "o Ježeš, Viženčar! kaj pa tebe nosi tako zgodaj po planini? " Med tem |
| Viženčar (1881): | pa v boji z njegovim lastnim sinom. Z grozo je Viženčar opazoval, kako omaguje cesarski mož, pod silovitimi pestmi junaškega mladenča |
| Viženčar (1881): | po imenu in se na enonožen stolček k molžnji vsede. Viženčar je imel med tem časa v koči opazovati, ali bode |
| Viženčar (1881): | postelji sedečo in bledo kakor zid – Ciljo. Ko bi se Viženčar ne bil dobro za povprečni kočin tram držal, omahnol bi |
| Deborah (1883): | svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako |
| Fizika (1869): | delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Zlata Vas (1848): | gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo |
| Genovefa (1841): | Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je |
| Stric Tomaž (1853): | pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi |
| Zoologija (1875): | kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah |
| Roza Jelodvorska (1855): | veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile |
| Gozdovnik (1898): | je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in |
| Divica Orleanska (1848): | Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vojak z zastavo pred njim, na kteri je zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse |
| Mlinar in njegova hči (1867): | izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en dan živeti? Micka (spet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v kontrolo, ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | služi tudi v kontrolo, ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se |
| Oče naš (1854): | razodeval, da je boljega stanú. V dvojne veriga je bil vkovan in to je kazalo, kakor tudi nevkretno obličje in divji |
| Oče naš (1885): | razodeval, da je boljega stanu. V dvojne verige je bil vkovan in to je kazalo, kakor tudi nevkretno obličje in divji |
| Oče naš (1854): | Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kastanjevim drevjem |
| Oče naš (1885): | Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kostanjevim drevjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnopov jezhmena in ravno toliko ovſa pa v 20 minutah vkraj ſpravili; pri vſim tem je pa tudi ſlama sa resanzo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte |
| Kuharske Bukve (1799): | med en bokal bęliga vina en kosarz vìſhnoviga ſoka. 190. Vkuhane vìſhne. Poręshi viſhnam polovizo rezlov, |
| Kuharske Bukve (1799): | Sholzo zhęſvlì, ſhe popręd, pręden kutne s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de |
| Kuharske Bukve (1799): | kader ſe ta ſterdi, vlì ſhe drugo polovizo gori. 185. Vkúhane zheſple, ali zheſplovi ſalsen. Puſti ſrove zhęſple tako dolgo v' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra, deni vse pohlajeno v steklenico in spravi na hladnim. Vkuhane limone. Prebodi jih štirikrat z debelo iglo, kuhaj jih z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane ostrožence. Iz nar bolj zelenih peške poberi, potem jih v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | breskve, drugači. Ravno tako z njimi ravnaj kakor z marelcami. Vkuhane breskve, drugači. Breskve, iz kterih se peške ne pobero, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem na lep popir in posuši jih v pohlajeni peči. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na štiri kose zreži, očisti potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane limonove in pomarančne lupine. Z lupin vse belo skerbno poreži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa |
| Kuharske Bukve (1799): | polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra sa pomàkanje. 258. Vkuhani peterſhíl, ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi ſok ſkusi |
| Kuharske Bukve (1799): | Eßig. 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali sôſ. 258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohladi ga, zloži lupine v steklenico in vli cuker nanje. Vkuhani limonovi olupki. Olupi limone na okroglo kakor jabelka, de bodo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam |
| Kuharske Bukve (1799): | ko vkuhano ſmętano; pukuſi, zhe ni doſti ſladko, pertręſi zukra; potle deni |
| Kuharske Bukve (1799): | sholznato; potle hrani v' glashih s' prebodenim papirjam savesanih. 188. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi. 182. Rumena župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in po dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in |
| Kuharske Bukve (1799): | tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi |
| Kuharske Bukve (1799): | dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v |
| Kuharske Bukve (1799): | zęle ſladke ſkorie, inu eno unzho zukra, męſhaj, inu goſto vkuhaj. Stolzi nadrobno eno unzho grenkih mandelnov, ſtepi jih s' 10 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cuker nanje vli, in jih čez noč v njim pusti; vkuhaj drugi dan cuker ravno prav gosto, jagode dobro pretresi, jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler se jagode ne zmeče, potem jih iz njega vzemi, vkuhaj cuker še gosteje, nadevaj ostrožence v steklenico in deni pohlajeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pretlači. En polič tiga soka z enim funtam lepiga cukra vkuhaj, de se zgosti, kar je prav, potem ga od ognja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne zmeče; potem murbe iz njega vzemi, v steklenico deni, vkuhaj sok s kakima dvema limonovima lupinama gosto in pohlajeniga na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kolikor cuker tehta, deni ga v očišeni cuker, pene pobiraj, vkuhaj ga do polovice, pohladi in spravi ga v steklenice. - Z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno staro kokoš z mesno župo ali vodo na pol vkuhaj, perdeni po tem pol maselca hudiga jesiha in dve jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limone prav mehko, potem vodo odcedi, pretlači jih skozi ruto, vkuhaj vodo in sok z enim funtam očišeniga cukra do polovice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | so sicer zrele, pa še precej terde, dobro jih zberi; vkuhaj na en funt jagod en funt cukra do letenja, jagode |
| Kuharske Bukve (1799): | mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli |
| Kuharske Bukve (1799): | inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta- |
| Biblia (1584): | rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu |
| Biblia (1584): | de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt |
| Biblia (1584): | jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym |
| Biblia (1584): | Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu |
| Biblia (1584): | ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé |
| Kuharske Bukve (1799): | koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj vediti morate de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke |
| Genovefa (1841): | in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej |
| Zlata Vas (1848): | ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o Jęsus mosh inu shena lubio, naj bodo v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vunder najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | svinčeni, Bleivitriol, 57. ,, kupreni, Kupfervitriol, 59. ,, kupreno - svinčeni , Kupferbleivitriol, 59. Vlačen, zaehe. Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 53. Zacken, rogelj. Zackig, rogljat. Zador, koralni, Korallengriff, 139. Zache, vlačen. Zahntürkis, zobasti Türkis, 41. Zakladna ploskev, Grundfläche, 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konja, in ta, ki vlazhi, na konju ſedi. Tako je vlazhenje nameſt treh konj s dvema, in nameſti dveh ali treh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi opomniti, kako ſi nekteri, slaſti kteri vézhji domazhije imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri brane namrezh, klere ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli |
| Zlata Vas (1850): | mladénči po polji dérjal. Mládénči so verižice (ketinje) za sabo vlačili, dolge droge v zemljo vtikali in Ožbé je vedno čez |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se psi ne puste, da bi se dalj čas okoli vlačili, da nihče nanje ne pazi, ker tako zadobe priložnost se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vklenjenega kot navadnega razbojnika in kako so te po ulicah vlačili pa kamenje v té lučali in te zasramovali, kakor druge |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele |
| Revček Andrejček (1891): | prav hud). Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ga je imel na novega leta dan do poslancov tujih vlad, in kterega je vés svet radovedno pričakoval, je krotak, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ie bili samo župan rimskega mesta in pa penzijonár katoliških vlad, se na Francozkem pa tudi skor v celi Evropi nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | prežil na to, kaj bo rekel cesar Napoleon poslancem unanjih vlad ob novem letu? „Pamet različnih narodov po svetu — je rekel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Švajcarji, drugi, da pruska vlada; gotovo je zdaj le nek to, da ob novem letu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz |
| Deborah (1883): | srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | djati in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor |
| Deborah (1883): | divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil |
| Fizika (1869): | vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ko se je ustavoverska stranka na vse strani osramotila in vladanja nezmožna skazala, nova pot mu odprta, to je, pot, katera |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nravstvene svobode, namreč iz soglasja volje z razumnostjo. Sredstva vzgojnega vladanja so pred vsem ista, kot ona, ki rabijo negovanju, namreč |
| Občno vzgojeslovje (1887): | brzda torej nagone in poželjivosti, izvirajoče iz nagonov. S pomočjo vladanja se privadi gojenec, da prenaša to, kar mu bode v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Artova slabost naredila. Podložniki so imeli tedaj odslej zopet očetovsko vladanje. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | se je lahko čutil jako varnega. Videti je bilo vspešno vladanje, kar je vzročilo občno zadovoljstvo. Tako je bilo poprejšnje stanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgled in poučilo, sosebno kadar vlada preide v strahovanje. Vsako vladanje pa podpira najbolj vzgojiteljeva osebnost. Njegova blagohotnost rodi mu ljubezen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kot notranje moči, z vnanjo močjo vzdržati v redu. Táko vladanje brzda torej nagone in poželjivosti, izvirajoče iz nagonov. S pomočjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče |
| Divica Orleanska (1848): | vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega |
| Viljem Tell (1862): | tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepši prišli bodo, ako Bog dá, in nam ohrani našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo |
| Viljem Tell (1862): | edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila |
| Stric Tomaž (1853): | vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé. |
| Divica Orleanska (1848): | živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem |
| Lohengrin (1898): | srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno |
| Divica Orleanska (1848): | Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de |
| Valenštajn (1866): | ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan |
| Genovefa (1841): | bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh dober zhlovek in nikoli, prav nikoli kaj hudiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi rekel, oni so božja roka, ki narode in dežele vlada in jih k sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je |
| Botanika (1875): | edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in |
| Botanika (1875): | načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ljubezen kaj gorice, Čezdalje več povedat' vé. Deseti naš tečaj vládaj Vzajemnost hvaljena povsot, Use nam brate budi, zbadaj Roké podati |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | varh, kterimu me je narvišiga Očéta ljubézen izročila, razsvitli, varuj, vladaj in vodi me. Amen. Molitev k s. Jožefu. (19. Sušca |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je |
| Zoologija (1875): | bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema |
| Zoologija (1875): | viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k |
| Ferdinand (1884): | Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj naključje vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je bilo živeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | z enako gorečostjo tudi zanaprej za blagor dežele skerbeli, ktero vladati sim Vas z zaupam zavolj Vaših doskušenih lastnost poklical. — Slavni |
| Maria Stuart (1861): | hiše Rodu in me prepričal, da imate Le vi pravico vládati Angleško, Ta nazovi-kraljica ne, spočeta V prešeštvu, ktero Henrik oče |
| Viljem Tell (1862): | služiti, Se dičiti v njegovem sjajnem spremstvu, No lastne hlapce vladati in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah! O |
| Valenštajn (1866): | blágor nam, da je takó. Le malo Jih je, ki vladati sami se znajo I rabiti razum razumno. — Blágor Celoti, ako |
| Valenštajn (1866): | dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi in grof Thurn dokazujeta, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | naslonil na Slovane. Avstrija potrebuje krepke roke, ki drží za vladno krmilo, da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega |
| Maria Stuart (1861): | bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi |
| Maria Stuart (1861): | Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve |
| Čas je zlato (1864): | reče Lenček, odkritoserčno. »Nar prej je treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali na pot, predenj |
| Čas je zlato (1864): | kmali lovca, se mu približa in ga spozná za kraljeviča Vladimira, kraljevega sina. Ta stoji poleg nekega brezna ter sili svojega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kakor le pri tebi, o Gospod! Usmili se vendar blazega Vladimira, ki je bil do mene tolikanj usmiljen. Oh Ema, moli |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in če ni grad „Sokolovo” v bližini. Hvalila sta viteza Vladimira, in starejši je djal: „Če ni njegov grad nama preveč |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Na Višegradu pač nikdo ni slutil, kaka nesreča da preti Vladimirovem. Ema je le sanjala o Sveti deželi in o lepih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ji svetli. „Zdajci mi pride na misel, kako bi se Vladimirovem sporočilo o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj |
| Zeleni listi (1896): | naša muca? Že ves dan je nisem videl«. Tako toži Vladko očetu. »Če ti ne veš, jaz tudi ne vem«, odgovori |
| Zeleni listi (1896): | ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh |
| Botanika (1875): | tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le |
| Botanika (1875): | na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da |
| Genovefa (1841): | tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite |
| Zoologija (1875): | tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | le v pesku in če ni scer velika suša, dalje vlago memo negnojne. Taka sparstenina služi vsaki zemlji in vsaki reči |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj peščeno in apnéno zemljo in malo ilovce, toliko, da vlago ohrani. Če hočemo obiln pridelk imeti, je treba njivo za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | grah, oves. — Če ima peščena njiva kak del ilovce, da vlago bolj derži in da se bolj veže, storí lan, ječmen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bi pa taki kremenini primešano bilo toliko ilovce, da bi vlago obderžala, in pa nekaj apnice, tako, da bi v 100 |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rečí in sama na sebi rodovitna. Taka sparstenina derži dolgo vlago, jo tudi iz zraka pije, in zavolj tega ohrani gnojna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali drugim sadnim drevjem nasadé, da bodo senco in veči vlago in tako boljši rast imele, in še dobiček sadja dale |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zgnije in po tem sparstení, so take sparsteníne. Taka sparstenína vlago obderži,in kamor jo denemo, je pràv. V vinogradih pomešana |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pripravna in dobra primera bi mogla imeti nekaj i1ovne, da vlago obderži: nekaj apnice in kremeni¬ ne, da je zemlja gorkeji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v kaki vodi imeti, da iz njih voda lesno kislobo, vlago in mokroto vzame, in se potlej v senci hitrejši in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po 26 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | drugo majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz prve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz pocinjenega vlaka, iz vzroka, ki sem ga omenil pri opisovanji, kako ravnati |
| Genovefa (1841): | moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa njim gledala, |
| Rudninoslovje (1867): | imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega |
| Rudninoslovje (1867): | Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v belo barvo (kemije §. 90). Dobi se tudi zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin, ki |
| Botanika (1875): | v zemljo vsadi, se razvijo mu popki, poganjajoč stebla in vlaknate korenine, pri čem se za prvi živež porabi bogata zaloga |
| Botanika (1875): | rastlini živeža dotle, dokler ga ne privajajo v dovoljnej meri vlaknate korenine, ki izvirajo na spodnej plati čebulnega krožca b. 3. |
| Botanika (1875): | z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le |
| Kemija (1869): | rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti |
| Kemija (1869): | šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob |
| Kemija (1869): | obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari |
| Kemija (1869): | dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali |
| Kemija (1869): | lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali |
| Kemija (1869): | in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o |
| Zoologija (1875): | samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. |
| Botanika (1875): | pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi pikaste |
| Zoologija (1875): | 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo |
| Botanika (1875): | mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan |
| Gozdovnik (1898): | mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je |
| Botanika (1875): | d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se na od |
| Oče naš (1854): | sveto, edino zveličejočo véro in njih služabnike, žene in otroke, vlast in domovino. Raspertija pa ali ločenje nas je že ob |
| Valenštajn (1866): | V život osodni gleda bodrim okom, I vrne v lepšo vlast se radostnejše, Ko ga je videl i precenil sam. (Preneha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji |
| Zlatorog (1886): | v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do |
| Robinson mlajši (1849): | so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev |
| Zlatorog (1886): | vkuha v gosti riž, Da težko boljše kje dobiš; Na Vlaškem, Kranjskem po kletéh Ne najdeš boljših vín od téh! Zató |
| Zlatorog (1886): | pošilja pač me Jerica. »Ne, ubožec! Glej, odhajajóč »Njo pri vlaškem kúpcu sem pustíla, »Koji lanček dal jej je in prsten |
| Divica Orleanska (1848): | odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne |
| Robinson mlajši (1849): | ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži |
| Robinson mlajši (1849): | kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi kakor da bi ogenj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini |
| Fizika (1869): | da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat |
| Stelja in gnoj (1875): | Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več |
| Kemija (1869): | ako le more, si prilasti še več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé |
| Zoologija (1875): | in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V |
| Genovefa (1841): | mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa |
| Botanika (1875): | dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji, kterih les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se osušijo. Hram se more večkrat odpreti in prezračiti, da vlažni zrak iz njega izpuhti, in da mleko ali druge reči |
| Kemija (1869): | solitarna kislina tudi dela, kedar jake električne iskre švigajo skozi vlažni zrak, zato je v dežnici po nevihtah vedno najti nekoliko |
| Zoologija (1875): | brstjem in delitvijo. Črvi prebivajo v vodi ali pa v vlažni zemlji in v glenu, veče vrste nahajajo se večidel v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mokrote v hišo, v kateri prebiva včasih velika družina. Zmerno vlažni, gorki pa čisti zrak je zdrav in prijeten, preveč mokri |
| Gozdovnik (1898): | Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat |
| Robinson mlajši (1849): | morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | peči, katerih se dandanes uže veliko nahaja po svetu, vlečejo vlažnost v se, ki izpuhtí potem v dimnik; koliko vlage pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | peč na stebričih. Velika napaka nekaterih sob (izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo in celo zimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | je zidovje mokrotno. Vprašanje nastane potem: s čem se dá vlažnost iz sob odpraviti? — Prav lahko in prav gotovo s tem |
| Stelja in gnoj (1875): | ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore |
| Stelja in gnoj (1875): | daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki |
| Kemija (1869): | tališče = 1090° C. Baker ima lepo rdečo barvo, jako je vlečen in raztezen precej je trd ter se topi še le |
| Kemija (1869): | lesna, Pflanzenfaser, Cellulose, 479. Vlaknovec, fibrin, 494. Vlečec, Kleber, 494. Vlečen, zahe Voda, Wasser, 366. Voda apnena, Kalkwasser, 413. Voda Goulard-ova |
| Zoologija (1875): | bradavica ima 100 do 400 luknjic, skozi katere se cedi vlečen sok, ki se tekoj strdi v ravno toliko tencih nitek |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se |
| Kemija (1869): | jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji in v |
| Kemija (1869): | ne moreta, ker jim brani rastlinski klej, ki dela testo vlečno, pač pa zračni mehurci rahljajo in privzdigujejo testo. Pravimo, da |
| Zoologija (1875): | in jedó. Znamenit je plavičar (Janthina), ki si naniza v vlečno sluz zaprte zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav |
| Gozdovnik (1898): | Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste |
| Gozdovnik (1898): | se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | irozhnu nareſen reſlye, inu poſna, ke k' velikem madeſham pozhasi ulezhe. 3. O koku fletn se bil, kader se je tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se v' eno domazho perjaſnoſt napreberne, katira ſanezhuvanje ſa sabo ulezhe, inu zhaſtitoſt oslaby. 3. Tu ni potreba, de skrivnuſte tvojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premisli, kaj je greh ſenu ſlegu, inu kaj ſa sabo ulezhe, ter prosi Boga mozhnu, de tebe varje. Pridi, tezi dajzi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri taki perložnosti |
| Robinson mlajši (1849): | je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega, kakor tukaj, je |
| Rudninoslovje (1867): | kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec- |
| Mlinar in njegova hči (1867): | na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji |
| Fizika (1869): | dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru |
| Oče naš (1885): | sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s |
| Revček Andrejček (1891): | menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I — menda |
| Tiun - Lin (1891): | kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil |
| Kuharske Bukve (1799): | zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako |
| Ta male katechismus (1768): | skus boſhjo pomuzh obvarvani, skus svoje shuntan je v' greh ulezhejo; ſadnezh: uſſe druge nasrezhe, inu nadluge prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Anaj se mozhnu teh perloſhnoſt, katire tebe h' gerdem rezhem ulezhejo, ter imej strah boſhje uſſellej v'tvojemu serzu, aku se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako |
| Fizika (1869): | njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem dabi |
| Gozdovnik (1898): | vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni čez dečka, ter gleda v lice |
| Gozdovnik (1898): | pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta slišala obupne in grozne |
| Sacrum promptuarium (1695): | nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be blu tręba njo v' uſta uſeti; inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili |
| Stelja in gnoj (1875): | že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od |
| Genovefa (1841): | zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe zhem po tém vlézhi; ſej ſe po tém do ſódniga dnéva lahko naſpím. ” „Pojdite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srahIjaj, de bo mogla semlja potrében dober srak na ſe vlézhi. — Zhédi pridno ſhtale ; glej na to, de bo tvoja shivina |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kronan bil. 4. Katiri je sa naſs ta teshki krish ulekl. 5. Katiri je sa naſs krishan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bil 3. Katir je sa nas ta te hke krish ulękl. 5. Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bil. 4. Katir je s a nas ta teshke krish ulękl. 5, Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas |
| Genovefa (1841): | létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran |
| Robinson mlajši (1849): | ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre |
| Tiun - Lin (1891): | oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna |
| Gozdovnik (1898): | Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje |
| Fizika (1869): | bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c. |
| Fizika (1869): | ona vodoravno dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da |
| Oče naš (1854): | sta šla Nace in Avguštin čez griče, ki so se vlekli od morja dalječ v deželo in so se sčasom v |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | njimi ženo in otroka, kakor Bog vé kako veliko čudo vlekli z godbo po mestnih ulicah. Ali ako so tem kanili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene perbili htei semli noi so mene is vso mozhijo vovkli od tiſtiga kraja prezh. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier je resano shtapo natadrvgo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mehki zimi, včasi tako naglo, da se prej še nič vleklo ni, in se še zdej včasi ne vleče. Dasiravno se |
| Dragotin (1864): | prazno, golo in mrtvo, in le v domovino ga je vleklo z nepremagljivo silo. Domovino je objasnjevala sveta glorija zlatih mladih |
| Dragotin (1864): | je edino njegovo veselje sprehajati se in večidel ga je vleklo na gore. Kako dobro mu je delà velikanska samota, prosto |
| Pomladanski vetrovi (1881): | zbežala ona, h kterej ga je srce z vso silo vleklo. Gotovo je ne bodo nikdar več videl. Življenje se mu |
| Prvi sneg (1886): | velikih pripravah za ta večer in silno hrepenenje ga je vleklo tja. V maškaro obleči se ni hotel, saj ga nihče |
| Prvi sneg (1886): | Mirku je bilo čudno pri srci. Nekaj neznanega ga je vleklo k Almi, le njo je vedno imel v mislih. Da |
| Vanda (1888): | zdaj mirno gledala za odhajajočimi ladjami in nič je ni vleklo za njimi, kakor nekdaj. Večkrat je sicer imela v mislih |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | mari! " Pavle se je udal. V gostilno ga je nekaj vleklo, dasi sam ni vedel kaj. Najbrž je bila to sama |
| Roman starega samca (1895): | vedno in vedno uhajalo nanjo. Nekaj me je k njej vleklo in zopet nekaj od nje odvračalo. Bila je lepa, krasna |
| Biblia (1584): | shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na kraj, ſedeo inu isbi- |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dobre, inu ſrishne oſtale. XV. Per ſakurjéni pêzhi lęd narediti. Ulij enu malu vode na miſo; tedej dêni en zinaſt okrôſhnek |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rajmno taiſta, katiro je vonſmaknil VIII. Ena vadla ſa dobizhk. Ulij v' en glash polovizo vode, inu polovizo vina s' tikama |
| Kuharske Bukve (1799): | de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov |
| Kuharske Bukve (1799): | jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol vode; vse to naj se pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Toliko Fabiola ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla: „Kedar |
| Kemija (1869): | s ktero moremo primerjati dobroto raznega mleka. V vsak val vlijemo sto delov mleka za skušnjo in je pustimo mirno stati |
| Kemija (1869): | pravimo: da oslepé. Take posode se najbrže očistijo, ako va-nje vlijemo malo solne kisline ali pa jakega octa, ki apno raztopi |
| Kemija (1869): | okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da zdaj neprenehoma vre iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora V shivíno vliti. Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa |
| Kemija (1869): | se sme le prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino, ker bi se kislina tako razvročila |
| Kemija (1869): | njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali |
| Kemija (1869): | in 4 deli svinca dajó kovinsko zmes, iz ktere se vlivajo tiskarske črke. Kovina z imenom Britanija je zmes antimona (9 |
| Kemija (1869): | uskoči samo za l 1/4 %. Iz sivega grodlja se toraj vlivajo vsakovrstne stvari, posebno železne peči, ploče za ognjišča, razna posoda |
| Kemija (1869): | bakra in 29 delov cinka, jasno rumena, iz nje se vlivajo razne litine. 2. Rdeči mesing ali tompak ima 85 delov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne teče in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala |
| Tiun - Lin (1891): | precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da |
| Revček Andrejček (1891): | sem vedno, da je mutasta, he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tembolj se je čudil, ko ga Pankracij neizrečeno prijazno in vljudno tako-le nagovori: „Korvin! ali te je res taka nesreča zadela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | da se bode z lepa vršilo vse; mirno stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus vos |
| Občno vzgojeslovje (1887): | računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov 16000 gl., 24000 gl. in 40000 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse jedno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | C so izgubili pri nekem skupnem podjetji 20 %. Razmerje med vlogami je bilo 9 : 8 : 7, in kapitala je ostalo po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta dobiček med-nje razdeliti, ako je bilo razmerje med njih vlogami kakor 3/5 : 7/10 : 11/20 in je udeležba trajala v razmerji |
| Zvezdana (1883): | smešnost, klanjate se mu in mu kadite. V resnici slabo ulogo igrate, prav nič boljšo, kot ste jo v gozdu danes |
| Zvezdana (1883): | romani v mojem okrožji in da igram nenadoma sam imenitno ulogo. Radoveden sem, kaj bode iz tega. Med pisarjem in zabrdskim |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pogrnejo. Tanki vse lepo verjame svojemu gospodarju, ki prevzame tudi ulogo snubača, da se more slovenski zgovoriti. To zazijajo Ratečanje, ko |
| Na krivih potih (1893): | Prigodilo se mu je tudi često, da je zgrešil svojo ulogo, in da je kar nehoté s kako neumestno besedo ali |
| Roman starega samca (1895): | sedaj leži s kozarcem vred na tleh? « — »Izvrstno igrate svojo ulogo; škoda, da niste postala glumačica,« rečem jaz z zaničljivim glasom |
| Dušne borbe (1896): | Ne boš-li kar zahteval, da bi mož mojih let igral ulogo kot ljubimec? « »Jaz ne mislim na tvoja leta, temveč se |
| V krvi (1896): | se naučim v tej odlični družbi ... Danes pa začnem svojo ulogo s tistim pogumom, ki mi je koristil največ v življenju |
| V krvi (1896): | ko je mrmral v svoje brke: »Izborno sem igral svojo ulogo! — Nu, ,Zeit gewonnen, alles gewonnen'. To mi bodi geslo! « In |
| Slučaji usode (1897): | bi se osmešil pred svetom z barbarstvom, menda celó igraje ulogo ljubosumnega Otela, Otela s sivo glavo. — Palice je tak soprog |
| Valenštajn (1866): | kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se |
| Tiun - Lin (1891): | okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ktero se je malo moke djalo, iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | rečeni dobi gotovo zverši! , naj pred poroko 10 fl. županu vloži, kteri mu bodo o pretečeni dobi dveh let po številu |
| Kemija (1869): | postavi nad živosrebrene pare, pokaže se podoba. Naposled se ploča vloži v raztopljen žvepleno-nakisli natron, NaO.S2O2, ki odvzame ostali srebreni jodec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | predsednik dr. E. H. Costa nasvetoval to-le: „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej |
| Genovefa (1841): | isſékana, V puſhavi je dal grôſ po Genovefini prôſhnji puſhavniſhtvo vloshiti. Na déſni sraven Genovefine votline je bila kapeliza. Shkôf Hidolp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pol léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drusiga léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha |
| Kuharske Bukve (1799): | Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuhu. Spomlat. Je prov mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v' meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tudi ne — on ne ſmej vędit; on bi ſe ſizer v' męſs vtikval. Pojva en rnalu vùn ; tukej je taka sapárza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter ne pride |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost povedal, de več ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni bilo napčno ne, de sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav |
| Zlatorog (1886): | Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje |
| Marjetica (1877): | bolj. Pa še vedno lije in lije, treska in grmi. V mes pada posamezna kakor orehi debela toča. In v turnu |
| Kuharske Bukve (1799): | raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit, roženčev škrilnik in porfir |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobi zelenkasto barvo, zato mu pravijo zeleni peščenec. Tudi druge vmesnine se nahajajo v peščencu, izmed kterih tu imenujemo samo glinine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razpadejo. Z vodnato solno kislino počasi pené. Po tem, ktere vmesnine je več ali kteri minerali so primešani, razločimo: navadni lapor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Barve je po večem zelene do črne, tudi temno-rujave; slučajne vmesnine so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec, granat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njem veči kosi kamenja, imenuje se konglomeratasti peščenec. Kakor stranske vmesnine se kremenčevemu zrnju včasi pridružijo tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi vmedlo ne bo. Zhe je pa zlo takimu v roke priſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetovali, kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mleko z eno trešico sladke skorje in z nekoliko cukram, vmešaj jo z jajci in perdeni cmoke malo pred, ko imaš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra vanjo deni, kolikor se ga v nji stajati zamore, vmešaj ga pa potem med ravno popisano spenjeno mleko in na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in jo pusti vreti, tudi perverzi en kos cukra, in vmešaj en rumenjak, potem perdeni opečene žemlje in potresi s cukram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Preden v skledo deneš, dobro vmešaj eno žlico hrena. Česnov hren. Kuhaj eno žemljo na tanko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kozo deni, de se do gostosti otročjiga kuhanja vkuha, vmešaj potem vanj pol funta stolčeniga cukra; potem naj se vse |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na žerjavco, de se vsuši, in, kadar se je pohladilo, vmešaj dobro pet celih jajc in en za en rumenjak velik |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca z njim zmešaj, ter krompir in nekej soli |
| Robinson mlajši (1849): | koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni kniemu stegnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes |
| Zoologija (1875): | ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve |
| Zoologija (1875): | polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bilo v shlambori nizh kervi, ki ſe je na unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke |
| Zoologija (1875): | in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o |
| Zoologija (1875): | in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane |
| Ta male katechismus (1768): | pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč v prid |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja |
| Botanika (1875): | toplina, ki je za 11 do 12°C veča od topline vnanjega zraku. Nadalje zapazimo, da se toplina močno poveča tam, kjer |
| Zoologija (1875): | lehko delujemo na stvari v naši okolici, ali pa od vnanjega sveta dobivamo razne vtise ter jih po naših čutilih zaznavamo |
| Zoologija (1875): | rožene čeljusti, dve nosnici in na ven odprto uho brez vnanjega uhlja. Ptičeve rožene čeljusti navadno imenujemo kljun. Dolgi, iz 9 |
| Zoologija (1875): | telesnem površji v bližnji dotiki z zrakom, kajti jo od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic in kožna tenčica. Skozi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega in vnanjega stanovitnega mirú. Rane, ki jih je državi vsekala poprejšnja sistema |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Le-to posreduje po jedni strani občute in ž njimi delovanje vnanjega sveta na dušo, po drugi strani pa je orodje dušnemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in od kod da je: sodili so ga le po vnanjem bogastvu in po priliznjenih njegovih besedah. Kdor bi ga bil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Vpliv imajo na magnetično iglo in z boraksom dajejo v vnanjem pihavnikovem plamenu temno-rdeče steklo, ki pa shladivši se postane svitleje |
| Botanika (1875): | red. Praproti (Filices). Tu srečamo veliko pleme, ki je po vnanjem jako približano popolnijim rastlinam. Praproti imajo tudi cevne povezke, kakor |
| Zoologija (1875): | organi. To se godi po dveh potih, namreč ali po vnanjem gibanji telesnih delov, po katerem lehko delujemo na stvari v |
| Astronomija (1869): | začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s |
| Botanika (1875): | reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med palmami in med praprotmi, med tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 800 Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji |
| Zoologija (1875): | v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi |
| Zoologija (1875): | posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu zgerbanči temno čelo. Gotovo! pod tako gladkim in prijaznim vnanjim tiči lisičja zvijačnost! Že so bili gosti pri jedi. Fabíola |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | družbe ne bode ta mesec, ampak maja meseca, kije ugodnejši vnanjim družbenikom. — (Gorenjskim konjerejcem) naznanjamo, da se bodo ta mesec dovoljenja |
| Zoologija (1875): | skupino spadajo vsi oni organi, po katerih telo občuje z vnanjim svetom, pravimo jim zato občevalni organi. To se godi po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim vnanjim členom; in vsak notranji člen je jednak produktu vnanjih dveh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje |
| Kuharske Bukve (1799): | na lęvim ſtegni, inu notrajno na dęſnim; saſúzhi inu odręshi unajno meſô na dęſnim, inu notrajno na lęvim; raslozhi Iędiſke koſtí |
| Kuharske Bukve (1799): | naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na lęvim ſtegni, inu notrajno na dęſnim; saſúzhi inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ali ribeshni pod eno ſklędo; eni tretji lemoni ſtergaj ſamo unajno rumeno kosho doli, potęm ſok ven istlazhi tudi v' ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu tri lemone ob eno libro zukra, to je rumeno unajno kosho, ne pa bęlo notrajno, katira je grenka. Zuker inu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imash enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh viſha premishluvanje dobreh rezhy. Od lete same ima tu vunajnu svojo podobo, kader je gibanje tega dobru premislejozhega serza to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj |
| Zoologija (1875): | jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Trojizo noi skues ta obvaſtna Boga kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu smert: jas tabe prosim skues niegovo gorei uſtajenje noi uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje svetiga Duha: skues teſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe sarotim noi s' bodram skues mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in Svojim pokopu! Po svojim svetim vstajenji! Po svojim čudnim vnebohodu! Po prihodu tolažnika svetiga Duha! V dan sodbe! Mi grešniki |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in svojem pokopu Po svojem častitem vstajenji, Po svojem čudežnem vnebohodu, Po milosti sv. Duha Tolažnika, Na dan sodbe, Mi grešniki |
| Genovefa (1841): | je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | krasno, Nas uri, bistri in modri. Naj v ognji rodoljubja vnema Slovensko vsako' serce se; Ljubezen bratovska objema, Pobrati naj narode |
| Valenštajn (1866): | Na eno stran stopiti moraš v vojni, Ka zdaj se vnema mej cesarjem tvojim I tvojim prijateljem. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janesovi poſluſhavzi v' reſnizi boljſhajo, ſe tudi shelje v' njih vnemajo, de bi Odreſhenika le kaj kmal ſposnali, ino ſami per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetniki v nebeſih pred Bogam laſketajo in naſ k poſnemanji vnemajo. J. D. Dopis iz Šempasa. 20. dan Listopada. Zakaj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne |
| Ta male katechismus (1768): | inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino do vſih ljudí. Sa Jesuſovo zhaſt je bil veſ vnét. Poln praviga ſposnanja, pa ponishen kakor otrok, je bres ſhtevila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tih ino poterpeshljiv v' terpljenji, tako pohleven ino krotak, tako vnet sa vſe dobro, tako mil ino uſmiljen, tako nedolshen bres |
| Genovefa (1841): | je takrat, ko je po Golovi tôshhi, od perve jése vnét, neſrézhno obſojenje Genovefe v ſmert podpiſal, v ſvôjim bojnim ſhotoru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ptujiz. Takó ſi tudi ti, mu rezhem, tak sa rasdelitvo vnet bedak? On: Nikakor; ampak rasdelitve prijatel, mi odgovori. Lej ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zemlji nekdaj duhoven bil je svet, Za podučenje vere neprejenlivo vnet, Iz mesta v mesto hodil na vsaki shod in zbor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konec molí proti dvanajstoperstniku, palca debel in dolg, je vès vnet in pa otékel. Tretji vamp ali devetogob je raztegnjen, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kužne bolezni. Tudi vse druge čeva so bolj ali manj vnete, vele, dostikrat clo gnjile. Huda kuga sega skoz in skoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob dolgih zimskih večerih od zaúpanja v te preroške marnje vnete, per kolovratu ali motovilu žalostne prihodne pergodbe, ktére se skorej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tega močica psu namesto zgorej imenovanega. Arnikni močic namreč zredkuje vnete soke, da iz njih ne pride kaka vterdina ali clo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dostikrat z zobmi škriplje, oči vedno navskriž vleče, ki so vnete in polne vode, in kterih punčica je majhina. K koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | berž sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni še niso veliko terpeli zavolj nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki bi nam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | silovito poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri vnetih jetrih je jezik bel, blato je suho in rumeno, scavnica |
| Oče naš (1885): | vsak dan,“ je dejal oče, „da bode Bog prizadejanja téh vnetih duhovnov podpiral in jim srečo dodelil, pogane in nevernike spreobrniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je, katiri v'tekovni ograji berhku teko, inu imajo ves unete obras, al zhes en majhenu oppeshajo, inu se vernejo naſaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | ne spavaču! Pogum. Nevarno je, Če se približa kuga nam, Uname se ko ognja plam; — Nevarno, kadar vojska vstane, Vojakom seče |
| Gozdovnik (1898): | se zmagovito pomikale od krajine do krajine. Pogorska vojska se uname v vsi svoji sovražnosti in grozi. Španska vlada je bila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne bo. Za kar pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič ne vidi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kamnitih, zmerznjenih cestah se dostikrat pete tako ožulijo, da se vnamejo, oteko, boleti začnejo in, da se clo gnoj za rogom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žlezne kožice glodajo. Ako je mnogo merčesev, se kožice kmalo vnamejo in snetjave postanejo, zatorej živinče pogine. Da je tako, se |
| Kemija (1869): | se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo »treskava sapa« (Schwaden oder schlagende |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla, da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Vidi se |
| Genovefa (1841): | obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile |
| Robinson mlajši (1849): | hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi |
| Robinson mlajši (1849): | ino da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj dobrega dozori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své |
| Zlata Vas (1848): | kraljič ali celò kak mestni poglavar pride? Kaj vas je vnelo, de ste tako nališpani? “ Tako je prašal in smejali so |
| Divica Orleanska (1848): | Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Àl mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | giblje. IX. Poglavje. Kašelj. Kašelj navadno izvira: a) Iz pljučnega vnetja, pri kterem se vnetje ni prav razdelilo, in po kterem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dlan na leve rebra koj za plečetom položi. Pri ozdravljanju vnetja je narprej treba vratno žilo narezati in pol libre kervi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | takem ravnanju so bo vnetje kmalo zgubilo. Ako se ozdravljanje vnetja natori pripusti, pes lahko mreno dobi. Kedar je vnetje po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktera spodej ležeče dele varje. Pod leto hrasto ni hudega vnetja. Rudeče razbeljeno železo napravi tanjšo hrasto in pod njo hujše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel; vendar pes ne kašlja sam od sebe, ampak če |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v pervih dneh, z merzlo vodo pridno omivati, da se vnetju in oteklini v okom pride, in da ne bo še |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z merzlo vodo zmivati, dokler vnetje terpi. Ako je po vnetju prezračena očesova koža otemnela, so mora v oko dvakrat na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kvintelca do enega lota naenkrat. Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi znamnji, vendar pes |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne kašlja. Trebuh je terd in včasi napihnjen. Večdel je vnetju zapertje pridruženo, in blato, kar ga od psa gre, je |
| Tiun - Lin (1891): | posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še dalej razširale, vsakiga pol leta bode jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki |
| Tiun - Lin (1891): | sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič. |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | bližaš; tako se sčasama vsa elektrika iz svodiča zgubi, in v novič ga je treba basati z elektriko. Ako električna iskra |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Skušnja pa je bila še hujši, ko so se Hunci v novič za njim zbrali in še enkrat nad njega jahali |
| Rokovnjači (1881): | očetu, in v ožjem krogu obhajalo se je, — tako rekoč, — v novič svatovanje. Navzočni bili so vsi domači in pa Poljakova |
| Cyclamen (1883): | na ustnih. Doktor se ni mogel premagati: objel jo je v novič, in zdelo se mu je, da sta drug druzega |
| Cyclamen (1883): | dolino še ni bilo mesečnih žarkov. »Kaj poreče? « premišljeval je v novič. »Bežala bo, — ne, ne, pa niti pogledala me ne |
| Cyclamen (1883): | malo časa vender le stala nasproti, — vse to ga je v novič močno razburilo. Proč je bil ves mir, proč ono |
| Domačija nad vse! (1889): | se bodo mogli dovolj. « »Pa ti li ni žal, očeta v novič izgubiti? « popraša Špela radovedno. Jelica nekoliko zarudi: »Saj nas |
| Domačija nad vse! (1889): | IX. Drugo jutro ob sedmih se je začelo na ladiji v novič oživljati. Potniki, ko so vstajali iz postelje, čutili so |
| Domačija nad vse! (1889): | je začelo zaupanje med njima omahovati. Ona, bojéč se, dati v novič povod razdraženemu besedovanju, ni si več upala, kakor nekdaj |
| Genovefa (1841): | kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan danaſhni ne gledali pogoriſh; sakaj vſe to bi bili v novizh ſoſidali, ker ſo — k pohvali ſvojih ſo- prebivavzov moram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she |
| Genovefa (1841): | obá ob ênim ſta veſélo savpila: „Ti ſi tedaj naji vnuk — o pridi, pridi v naji roké! ” „Bog te oblagodari, môje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imam jeſt, k ſe bojim umreti, drusiga ima pa moj vnuk, ki ſe boji, de bi jeſt sopet ne osdravil. Kmetijſke |
| Blagomir puščavnik (1853): | me Bogomila, moja hči! In tudi ti, Milko dragi moj vnuk! čaj, da te radostno poljubim. ” Ne more dalje govoriti. Solza |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pa za Oglejsko okrajno že talianski kralj Lotar, Karlna velicega vnuk, v Starem meslu (Forum Julii, Cividale) ustanovil v l. 823 |
| Sveti večer (1866): | udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se |
| Valenštajn (1866): | pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom |
| Sveti večer (1866): | stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila rojena, v kteri so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je |
| Blagomir puščavnik (1853): | vaše delo, reče oče Blagomir, in naj še vaših vnukov vnukom obilno poverne, kar ubogi gospi storite. Svèt pobožnega očeta je |
| Viljem Tell (1862): | vašo je, ta ura V spomin bo njemu i njegovim vnukom. |
| Sveti večer (1866): | sta se Tonetu zahvalila za veselje, ktero je otrokom in vnukom pripravil. „To je malenkost”, reče Anton, |
| Blagomir puščavnik (1853): | blagoslovi vaše delo, reče oče Blagomir, in naj še vaših vnukov vnukom obilno poverne, kar ubogi gospi storite. Svèt pobožnega očeta |
| Roza Jelodvorska (1855): | občno spoštovan in ljubljen je v sredi svojih ljubih in vnukov še dolgo veselo živel in še le v sivi starosti |
| Sacrum promptuarium (1695): | imate vy shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt |
| Sacrum promptuarium (1695): | gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v |
| Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris |
| Fizika (1869): | i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga |
| Fizika (1869): | prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na |
| Fizika (1869): | Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj |
| Fizika (1869): | magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora V shivíno vliti. Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. |
| Zlata Vas (1848): | tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in cest v nje izteka, kar poti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo |
| Kemija (1869): | samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe |
| Fizika (1869): | krogline ploskve. In temu je res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin |
| Astronomija (1869): | ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno |
| Zoologija (1875): | rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice |
| Zoologija (1875): | vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica |
| Fizika (1869): | najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej |
| Botanika (1875): | dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro pobrale, v pol maselcu vina in v ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi se prilije 3krat toliko olja, in vse skup se potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki |
| Rudninoslovje (1867): | od soli se očitno ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko |
| Rudninoslovje (1867): | je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže |
| Kemija (1869): | so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v |
| Kemija (1869): | magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici |
| Zoologija (1875): | nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi |
| Rudninoslovje (1867): | vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič |
| Fizika (1869): | prilega, da ne more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | se ji v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla. |
| Genovefa (1841): | ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje |
| Kemija (1869): | žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo |
| Kuharske Bukve (1799): | kader ſe ohladí, savęshi. Ako s' zhaſam poſtane zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat prekuhaj, inu ſpęt na kutine slí. 235. |
| Kuharske Bukve (1799): | zuker zheſ vlì. Zhes 14 dni poſtane zuker rędek inu vodęn, ga odzędi, perdeni ſhe preſjaniga zukra eno pametno ręzh, ga |
| Kemija (1869): | se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Žganje ima v sebi vodene dele, ino pa veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V |
| Kemija (1869): | ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se |
| Revček Andrejček (1891): | življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kader se pečen kruh vun vzame. Če se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši |
| Kemija (1869): | učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se |
| Gozdovnik (1898): | misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere |
| Botanika (1875): | morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in |
| Fizika (1869): | mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi |
| Zoologija (1875): | kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | noge tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev |
| Fizika (1869): | oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz |
| Fizika (1869): | na tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli |
| Pripovedke za mladino (1887): | ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter |
| Kemija (1869): | Tega pa ne dela toliko kemična sorodnost, kolikor sprijemnost (Adhäsion) vodnih delkov do delkov nekterih trdnih snovi, vodni delki se tako |
| Zoologija (1875): | nekaterih vendar vtripljejo veče žile. Samolastna je črvom neka sestava vodnih cevi, razpeljanih po truplu. Nekateri, ki so brez ust, vsrkavajo |
| Zoologija (1875): | kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do |
| Fizika (1869): | Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik |
| Kemija (1869): | napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe v stekleno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na |
| Viljem Tell (1862): | In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z |
| Kemija (1869): | s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad |
| Kemija (1869): | primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem |
| Botanika (1875): | od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja. Pa naj |
| Kemija (1869): | topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako |
| Kemija (1869): | moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed |
| Kemija (1869): | razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa |
| Kemija (1869): | Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem |
| Kemija (1869): | razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in |
| Kemija (1869): | za rabo, ker ni čist imajoč v sebi kotranove pare, vodenčevega žvepleca, amonijaka in ogljenčeve kisline. Zato gre plin najpredi po |
| Kemija (1869): | še drugih kovinskih zmesi. Kemiki ga rabijo sosebno za izvajanje vodenčevega plina (glej §. 31). V velikej toploti je tako hlapen |
| Kemija (1869): | to bi bilo znamenje, da ima v sebi ogljenčeve kisline, vodenčevega žvepleca in amonijaka. Svetilnost plinova se meri s svetlomerom in |
| Kemija (1869): | spaja s kislecem in dá spet vodo. Ako nad plamenom vodenčevega plina držimo stekleno cev (pod. 13), čuje se poseben preleteč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zato smo tudi imena vodá, solna kislina, soda ohranili, mesto vodenčevega okisa itd., kakor bi znanstveno biti moralo, itd. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker |
| Fizika (1869): | se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo |
| Fizika (1869): | njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so |
| Fizika (1869): | upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima |
| Fizika (1869): | telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po vodilih, koje ti daje praksa, v zvezi z dobro in zdravo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mora imeti dobra plemena trt, mora ž njimi ravnati po vodilih umne vinoreje, posebno pa mora paziti, da grozdje popolnoma dozori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | po svetu — je rekel — mi je najgotovejše poroštvo sloge; moje vodilo bo: spoštovanje ptujih narodov in ljubi mir in pravica. ” Tedaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | besedah ste pa spet izrekli in zapopadli neko glavno načelo — vodilo vere. Zató vam bom le to pripovedala, kar nas je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njena vera ni segla nad meje zemeljskega življenja in edino vodilo jej je bilo: vživaj! Vendar spridena in spačena ni bila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | besede le en del kerščanske sisteme, ali pa bistveno njegovo vodilo? ” „Draga gospodičina! po prav priprosti priliki je vaš velikanski duh |
| Fizika (1869): | Spinnrad. Kolovrat električni, Elektrisirmaschine, 168. Kompas, 156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher, maček |
| Zoologija (1875): | razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega zdravja, še posebno toplo jo pa priporočamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | to večino pa večina narodov avstrijskih. Naj bode ta zavest vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | bode ta zavest vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne zabi, da je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se županíi oznani, da se bo 20. t. m. popisovanje Vodiške županije začelo. Župan potem besedo povzame in pravi, da se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Ambrožu Novícam podani izgled zborniga zapisnika. Vred. ZAPISNIK *) zbora Vodiške županije v Vodicah 3. maja 1850. Pričujoči: Janez Zadregar, župan |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama zvest voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške |
| Potovanje krog Triglava (1860): | kosci, do kterih smo bili prišli, je bil tudi najinega voditelja sin Janez, ki je svojemu očetu od todi pomagal nekaj |
| Razne dela (1870): | podobi se mu postarniga moža vojaka, Prime za desno rokó voditelja trume Ahajske, Nagovorí ga na mah besede te krilate rekši |
| Razne dela (1870): | nošnjah različni. Ko sta si kora nasprot, utihne popotnica in voditelja začneta govoriti. ) Opomba. Po navadi obseže vsaka polovina 12 vitezev |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | se ne bo očetu neveste primerno zdelo vzeti ga kot voditelja v tovorno in s tem sprejeti ga za družnika. Vse |
| Marjetica (1877): | če ne še prej. " Kravja kraljica ni dobra prijateljica konjskega voditelja, bi bila zarudela, ko bi bilo sploh še kaj več |
| Luteranci (1883): | stopi v sobo. Akoravno so zbrani tovariši prej obirali svojega voditelja in mojstra, pretresel je vendar vse zapored njegov prihod tako |
| Luteranci (1883): | podružnice v Podgorji in omenja, kako je zapuščena in brez voditelja, in da mora ona, slaba ženska, opravljati službo in skrbeti |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | sta mislila, da imata v Svetopolku in Zemižiznu dva dobra voditelja in zlasti za potem dobro orodje, kadar bode moravska vojska |
| Zádruga (1890): | sede. Gospoda Milivoja Zagorskega smo opoludne izvolili za mentorja ali voditelja, in prav zanj bi se spodobilo, da sedi na čelu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſêljam vrèd ſo dár njegóve rôke, De zhúdno k ſêbi vod' otrôke ljúbe, De ne shelí nobeniga pogúbe. ” „De vſtváril je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam sreča naj vgodna cvetè Podunavci, Vam — kôlo naj Vila vód' točno Posavci, Od koder izhaja Danica svitla. Sosedje jadranski! za |
| Biblia (1584): | ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za |
| Blagomir puščavnik (1853): | ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne bo več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo |
| Fizika (1869): | tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov |
| Fizika (1869): | ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na |
| Biblia (1584): | bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da ga je čedalje manj! Dober namen me je toraj vodil do prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v |
| Gozdovnik (1898): | ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da izvedem svojo |
| Gozdovnik (1898): | daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo jahal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt |
| Valenštajn (1866): | Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo |
| Biblia (1584): | v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde |
| Valenštajn (1866): | Gordon. Nej žal mi teh. Hudobno srce je Ta dva vodilo, zvezdna ne oblast. Ta dva sta mu vsejala v mirna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in pogovor — vse jo je vsako po svoje tiralo in vodilo na eno in isto pot. — Kar smo poprej pripovedovali, tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vstala strelba. Toraj so me peljali v čoln, ki je vodilo ga osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je |
| Fizika (1869): | ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik |
| Astronomija (1869): | od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | in vinom, da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole na Slapu. Tudi za Dolenjsko snuje |
| Gozdovnik (1898): | Na griču, ki je tabor gospodaril, vzdigal se je šotor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi |
| Valenštajn (1866): | nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik |
| Gozdovnik (1898): | kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nič boljšega storiti, nego da grem na vojsko, pod junaškim vodjo se junaški vojskovat. |
| Gozdovnik (1898): | in prebadat. Bojevaje se izpodbujajo ter včasih pogledajo na svojega vodjo. |
| Gozdovnik (1898): | bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako |
| Divica Orleanska (1848): | Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zna pa tudi biti, da se skoro verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega |
| Zlatorog (1886): | urno koze »Nanj kámenje valé in žarni bliski »Iz rog vodníku švigajo, da plašno »Obrne mož se ter beží s planíne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da šole povsod so odperte za njo; In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | proti Pontabel-u. — Kaj tacega, kakor tukaj, je mogel viditi naš Vodnik na Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | besede s plesom; beseda 31. januarja je na spomin Valentinu Vodniku, — 7. februarja je ples, 28. februarja in 13. marca je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 18. dne t. m. je ples, 2. dne svečana je Vodniku na čast „beseda” s plesom, za katero se bodo posebni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vaje, potem vsako nedeljo ples, v nedeljo 4. svečana velika Vodnikova beseda. Pustni torek je velika „maškarada”. Novičar iz domačih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | so v našem čitalničnem življenji, ki posebno ljudí na-se vlečejo: Vodnikova beseda, maškerada pustni večer in Silvestrova veselica. To se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega nam Vodnikove Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobeden nevmerje. “ — (Naj mi ſhe kdo ſtare zhaſe hvali! ) V Vodnikovih „Novizah“ leta 1798 beremo to le pergodbo, od ktire on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil v letu 1797 odpovedan). Tó le osnanilo beremo v Vodnikovih „Novizah“: „Ker ſe ta ob ſ. Petru in „Pavlu osnaneni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vrozhine is-haja. Sméſ. (Jes ſim ſam hudnik is pekla! ) V Vodnikovih Ljubljanſkih novizah od leta 1797 Nr. 53. ſe ta ſmeſhna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | župan, res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte |
| Roza Jelodvorska (1855): | zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in |
| Deborah (1883): | Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ponikovati voda. 2) Ta voda pritekati mora pod zemljo do vodnjaka. 3) Ne tam, kjer se začne kopati in tudi globokeje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti |
| Fizika (1869): | na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſnizhno je v' tej pomembi govoril! 16. Jesuſ per Jakopovim vodnjaku. Jesuſ ſe ſpet is Jerusalema v' Nazaret verne. Pot je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhli v' meſto shivesha kupovat. Ko je Jesuſ ſam per vodnjaku ſedel, pride is meſta ˛Samarijánka po vode. Judje ſo imeli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil nékedaj Jakop iskopal. Od pota truden ſe Jesuſ per vodnjaku uſéde. Njegovi uzhenzi ſo med tem ſhli v' meſto shivesha |
| Zlata Vas (1850): | Kdor pa ,je imel vmazane roke, je mogel poprej k vodnjaku iti, si obraz in roke umit. Kdor ni imel las |
| Roza Jelodvorska (1855): | poprejšniga opominjevanja in svarjenja ne bila tako naglo prihitela k vodnjaku, in tudi gotovo ne bila njegoviga sina rešila; de ste |
| Fizika (1869): | tedaj tu nabira, odpravlja se s pumpo, ki dela v vodnjaku K. Od todi pride voda dalje v dvoramno posodo od |
| Deborah (1883): | Ana. Napij se na vodnjaku. Si trudna? Čakaj, pojdem ti po vode. (Gre k vodnjaku |
| Revček Andrejček (1891): | prizor. Anže. Prejšnja. Anže (pride iz zatišja na desno proti vodnjaku. Na glavi nosi velik jerbas, v jerbasu pa mrtvo srno |
| Revček Andrejček (1891): | Oče, kam pa mislite? ! Jeklen. Tvoja žena je sinoči pri vodnjaku gospoda Zvitoroga poljubljala. Domen. Oče, tega vam ne verjamem. (Pogleda |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere, mehkužci, 88. Weissbleierz, beli svinčenec, 57. Werfener |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 59. Vlačen, zaehe. Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 3.96; prozoren, žarke lomi dvojno, leska je steklenega, večidel vodočist, bel, plamen pihavnik ov pobarva purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti |
| Botanika (1875): | Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste |
| Zoologija (1875): | Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov |
| Fizika (1869): | enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži |
| Fizika (1869): | W. Wage, vaga, tehtnica. Wagbalken, prečka, gredelnica. Wägen, vagati. Wagrecht, vodoraven, horizontalen. Wägung, doppelte, dvakratno vaganje. Walzwerk, valjarna. Wärme, toplota. Wärme |
| Fizika (1869): | Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča. Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica. Hörrohr, slušalo. Hurrycans |
| Astronomija (1869): | 327. Visokost zvezde, Höhe des Sternes, 260. Vollmond, ščip, 291. Vodoraven, wagrecht. Vodnar, Wassermann, 271. Voz, Wagen, mali, kleiner Bär, veliki |
| Fizika (1869): | kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino |
| Fizika (1869): | telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje |
| Astronomija (1869): | stolpa. 20 Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne rabi nikoli |
| Astronomija (1869): | pri merjenji navpičnih daljav ali visočin, marveč tudi pri merjenji vodoravnih daljav. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zaehe. Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wachsglanz, voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenosbetih popraviti in pozhedíti. Krave, ki v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa |
| Zoologija (1875): | vód sile, to je, zmerom se namerava s pomočjo dolge vodove rame ac, pod. 26, delovati kolikor mogoče na upor, ki |
| Zoologija (1875): | ki v tem zmislu delajo, imenujejo se vódi hitrosti, in vodove naprave na naših udih spadajo večidel v to vrsto, delujejo |
| Zoologija (1875): | 26, delovati kolikor mogoče na upor, ki tišči na mali vodovi rami bc. Kakor vemo iz fizike, se imajo pri vodovih |
| Zoologija (1875): | ad in bc, obratno kakor sile. Torej bode na krajši vodovi rami bc delujoča sila, ako krene daljšo ramo ac, točki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in 13. Gosp. Ignacu Ceme, fužinarju v Teržiču. Po sklepu vodstva obertniskega družtva za notrajno-gorenji Estrajh v Gradcu 17. dan Kozoperska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri vodstvu razstave, drugiga pa bo vlaſtnik poslaniga blaga od vodstva razstave podpisaniga nazaj dobil. Naj tedaj vsaki rokodelec dva taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljubili, dokasik in razhumbo ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolshnoſti dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844 le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pevskih in godbinih toček in komičnih prizorov, se je pod vodstvom vrlega in v svojem poslu neutrudljivega g. kapelnika Schantelna vršil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | kaspiškem morji, podvrglo si je pa v 14. stoletji pod vodstvom Osmana severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bojeval zoper došle Mongole. A ti so bili Bajezida pod vodstvom Timurja pobili. Toda po njegovi smrti opomogli so se Turki |
| Gozdovnik (1898): | gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali pod vodstvom Rozalite, ko se zunaj zasliši konjski topot. Bakljina svitloba posveti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni |
| Ferdinand (1884): | Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I — menda že! Zvitorog |
| Tine in Jerica (1852): | je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pikanini krei pokado kaditi se mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is répe ali sela pregnat, vsemi devét goſenz od vſaziga vogla sélnika in jih v dimnik obéſi. — Tako ſi jih ſhéſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per nekterih domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molézhi semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti |