Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 126

▶ veja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se
Divica Orleanska (1848):	glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že
Botanika (1875):	50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo

veja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja se sicer še nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje
Zlatorog (1886):	pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí

vejah

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter
Sveti večer (1866):	ni več na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci

vejami

Biblia (1584):	Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu
Branja, inu evangeliumi (1777):	tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna
Robinson mlajši (1849):	z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač

veje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	more več biti takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav
Zoologija (1875):	§. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu
Zoologija (1875):	trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled
Gozdovnik (1898):	je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu

veji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si v primeri vojvoda, na kteriga
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec

vejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži

▶ veje neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

veje
Kuharske Bukve (1799): veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni

▶ vejevje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vejevja
Stelja in gnoj (1875): kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na

vejevje

Zlatorog (1886):	kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno
Gozdovnik (1898):	dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel.
Gozdovnik (1898):	Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za

▶ vejica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vejic

vejc
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi

vejiz

Pozhétki gramatike (1811):	mervizah ſvoje bukve olépſhali. Tako ſo sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize ktire ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debel venez is berſhlinovih in limonovih en dan poprej naterganih vejiz. Na levi ſtrani od zeſarſke tako olepſhane podobe je bila

vejica

vejčica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma

vejica

Botanika (1875):	in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima vsa bitna znamenja svojega debla. Ona je anatomijsko ravno
Botanika (1875):	debeli in poganja listje in brste ravno tako, kakor deblo. Vejica ima zatorej na koncu tudi končni brst – drugotni končni brst

vejicah
- vejicah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi
- vejzah
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno

vejicami

vejcami
Divica Orleanska (1848): pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki

vejicami

Zlata Vas (1850):	ni vse. Vse hiše po vasi so s cvetlicami in vejicami olepotičene, kakor de bi bilo najno veselje tudi veselje vsake
Zoologija (1875):	v majhne, zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicami plučnih žil. Pluča so po tem takem jako zračen organ
Zoologija (1875):	imenujemo sistem jako tenkokožnatih, prosojnih cevi, ki z neizmerno tencimi vejicami izvirajo v raznih organih. Te cevi so med sebó mnogotero

vejice

veize
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha

vejice

Zoologija (1875):	pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš.
Zeleni listi (1896):	ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž

vejize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe

vejico

Botanika (1875):	narejajo nove cevne povezke. Pod. 73. nam kaže podolgoma prerezano vejico divjega kostanja. V sredi vidimo veči končni brst, na vsakej
Gozdovnik (1898):	tako izvrstna? « »Le pazite, sennorita! « Tiburcio uzame puško, potegne tanko vejico iz ognja, ter reče pastirju: »Pojte dvesto korakov od todi
Gozdovnik (1898):	ter reče pastirju: »Pojte dvesto korakov od todi, pa usadite vejico v tla; s kroglo jo bodem prav v sredi pod

vejzo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri tezhe, potler ga s v

▶ vejičica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vejičicah
Sveti večer (1866): na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v

▶ vek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vek
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za

veka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od njega izmišljeno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno
Oče naš (1885):	križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka do veka! Kakor je pa resnično po svoji smrti iz
Oče naš (1885):	Križani pa še živi in bo živel od veka do veka! Kakor je pa resnično po svoji smrti iz groba vstal

veke

Genovefa (1841):	je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze
Blagomir puščavnik (1853):	pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas
Stric Tomaž (1853):	Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se mu je odgovorilo po njegovi veri, njima
Zlatorog (1886):	kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška.

vekom
- vekam
  Zlata Vas (1848): Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade in ga prosi pri Bogu

veku

Biblia (1584):	kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na
Zoologija (1875):	je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal
Deborah (1883):	tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le

▶ vekati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jokati; [sskj]

veka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja
Oče naš (1885):	svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se
Oče naš (1885):	pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu

vekali
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po

▶ vekomaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vekomaj

vekoma
Sacrum promptuarium (1695): lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil

vekomaj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš
Mlinar in njegova hči (1867):	svétu, kakor Kajn, kar mi mati že zdaj pravijo. Oh, vekomaj ti ne morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka

vekomej
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti.

vekumaj

Branja, inu evangeliumi (1777):	s' Bogam Ozhetam, inu S. Duham shiviſh, inu kraylujesh od vekumaj da vekumej, Amen. Molituv ob zajtu te vojske med Chriſtianskimi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen.
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen.
Branja, inu evangeliumi (1777):	tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog nebeſhki Ozha

vekumei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei pogubleni. Vedeu je tudi Achan sa ta shkerlatni plaish, sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiro je biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu naſsrezhnu plazhilu negoviga s'ſouſhijo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog! v'Nebeſe priti, Inu tamkei veſeliti Se per tebi vekumei. Ta shestnaista Peilem. She vſelei h'Sazhetku S. Maſhe. 1.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	spominu. Kokar je bla , inu je sdei, Taku bodi na vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	shiveli, Kokar on sapovei , Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	lubesni sdei , Od tebe lozhit' se nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nam dei, Debi se tudi veſelili Per tebi o Bog ! vekumei.

vekumej

Ta male katechismus (1768):	dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud
Ta male katechismus (1768):	poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi

▶ Vekoslav samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Vekoslav

Žrtva ljubosumnosti (1884):	obljubujóč mu večno zvestobo. In to zaželeno, zlodjevo priložnost porabi Vekoslav, prime Vido okoli pasú ter jo nagne toliko k sebi
Žrtva ljubosumnosti (1884):	in bodi prijazna kakor nekdaj z menój! " Govoréč pa prime Vekoslav Vido za roki ter jej pogleda pomenljivo in iskreno v
Žrtva ljubosumnosti (1884):	njenega moža, ni bilo od nikoder; le on in grajščak Vekoslav nista spremljala svoje mladostne prijateljice k pogrebu. Rakev se je
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ter odklene vežne duri, a v hišo stopi ... mladi grajščak Vekoslav.
Žrtva ljubosumnosti (1884):	da se nima prav za prav žive duše bati, stopi Vekoslav kar na enkrat med svet. In rés, nikdo ga ni
Žrtva ljubosumnosti (1884):	je bil z doma, mislil je, da se shaja tedaj Vekoslav z Vido, da jo prosi ljubezni in se raduje z
Žrtva ljubosumnosti (1884):	je vasoval pri Mohoričevih, ni bilo grajščaka na beli dan. Vekoslav je bil v štirinajstih dneh do dobra okreval. S prva
Žrtva ljubosumnosti (1884):	nikjer. Niti v crkvi niti na cesti se ni prikazal Vekoslav. Živel je sprva zá-se v svojem gradu. Saj pa tudi
Roman starega samca (1895):	je k maši. Zvonjenje me spomni matere; nehotè se prekrižam. »Vekoslav, Bogá nikoli ne pozabi! « priporočala mi je pred odhodom. »Moli

▶ vel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uvel; [sskj]

vela
Botanika (1875): ali pa s tem, da se gleda, koliko časa potrebuje vela rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo
velo
Zlatorog (1886): gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le

▶ vel neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vel

Sacrum promptuarium (1695):	ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in
Sacrum promptuarium (1695):	ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto
Sacrum promptuarium (1695):	Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu

▶ velb samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velb

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj nébes ali podnebje! “ Kar je bilo. Ta lepi plavi velb ali obok nad nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tak popir potlej djati pod ſtrop v kak hladan obok (velb), ali v kamro ali v hram in ga na kak

velbe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor
velbu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni

▶ velblod samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velblodi

velbljudi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verneta domu. Sa njima gre njegova shena s' deklami ino velbljudi. ˛Starſhi doma ſo she teshko perzhakovali ſvojiga ſina. Mati je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zi ſ' ſvojimi velbljudi s' goré. Juda tedaj rezhe ſvojim bratam: „Kák dobizhek imamo

velblodom

velbljudam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	da piti. Kedar odpije, mu rezhe dekliza: „Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez, ino natózhi vodé velbljudam vſim. Hlapez ſe savsame, ino jo molzhé premiſhljuje. Ta poſtreshnoſt

▶ velblodek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

velblodek
- veljblodek
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone

▶ Velden samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Velden
Kmetijske in rokodelske novice (1846): proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni

▶ velečastit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

velečastiti
Gozdovnik (1898): »Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s

▶ velelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velelen

veliven

Pozhétki gramatike (1811):	bi bili e, e prejemali, e, e prejemail, e, e Veliven. Bres perviga lizu edinjíge. Reçois, prejémaj, prejmi Qu'il reçoive, naj
Pozhétki gramatike (1811):	je me serois repenti, itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve Qu9il se
Pozhétki gramatike (1811):	Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven aime, lubi: je
Pozhétki gramatike (1811):	bi bili e, e vrazahali, e, e vernili, e, e Velíven. Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj
Pozhétki gramatike (1811):	snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven aime, lubi: je finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois
Pozhétki gramatike (1811):	ali grem; veliven va, idi ali pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga
Pozhétki gramatike (1811):	Ils serient tombés, oni bi bili padali; bi bili padli. Velíven. Bres perviga liza edinjiga. Tombe, pàdaj, pádi. Qu'il tombe, naj
Pozhétki gramatike (1811):	j'ai imam; veliven aye, imaj: je vais, idem ali grem; veliven va, idi ali pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi
Pozhétki gramatike (1811):	konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je suis, ſim; veliven sois

velelnem
- velivnem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vendar posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali

velelni

velivni

Pozhétki gramatike (1811):	Oni, one, one bi bili e, e, imeli, e, e, Velívni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez
Pozhétki gramatike (1811):	godila, al sgodila, zhe bi ſe en vgovor dopolnil. 3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu kaj ſturiti. 4. Perloshivni, kadar
Pozhétki gramatike (1811):	oni, one, one bi, bili, e, e lubili, e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj
Pozhétki gramatike (1811):	bi bili e, e konzhovali, e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse
Pozhétki gramatike (1811):	Ils auroient été, Oni, one, one bi bili, le le Velivni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Sois, bodi, ali, naj ſi

▶ Velesnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Velesnik

Zeleni listi (1896):	stalo veliko, dolgo poslopje. Bila je tovarna. Gospodar te tovarne, Velesnik po imenu, je bil zeló bogat. Toda Velesnik ni bil
Zeleni listi (1896):	te tovarne, Velesnik po imenu, je bil zeló bogat. Toda Velesnik ni bil le zeló bogat, nego je bil tudi jako

▶ veleti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velel
Robinson mlajši (1849): to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel, ino svetilnico prinesel. On sam
veleli
Robinson mlajši (1849): se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal niti se ne

veli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi

velijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno

▶ veleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi
Ferdinand (1884):	radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter.

velil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli

velela
- velela
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa
- velila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega

veleli

Valenštajn (1866):	malo dneh veliko. Kdaj morate se vrnoti? Kornet. Ko boste Veléli vi.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bi mi bili ukazali spat iti, kokor de ste mi veleli, rokave metati; zakaj dobro sem vedil, de bo to prazno

veleti
Zlatorog (1886): Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem

veli

Stric Tomaž (1853):	gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj pa
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kaj bi ne dala, da bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da
Zlatorog (1886):	pojdi, lovec! Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba
Zlatorog (1886):	če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne
Gozdovnik (1898):	pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. «
Gozdovnik (1898):	mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od

velijo

vele
Stric Tomaž (1853): od teh je kupil Halaj. Zdaj pride na versto Ivan. Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže

velijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je
Blagomir puščavnik (1853):	da vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare

velim

Gozdovnik (1898):	opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno

▶ velevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veleva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na veliki uri sveta pomika se tudi njemu, ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo
Sveti večer (1866):	pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo

velevaj

Kratkozhasne uganke (1788):	ti na ta druge konz ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu ſtojęzh kloftati. XXXV. Narediti, de
Kratkozhasne uganke (1788):	ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh tablez A

velevajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah

veleval

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kralja in omamila njegovo srce. Ali kralj ga ni poslušal, veleval je, naj se oglasi muzika, naj se vrsté najslastnejša jedi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je Korvin še enkrat okoli vseh straž in jim vnovič veleval pazljivim biti, posebno pa onemu mogočnemu orjaku, kterega je zraven
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	časi. Sklical je druge grobarje v svoje stanovanje in jim veleval: tako in tako, kakor vojaški častnik svojim vojakom, kedar se
Izidor, pobožni kmet (1887):	da je zlati čas z igračo zapravljal, ko sem mu veleval, da naj se uči. Le čakaj, ti bom že uro
Gozdovnik (1898):	jutru in zatorej svoje paznosti niso tako napenjali, kakor je veleval njih sedanji položaj. »Ne bodo nam delali prevelikih preglavic,« šepeče

▶ veli neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

veli
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli-

▶ veličanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veličasten; [sskj]

veličanske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi

veličanski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o

veličansko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu
Blagomir puščavnik (1853):	na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so

▶ veličansko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

veličansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko

▶ veličanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veličanstev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju

veličanstva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil

veličanstvi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev

veličanstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz
Divica Orleanska (1848):	glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se

veličanstvoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je
veličanstvu
- veličanstvu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je
- velizhaſlvu
  Genovefa (1841): predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe

▶ veličasten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najveličastnejšapridevnik, splošni, presežnik
- naj veličastniša(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na

veličastnapridevnik, splošni, nedoločeno

veličastna

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljubila ko izgled ženske popolnomosti. Dva tako izverstna človeka, tako veličastna značaja — in oba kristijana! To jej je že bolj razjasnilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pomolči, kakor v svetem strahu, potem pa reče: „Sira! tvoja veličastna modrost je zopet zmagala moje modrijanstvo. Da bi človek doprinašal
Gozdovnik (1898):	je privedla ime Črnotiča, to je črnega tiča. Bil je veličastna postava, ko je ustavši govoril. »Šestdeset poletij je oživljalo moje

veličastnepridevnik, splošni, nedoločeno

veličastne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga
Blagomir puščavnik (1853):	si obriše. Tudi Milko se raduje. Že vidi v duhu veličastne viteške gradove, in po noči se mu sanja od visocega
Sveti večer (1866):	misli, da ga zamore odskubsti. Kako ponosno se dvigajo te veličastne jele! In tu ste celo jelena narisali, ki pije pri

veličastnegapridevnik, splošni, nedoločeno

veličastnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne
Astronomija (1869):	potem se pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh

veličastnejšipridevnik, splošni, primernik
- veličastneje
  Mineralogija in geognozija (1871): kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod
veličastnipridevnik, splošni, nedoločeno
- veličastni
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da

veličastnopridevnik, splošni, nedoločeno

veličastno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in
Deborah (1883):	Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je
Deborah (1883):	z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega

▶ veličastno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veličastno
Roza Jelodvorska (1855): se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami

▶ veličastvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veličastva

velizhastva

Ta male katechismus (1768):	spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja
Ta male katechismus (1768):	ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta

velizhaſtva

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	goriderſhanje bres perglihe, kjer se on obyshe v'tronu svojega velizhaſtva. Kaj muza, de lampeza pred njim gory, aku s'teh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker en nezh, inu ena uwoga dekla k' nogam Boſhjega velizhaſtva bres prenehanja doli metalla. 2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhlovékov s' vſimi ſvojimi angelji pride, bo na ſédeshi ſvojiga velizhaſtva ſedel. Vſe ljudſtva semlje bodo pred-nj sbrane, ino jih bo
Genovefa (1841):	naj lepſhi, naj jaſniſhi pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le puſhôbnai tamna, posimſka nózh. Kdór je dober in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	olepſhana : Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Velizhaſtva Zeſarja Ferdinanda dobriga v ſhiroki poslazheni obdaji (romu); nad podobo

veličastvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel

velizhaſtvo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu

veličastvom
- velizhaſtvam
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je
veličastvu
- velizhaſtvu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na

▶ veličina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veličini

Zoologija (1875):	S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni veličini), ki je med vsemi najmanjši sesavec. Hrčice prebivajo v podzemeljskih
Lohengrin (1898):	pogled upira na Lohengrina ) Miroslav. Ki tam je v sjajni veličini, (Vojniki se prestrašeni umikajo pred njim in slednjič pazljivo poslušajo

▶ velik pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

največjapridevnik, splošni, nedoločeno
- narvezhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in

največjapridevnik, splošni, presežnik

največa

Sveti večer (1866):	na bolje oberniti. Saj so djali naši stari: Kjer je največa sila, tam je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov
Astronomija (1869):	Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema
Zoologija (1875):	razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež

največja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani
naj vezhi(združena oblika)
Genovefa (1841): nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe

nar veči(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se
Čas je zlato (1864):	veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki

narvečja
Izidor, pobožni kmet (1887): do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil. Narvečja težava mu je bila pa ta, da je bil že
narvezhe
Branja, inu evangeliumi (1777): upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je

narvezhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	is zeliga ſerza zhes vſe satú: ker ſi ti ta narvezhi dobruta bres konza popolnema: bres konza pruti meni, inu vſem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali

največjepridevnik, splošni, presežnik

nai vezhi(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo

največe

Valenštajn (1866):	Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode vse, Ko
Sveti večer (1866):	to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj so djali naši stari
Ferdinand (1884):	očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen; njegovo največe veselje pa je bilo, da se je šalil z drugimi

največje

Oče naš (1854):	rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri
Oče naš (1885):	rekel; „ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri

naj večje(združena oblika)
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): prebivavcov, med tem, ko jih je imelo Ninive ob času naj večje slave le 600.000. Slovenske besede (Nabral po Krajnskem Andrej
nar tu_vekſhe(združena oblika)
Biblia (1584): nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice

nar veči(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na leto okoli 800,000 gold. srebra

nar večje(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom

nar vekſhi(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji
Hrana evangeljskih naukov (1835):	je ravno she dolgo pred menó od vekomaj bil, on nar vekſhi, katerimu nar ſlablhi hlapez jermenja na zhrevljah odvesovati jes
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vboglivih ovzhiz terdovratne in ſvojoglavne kosle paſti, katere bo enkrat nar vekſhi Paſtir na ſvojo levo odbrati dal, ino jih potém
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſerze nad boshjimi neſkonzhnimi dobrotami ino lepotami rasveſelvati, je njemu nar vekſhi ſladkóſt. K' Bogu povsdiguje ſkos molitev ſvoje ſerze, hvali

narvezhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy

narvezhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	Moji Starſhi , inu Vuzhéniki ſo mene gręha, kar je to narvęzhi hudu, ſe varuvati oppominuvali, ter k' vſimu dobrimu podvisali. Vſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	de bi jeſt nebla imęla ſliſhati. Al bi neblu to narvęzhi shlobedranje, ke bi vam kej takiga pravila? vę bi ſpet
Abecedika ali Plateltof (1789):	Bog! meni je is serza shal, de ſim tebe, mojo narvezhi dobruto mojiga Stvarnika, mojiga Isvelizharja reshalil; mene greva, de ſim
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſrędi ſediſh. V' neſręzhu neobvupaj. Enu sadovolnu ſerzę je to narvęzhi wogatſtvu. Neobetaj, kar dershati nevtęgneſh. Eniga lenza ſlehern sanizhuje. Katęri

nar vezhi(združena oblika)

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):

Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa

nar vezhji(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá

največjegapridevnik, splošni, presežnik

največega

Astronomija (1869):	je bila enota »meter«, čegar (dolgost) najdemo, če četrti del največega kroga, ki drži skoz oba zemeljska tečaja, delimo na deset
Fizika (1869):	Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola) idočega, največega kroga tako natanko, kolikor je to mogoče; razdelili so ga
Zoologija (1875):	marveč opazijo z dobrim očesom. Kondur (Vultur gryphus) velja za največega letečega ptiča, kajti je do 4 črevlje dolg in z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	učijo, bode dober pomoček. Izhaja vsak mesec na 4 polah največega formata in stane za vse leto 6 gold. Naroča se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in sramote. Ko ga pripeljejo v mesto, zapró ga kot največega zločinca v najtemnejšo ječo. Nij še dolgo tugoval v temni

največjega
Gozdovnik (1898): mu pade nekaj v oči, kar je bilo za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato
nar večiga(združena oblika)
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in ki so ga sicer le kake

narvezhega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te vire, katiri se ſhivu virje, je ſhe ſadoſti tega narvezhega greshneka spreberniti, inu enega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so ſlaſti taiſti, katiri so v'vishi starosti svojeh lejt. Narvezhega sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi

največjempridevnik, splošni, presežnik

naj večem(združena oblika)
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je

največjem

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	proti vzhodu, je šest krat večja od Evrope. V tem največjem delu sveta se povzdigujejo proti sredi dežele čez dežele, in
Mačeha (1883):	Arnold še ni utegnol opazovati tujega možá, ko v svojem največjem strahu in v bolesti zapazi, da se vrata naglo odpró
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dasi je razglasil magistrat dražbo o jako ugodnem času, o največjem ljubljanskem sejmu sv. Elizabete, vendar se ni oglasil niti joden
Cigani (1890):	se vsi pod šator, kjer je vse zamazano in v največjem neredu. Cigani po Slovenskom prenočé po letu tudi v hostah
Od pluga do krone (1891):	se je tedaj Francek pozimi iz težka naučil pri Voklanskem največjem učenjaku, to je navadno pozabil poleti pri ljubih svojih backih
V krvi (1896):	je iskril kakor kaplje jutranje rose. »Lišp sem naročil pri največjem dunajskem zlatarju, gospod doktor, samo, da vam povsem ustrežem. Takega
Kotanjska elita (1898):	poluglasno vzkliknil — v sobi je bilo vse razmetano, vse v največjem neredu. In ni mu dalo miru, dokler se ni prepričal
Kotanjska elita (1898):	soproge, a tudi tam je bilo vse razmetano, vse v največjem neredu! Grozna bolest mu je prešinila telo; oči so se
Gojko Knafeljc (1899):	a na njih odprta debela knjiga. Vse je bilo v največjem neredu. Bratiču je postajalo vedno tesneje. Toda še vse bi

največjemupridevnik, splošni, presežnik
- nar večimu(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic
- nar vezhimu(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſmo ſhe le isvir njegoviga nevganljiviga ſtrahu svedili. K naſhimu nar vezhimu zhudu je povédal, de ſe to sdravljenje nad njim
- vezhimu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): Goſpud! tvoja predraga ſveta reſhna kry nam je h' nar vezhimu dobizhku, namrezh h' dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres

največjipridevnik, splošni, presežnik

največej

Kemija (1869):	Pred zlatom ima to prednost, da se tali stoprv v največej vročini. Ta lastnost daje platini veliko vrednost za mnogo kemijsko
Kemija (1869):	KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne izpustita. Tudi s solmi se spaja voda ter

največi

Astronomija (1869):	Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni
Botanika (1875):	c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so
Zoologija (1875):	nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob, ki so
Lohengrin (1898):	Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v

največjej
Ferdinand (1884): dragi moj Peter, si prvi človek, kateremu to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem

največji

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot
Občno vzgojeslovje (1887):	Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk
Občno vzgojeslovje (1887):	zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo

najvekši
Robinson mlajši (1849): žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom

narveči

Tine in Jerica (1852):	bil Tine v Jerčinih očeh angelji varh, ki jo je narveči nevarnosti otel. Hotla se mu je zato zahvaliti, pa ni
Tine in Jerica (1852):	previdnostjo in na skrivnim; narrajši domačim ubogim, ki se v narveči potrebi niso upali beračiti.
Tine in Jerica (1852):	Hčeram: „Svet preide, le čednost ostane. Čednost je lepota, sramožljivost narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče — umirajoče

nar veči(združena oblika)

Zlata Vas (1848):	de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali in se v nič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj

nar vekſhi(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): katęriga ſam ti samoreſh dati, katęri je ta nar vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti
narvezhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti

narvezhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem
Pozhétki gramatike (1811):	mien est le plus grand, med timi klobuki je moj narvezhi, Des ces épées la plus courte est la tienne, med
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize

nar vezhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh

nar vezhji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar

ner vekshi(združena oblika)
Sacrum promptuarium (1695): exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir

največjihpridevnik, splošni, primernik

nar vekſhih(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih, inu nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga isvelizhanja, inu pomaga nar vezh

narvezheh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſtavo nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be se imel strahopeſdlivu v' ſanezhliveh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa zhloveka narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	spontan, al veliku shkoduva. Ena s'teh narvezheh abotnij zhlovoshkega ſhivlenja je leta: nezh ſa tu svoje marati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt

največjihpridevnik, splošni, presežnik

največih

Zoologija (1875):	c. Četveročleni; Tetramera. 12. Pleme rilčkarjev (Rhynchophora), je eno izmed največih, glava je rilčkasta, ličinke večidel škodljive. Grahar (Bruchus pisi). Trtin
Zoologija (1875):	mešičke, ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu

največjih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): železnice na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo
nar večih(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1847): so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z

največjimpridevnik, splošni, presežnik

največjim

Občno vzgojeslovje (1887):	domače razmere vsem zahtevam, tam je móči otroke vzgojevati z največjim vspehom. Iz tega sledi, da ima domača vzgoja mnogo prednosti
Gozdovnik (1898):	vsi svoji sovražnosti in grozi. Španska vlada je bila siljena največjim naporom, da se ustavlja drznemu osvajalcu. Tudi grof Ivan od

nar večim(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	že več zrelih rečí, ki jih nar lože in z nar večim dobičkom za pitanje porabimo, in pa ker tudi mi

nar vezhem(združena oblika)
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se je meni na svejtu pergodilu, kar sem jeſt is nar vezhem poterplenjam prenesla. Moje ſhivlenje koker unu mojega Syna ſhivlenje

nar vezhim(združena oblika)

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' nar vezhim povsdigneinam ſvojih mi-
Slate jabelka (1844):	poſtavili. Sdaj je bil leta ſveti ſlushabnik boshji v’ ſvojim nar vezhim veſelji. Pridno je ſvoje delo na vertu opravljal, in

največjopridevnik, splošni, presežnik

največjo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	300 in 420. najv. sk. mera = 2.2.3.5 = 60. § 84. Največjo skupno mero dveh števil pa najdeš, ne razstavljajoč ji na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bi mu dodali še kateri koli faktor. N. pr. Poišči največjo skupno mero števil 300 in 420. najv. sk. mera = 2.2.3.5
Občno vzgojeslovje (1887):	opazuje vedno nekak pritisek na gojenca, zato je treba z največjo previdnostjo nadzirati. Malo po malo naj nadzor odjenjava, da more
Zeleni listi (1896):	vasico. Pa so jo tudi spoštovali in ljubili, kot svojo največjo dobrotnico. »Oh«, rekli so pogosto otroci, kadar so se sešli
Gozdovnik (1898):	najglasovitiših gozdovnikov, kterim ni primernika? Sennori, današnji dan mi izpolnjuje največjo željo, ker me je k vam dovel. Ko bi bil
Gozdovnik (1898):	naj lezejo gori. Bodo že še tudi doli prišli! « Z največjo opreznostjo se je vzpenjal Indijanec od veje do veje, dokler
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Ta mož ne zasluži, da se podajemo zavolj njega v največjo nevarnost! “ ,,Ne zavolj njega, otroci, pa zavolj Kristusa, ki je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	svojega sovražnika! “ (Podoba na naslovni strani. ) Te besede so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec

naj večjo(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov

največo
Fizika (1869): veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da
naj vekšo(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših

nar veči(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela

nar večjo(združena oblika)

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar

nar vekſhi(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan
nar vezhi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi

nar vezhji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na

ner vekshi(združena oblika)
Sacrum promptuarium (1695): refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj

prevelikopridevnik, splošni, nedoločeno

preveliku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojega boſhjega Synu pogledala, sem jeſt njegove kakershnoſte, inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bilu, de ſe je med te hudobne shoudnirje sdrushiu. Enu preveliku savupeine je bilu, deſeje pervezh s'vratarizo, drugizh s eno
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hyſho, koker v'enu prebivalſhe te pregrehe noter ſhou. Enu preveliku savupeine je bilu, de ſe je med te hudobne shoudnirje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader je on poprei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on nega sa gnado te mozhy, inu ſtanovitnoſti proſiu. Enu preveliku savupeine je bilu, de je on v'to Kaiſeshovo hyſho

večjapridevnik, splošni, primernik

veča

Astronomija (1869):	drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število
Astronomija (1869):	sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa
Astronomija (1869):	se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med
Astronomija (1869):	solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in
Astronomija (1869):	kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih
Astronomija (1869):	dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še
Zoologija (1875):	razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke
Zoologija (1875):	stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje

veči

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in

večja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v Švajci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12ino? 7.* Katerega števila 5ina, 8krat vzeta, je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta
Občno vzgojeslovje (1887):	zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi.

većja
Lohengrin (1898): vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta
vezhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede

vezhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe

vezhji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi

večjepridevnik, splošni, primernik

veče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele
Fizika (1869):	topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke.
Fizika (1869):	časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od
Fizika (1869):	V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti
Fizika (1869):	se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo
Botanika (1875):	pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni

veči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na naši zemlji čez
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata vreden je čas našiga življenja, posebno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim

večje

Blagomir puščavnik (1853):	je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že zadosti, da se je le
Mineralogija in geognozija (1871):	posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali 2m – 1, kajti vsako liho število je za 1 večje ali manjše od sodega.
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje

vezhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize
Genovefa (1841):	obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in
Sveta grofinja Genofefa (1857):	shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je s grofinjo hodil.

večjegapridevnik, splošni, primernik

večega

Robinson mlajši (1849):	sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo
Botanika (1875):	Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26.

večjega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307.
Občno vzgojeslovje (1887):	odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški

večjiga
Roza Jelodvorska (1855): ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni
vezhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne

večjempridevnik, splošni, primernik

večem
Mineralogija in geognozija (1871): Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več

večjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile

vezhim

Genovefa (1841):	dil, kakor ſmo vſi miſlili — pa v vézhim velizhaſtvu, kakor ſmo vſi miſliti mogli. In sdaj naſ je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	modri kmetje reſ v lépim redu ſvoje hoſte imajo. Per vezhim poſeitvu, ali kjer manjſhi goſpodarji ſamí ne snajo pràv s

večjemupridevnik, splošni, primernik

večimu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	punčika. Mati gré iz hiše po opravilih in izročí punčiko večimu fantu in mu zapové jo varvati. Komej mati odide , fantič

vezhimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	drugi Angeli nemu perkasali, inu h'timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe! lete mozhy
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri ali v vézhimu ſheſt práv pravnih sob. Shivòta naj bo dolsiga, koſtnatiga in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe shivinſka reja ne sboljſhala. Bo naj dvaléten ali k vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri ali v vézhimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobil, ſe ne ſmé vezhi, ko navadno, in ſizer k vezhimu po 6 krajzarjev jemati. Vezhi plazhilo térjati je shivinzhetovimu laſtniku
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora biti nesmédene, to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer mora kosha tenjka in mehka

večjipridevnik, splošni, primernik

več

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče

večej

Rudninoslovje (1867):	solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1
Fizika (1869):	ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim

veči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prišel po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je
Kemija (1869):	moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se vé
Fizika (1869):	z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to
Fizika (1869):	vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja
Botanika (1875):	8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji

večji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da, da vsako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4 1/2 % 60 3/4 gl. obrestij, drug, za 150 gl. večji kapital pa dá v istem času 90 gl. obrestij; po
Občno vzgojeslovje (1887):	najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave

vekshe

Kratkozhasne uganke (1788):	zhe bel te male pred teme velikeme teko, mejn te vekshe te majnshe ujamejo. So 4. Kolesa v' vóſu. V' vashi
Kratkozhasne uganke (1788):	tebi malu mar ſa tu. Ena Uganka. Mi imamo 2. vekshe, inu 2. majnshe seſtre, katire so ali use 4. glih

vekshi

Sacrum promptuarium (1695):	quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor
Sacrum promptuarium (1695):	Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe
Sacrum promptuarium (1695):	S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum

vekši
Robinson mlajši (1849): imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega
vekſhe
Branja, inu evangeliumi (1777): danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku

vekſhi

Biblia (1584):	pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri je tudi vekſhi, kakòr Tempel. De bi vy pak védili kaj je tu
Biblia (1584):	Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj
Biblia (1584):	ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm, de je tùkaj en vękſhi, kakòr Tempèl.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo

vezhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne

vezhji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim

večjihpridevnik, splošni, primernik

večih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se
Fizika (1869):	del krogline ploskve. In temu je res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve

večjih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se

vekſhih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vidimo kaku eni tvojo beſsędo s'luſhtam poſluſhajo: ob tih vękſhih prasnikih, kadar my rokę povsdignemo, de bi tebi o moj
vezhjih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo

večjimpridevnik, splošni, primernik

večim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in sicer v pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri
Fizika (1869):	zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov
Kemija (1869):	vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina

večjim

Roza Jelodvorska (1855):	Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil
Roza Jelodvorska (1855):	potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in

vekšim
Robinson mlajši (1849): videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k
vezhem
Ta male katechismus (1768): ena odlega, inu Kraſt da, de al srezhejshe, inu s' vezhem troshtam s' tega svejta se lozhejo, ali tudi, zhe je

vezhim

Branja, inu evangeliumi (1777):	lete shivotne dobrute potroſhtani, inu resveſeleni tvoje nebeſhke dary s' vezhim savupanjam bodemo sheleti mogli. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetovala, kako ſe mora semlja koriſtniſhi obdelovati, ali kako s vezhim pridani kmetovati; kako ſe mora bolj perpravno kmetijſko poſlopje poſtavljati

vezhjim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá

večjimipridevnik, splošni, primernik

večimi

Pastirski list (1852):	pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po
Kemija (1869):	v jeklo, ki se imenuje žgano jeklo (Cementstahl). Ako z večimi železnimi kosovi tako ravnamo, spremené se ti samo na površji
Botanika (1875):	tudi dobro jelo. Gobani (Boletus) so na dolnjej strani z večimi ali manjimi luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali
Gozdovnik (1898):	mislim«, Pepo Dormiljon, »da so danes v pristavi še z večimi sladčicami se mastili. Ta don Estevan de Arečiza tudi tukaj

vezhjimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa

večjopridevnik, splošni, primernik

veči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potem se pa le z eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic
Stric Tomaž (1853):	spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama

večjo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa
Revček Andrejček (1891):	pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne

večo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal, kakor je bila res in pristavil, da je vsega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti
Fizika (1869):	neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse
Astronomija (1869):	da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska
Fizika (1869):	Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči
Zoologija (1875):	in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in
Zoologija (1875):	lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo

večoj
Valenštajn (1866): uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti
vekšo
Robinson mlajši (1849): delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez
vekſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na

vezhe

Ta male katechismus (1768):	De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil.

vezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti

vezhji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen

velikpridevnik, splošni, nedoločeno

velik

Sacrum promptuarium (1695):	de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bom vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže
Kemija (1869):	dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov
Zeleni listi (1896):	Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže
Gozdovnik (1898):	Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok

veliki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira
velki
Kmetijske in rokodelske novice (1845): 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice

velikapridevnik, splošni, nedoločeno

velika

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno
Genovefa (1841):	jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno
Rudninoslovje (1867):	sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno
Ferdinand (1884):	mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja

velike

Pozhétki gramatike (1811):	travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd
Genovefa (1841):	vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi
Genovefa (1841):	v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima toliko

velka
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa
velke
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za roko in na vso

velikepridevnik, splošni, nedoločeno

velike

Sacrum promptuarium (1695):	njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſim tem ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de
Zlata Vas (1848):	kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom
Mineralogija in geognozija (1871):	equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih
Oče naš (1885):	domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti

velke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku lih je vezhkrat, inu pogoſtu deshevnu, toku vender niſso velke vode, koker, kader ſneg prezh grede, polęti je veliku germejna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' zhaſih to Sonze to ſuhu drevje v' broshteh od velke vrozhine vshgé, Nozhi ſo ſila vrózhe, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	méjhene ſmreke, inu kader shę velke sraſejo, toku jem verhe poręshi, inu vſaku lętu nâ Jęſen
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	imajo biti, namerzh ſuha sima, mokru, inu vetrovnu polętu, inu velke megle naprej, kader ſe kometi s'dougem rępam puſtijo vidit
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nar mejn kervi, satorej ſe neſme shilo puſhat puſtiti bres velke ſile. Gorke ſpishe gvirzane jeſti, inu en glash vina piti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pride ſila perzaitu, satorej Ovze ne gori paſti, bodo tudi velke vode, inu ſejanu skodlive. Sadú. V nekaterih krajih malu, v'
Pozhétki gramatike (1811):	per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre, Alexandre.
Pozhétki gramatike (1811):	per tih mervizah ſvoje bukve olépſhali. Tako ſo sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo

velzhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu gnade katero si ti meva od sama
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te velzhe gnade katero je tabei tvoi shenem dav: kier je tebei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da mena use zhasne rezhi pogmera noi resveseli! inu moje velzhe griesche noi shpot s' zhaſtio pokrije? o ti nabeshka Kraliza
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga

velikegapridevnik, splošni, nedoločeno

velicega

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran
Občno vzgojeslovje (1887):	Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in
Občno vzgojeslovje (1887):	se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi

veliciga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste
Zlata Vas (1850):	druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj

velikega

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v kratkim času, brez ukaza, brez šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni
Astronomija (1869):	reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo
Izidor, pobožni kmet (1887):	nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas
Zeleni listi (1896):	13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom

velikiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Od velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red ) ſvetiga Gregorja Vélikiga* dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi

veliziga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena

velkiga

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naše kraje prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi

velikempridevnik, splošni, nedoločeno

velikem

Robinson mlajši (1849):	bi to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni
Astronomija (1869):	že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan
Lohengrin (1898):	Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom

velikim

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo

velikimu
Branja, inu evangeliumi (1777): Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S.

velkim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	biti, ſizer bode velika, pa mali sernata. Pſheniza, aku v' velkim Traunu velka sraſse, more obshęta biti, de ne polęshe. Jeſénska
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim, al velkim Travnu 3. ali 4. dni po novim Meſzi pęvzati. Vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ko ſta ſi saſlushila: Gré Adam polni shaloſti Okrog po velkim polji : Tú ni pſhenize ne reshi, Povſod robida , tern ſtoji

velikemupridevnik, splošni, nedoločeno

velikemu

Robinson mlajši (1849):	ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél
Robinson mlajši (1849):	hotel Robinson napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja
Čas je zlato (1864):	Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v
Čas je zlato (1864):	ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de
Astronomija (1869):	reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah
Botanika (1875):	rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa

velikim
Kmetijske in rokodelske novice (1845): opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam gotovo k velikim pridu zató bila, kér jim je pokazala, de mora z

velkimu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne

velikipridevnik, splošni, nedoločeno

velike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J.

velikej

Fizika (1869):	ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim
Kemija (1869):	ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej
Kemija (1869):	v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek

veliki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv
Stric Tomaž (1853):	je bila vedno pri sercu. Povem vam, da ste v veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se
Maria Stuart (1861):	brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le

velke
Ta male katechismus (1768): hvalle Buh Ozha, Buh Syn: * Buh svet' Duh poviksha nje velke spomin. Rezh Ave itdr.

velki

Branja, inu evangeliumi (1777):	ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred
Branja, inu evangeliumi (1777):	eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo

velzhei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	porozhov: ano tako velko skrivnueſt mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	priedi te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei ponishnoſti storish? inu is pravo grivego frihtash?

velzhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kar ozliash ti vedeti al videti. TA 59. KAPITL. Na velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tudi ti sanje is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish

velikihpridevnik, splošni, nedoločeno

velicih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere
Zlata Vas (1848):	njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more
Mineralogija in geognozija (1871):	nam potem, kakor da bi se bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	VI. Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki
Oče naš (1885):	sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k

velikeh

Ta male katechismus (1768):	Kristus na eno nedello od smerte goriustal, inu ſavle drugeh velikeh praſnekov, koker ſavle winksht, stvarjenja tega svejta, itdr. S' kajſenega
Ta male katechismus (1768):	tem bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v njeh velikeh teſhavah, inu britkustah te boleſne ena odlega, inu Kraſt da
Branja, inu evangeliumi (1777):	Molituv v' zajtu velikeh bolesen, kuge , inu morje tyh ludy, ali shivine. O Bog
Kuharske Bukve (1799):	proſtor sa nadęvko ven jemati ſturí. — Per purmanih inu drugeh velikeh shivaleh ſe snajde doſti perſniga meſa, inu je tudi navada
Kuharske Bukve (1799):	inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249.
Kuharske Bukve (1799):	misi ſediozhih, tudi na shiváli majhinoſt al velikoſt. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô na

velikih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo razdelila še v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v
Mineralogija in geognozija (1871):	dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice
Botanika (1875):	le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke
Tiun - Lin (1891):	več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov

velizih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata

velkeh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze v' Leva
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dolgu shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga dobriga ſerzá, inu po velkeh zhaſteh; inu imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri

velkih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske

velzhah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hosposhzhno inv bosh obarvan prad nagvo smertijo inv te knana velzhah nadlvejah tezhati tv so tavelzhi kr ali inv firshti noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N.

velikimpridevnik, splošni, nedoločeno

velikem

Sacrum promptuarium (1695):	Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual
Sacrum promptuarium (1695):	de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je

velikim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	odrešenje nič več mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem tega prepričati zamogli.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se
Astronomija (1869):	rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri.
Zeleni listi (1896):	Nekega dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je
Zeleni listi (1896):	Nekega dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več

velkim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Inu ta mali ſant je bil sraven ? Nęshka. Sa tim velkim ſtolam je zhepel. On me je priſhal proſsit , de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktere so ženskimu spolu primerjene. — Ko sim ni davnej z velkim nastojnikam nemških šol v Gorici, gosp. Staničam, kteri si neumerjoče
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Komaj je to storil se je most poderl in z velkim hrupam v Ipavo padel! Od straha bled ko zid, je

velikimipridevnik, splošni, nedoločeno

velicimi

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ter mu reče : „Dobro pazi in šivaj male čevlje z velicimi po versti”. Pavliha reče: „Prav je” in začne šivati. Mojster
Mineralogija in geognozija (1871):	sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit s posamnimi velicimi kristali živca; pisani granit, tako imenovan zarad kvarca, ki je
Zoologija (1875):	in podučnost mnozih ptičev. Posebno krepko razvite so prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat zvit sapnik. Taka pluča
Zoologija (1875):	cvilež ali veveričar (Callithrix sciurea); ponočnjak (Nyctipithecus) odlikuje se z velicimi očmi in živi skoro kakor nočna zver; svilaš ali ujstiti
Zoologija (1875):	razred: Mrežokrilci; Tenčicarice; Neuroptera. Te žuželke odlikujejo se s štirimi velicimi, mrežastimi krili. Pri nekaterih so vsa krila enaka v velikosti

velikimi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa
Robinson mlajši (1849):	uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga

velikopridevnik, splošni, nedoločeno

veliko

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	govóril prerokbe imenitne tudi ſhe sa naſ. Bog mu je véliko obljubo ſtoril, de bo is njegoviga rodú priſhel vézhni kralj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa
Roza Jelodvorska (1855):	in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli
Zoologija (1875):	lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti

veliku

Sacrum promptuarium (1695):	Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi
Sacrum promptuarium (1695):	puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti
Sacrum promptuarium (1695):	inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike

velko

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr ſi ti taku hotla, prozh s'tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati

velku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem pride; aku pa ſejaine velku sraſse, kar ſe malu kedej sgodi, ſe snajo gori Ovze

▶ velikan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikan

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	de se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne

velikana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz
velikane
Ljubite svoje sovražnike! (1899): pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena
velikani
Roza Jelodvorska (1855): zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal
velikanov
Mineralogija in geognozija (1871): do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem

▶ velikanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikanska

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat
Botanika (1875):	kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus

velikanske

Mineralogija in geognozija (1871):	zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše
Gozdovnik (1898):	pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih

velikanskega
Gozdovnik (1898): nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor

velikanski

velikansk
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo

velikanski

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu
Zoologija (1875):	so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je

velikanskih
Gozdovnik (1898): v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal

velikanskim

Botanika (1875):	ampak tudi predelovanje bombaža redi na milijone ljudi, dáje dela velikanskim fabrikam in najumetnijim mašinam. Bombaža se vedno več prideluje in
Izidor, pobožni kmet (1887):	najeto njivo, tretji in teh je pa največ, pridobi z velikanskim trudom in trpljenjem komaj sebi in družini za živež in

velikansko

Botanika (1875):	le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440
Gozdovnik (1898):	je bil pri meni človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej

▶ velikaš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikaš
Gozdovnik (1898): morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko

▶ velik del pridevnik, splošni, primernik + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

večji del

vezhdejl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu ukleneni, de ob ſrajoſt teh svetehdush pridejo, inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be
Kratkozhasne uganke (1788):	tebi dar spred, inu ſad; al ſôb se ti skorej vezhdejl le naſaj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker ti pravesh

▶ veliki neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

veliki
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati

▶ Velikiorel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Velikiorel
Gozdovnik (1898): ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto vprašanih. »Ali pa Boaroz

▶ velikitraven samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

veliki traven; kontekst

velikitravna
Kmetijske in rokodelske novice (1846): c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi

▶ velikitraven samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

veliki traven, maj; kontekst

velikitravna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sbora z. k. kmetijſke druishbe, ki je bil 2 dan Velikitravna v Ljubljani, le povedali ? (Konez. ) Potem, ko je vſe to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 21. V ſrédo 22. Velikitravna. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 19. V ſrédo 8. Velikitravna. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Svunánja povéſt. (Ştraſhna plôha in tózha v Şpodnim Eſtrajhu). 7. Velikitravna popoldne ob ſhtérih je jela tózha ſtraſhno rasgrajati in je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kadar ſe ſlane vezh bati ni, to je v ſredi Velikitravna, ſéj te bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i.

velkitravna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim
Tine in Jerica (1852):	Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je

velikitravnu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi jeſt sopet ne osdravil. Kmetijſke opravila v meſzu Velikitravnu. V tem meſzu mora vſe ſpomladanjſko ſejánje dokonzhano biti, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	če je Svečan lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla zima perpélje suho
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj opraviti imel, ne posabi, kar ſim ti v méſzu Velikitravnu sa ptizhe perporozhil, ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe

▶ velik noč pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

velika noč

velikanozh

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo

velike noči

velikenozhi

Ta male katechismus (1768):	perpellani bomo skus taistega G. n. J. X. Amen. Od velikenozhi noter da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leta zhlovek ne vęj nizh ne od Poſta, ne od Velikenozhi. Takú miſli en falſh brumni, en hynavèz, inu on ſe

veliki noči

velikinozhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	sa njegovo volo. Bil je pak dan tega perpravlajna k' velikinozhi, okuli ſheſte ure. Inu Pilatush je k' Judam rekuv : Pole
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele po Velikinozhi. Ta zajt ſe naſme ſvatovſhna dershati. 2. Brani v' sakon
Branja, inu evangeliumi (1777):	mojga usel, inu bo vam osnanuvov. Na pęto Nedelo po Velikinozhi Vocem Jucunditatis imęnuvano. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na
Branja, inu evangeliumi (1777):	je bil dershan sa Joshefoviga Synu. Na zheterto Nedello po Velikinozhi imęnuvano: Cantate. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na 1.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pridiga Na I. Nedęlo po Velikinozhi. Od myrú tę vęjſty. * Pax vobis. Myr vam bódi. Joan

velikonoči
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na

veliko noč

velikonozh

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſodno hiſho, de bi ſe naomadeshuvali, ampak, de bi mogli velikonozh jęſti. Tedej je Pilatush vonkejſhov k'nym , inu je djav
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Zęrku, sa nję sapovdi, katęri ne porajta na poſt, na Vélikonozh, na ſvojo Faro, na ſvojga Duhovniga Paſtirja, inu ne pride

▶ veliko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

največprislov, splošni, presežnik

največ

Oče naš (1854):	prišli, je bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila
Rudninoslovje (1867):	Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna
Kemija (1869):	Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom
Fizika (1869):	stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih, da je na njih dálja med lediščem
Kemija (1869):	zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na
Mineralogija in geognozija (1871):	ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče
Botanika (1875):	Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko
Botanika (1875):	224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in
Tiun - Lin (1891):	prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje

naj več(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce
Robinson mlajši (1849):	prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se

nar več(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala
Zlata Vas (1848):	deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar več mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih
Stric Tomaž (1853):	so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana

narvezh
Branja, inu evangeliumi (1777): bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki

nar vezh(združena oblika)

Biblia (1584):	TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev

ner vezh(združena oblika)
Sacrum promptuarium (1695): ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele

večprislov, splošni, primernik

več

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj
Oče naš (1854):	je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nič terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa
Zoologija (1875):	repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z
Oče naš (1885):	Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati

večih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. ) — V večih* krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko

vezh

Sacrum promptuarium (1695):	mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred
Branja, inu evangeliumi (1777):	viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh-
Kuharske Bukve (1799):	vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je

vezhih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali

velikoprislov, splošni, nedoločeno

veliko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri vſim tem ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh
Zlata Vas (1848):	je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga
Zlata Vas (1848):	sicer zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani
Robinson mlajši (1849):	trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo
Stric Tomaž (1853):	„Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zametovati vsega svojega starega, kar ve, zna in ima; ker veliko tega, česar si je v pridnem napredovanji pripravil in napravil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	druzega nenavadnega od vas govore ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate veliko ljudi, kterih nihče ne pozná, da ne napravljate več gostarij

veliku

Biblia (1584):	majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu
Biblia (1584):	inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil
Biblia (1584):	posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle
Sacrum promptuarium (1695):	ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una
Sacrum promptuarium (1695):	bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak Jęsus tó vęjdil, ſe je od ondód vgànil: inu veliku jih je sa njim ſhlu, inu je vſe osdravil. 16.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo

velko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku

velku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſokuſt, bres vſe perglihe velku odlozheni bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje

▶ veliko bolj prislov, splošni, nedoločeno + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

veliko bolj
- velikobolje
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej

▶ velikodušen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikodušnega

Blagomir puščavnik (1853):	ne? sami spoznate, da ste smerti vredni? Zatoraj me smete velikodušnega imenovati, ker vam še dovolj časa pustim viteške dela svojega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	storil prav? ” „Predobrotljiv si bil do mene, ljubi Boštjan! Zares velikodušnega si se skazal. Pa zakaj sem moral v Kampanijo? ” „Ko

▶ velikodušno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikodušno
Divica Orleanska (1848): ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares

▶ velikodušnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikodušnost

Maria Stuart (1861):	Leicester. Vas mika jama kakor Babingtona? Mortimer. Vas ne Norfolkova velikodušnost. Leicester. Norfolk pripeljal ni na dom neveste. Mortimer. Pokazal je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jaz pač častím tebe, tvojo odkritoserčnost v veri in tvojo velikodušnost, jaz celó občudujem neustrašljivo tvojo ravnanje, ali moja dolžnost velí

▶ velikokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikokrat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino
Genovefa (1841):	votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta
Zlata Vas (1850):	Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar
Roza Jelodvorska (1855):	bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred

velikrat

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi se kaka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne
Blagomir puščavnik (1853):	naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica
Stelja in gnoj (1875):	za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore
Stelja in gnoj (1875):	obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna
Gozdovnik (1898):	vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji

▶ velikonočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikonočnega
- velikanozhniga
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé

velikonočnem

velikanozhnemu

Ta male katechismus (1768):	lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh
Abecedika ali Plateltof (1789):	narmejn enrat enemu naprej poſtavlenemu Maſhneku ſe spovędati, inu ob velikanozhnemu zhaſsu S.Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędaneh zhaſeh koker v'

velikanozhnimu
Branja, inu evangeliumi (1777): lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker

velikonočni

velikonozhni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obilna dobrotljivoſt ino njegovo boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni prasnik ſe je perblishevál. Jeser ino jeser ljudí, Israelzi is
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hodili v' tempelj Boga molit. Jesuſ gre tudi tjekaj na velikonozhni prasnik. Tempelj je bil sidovje, de nikoli taziga. Trijé velíki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshef ino Marija ſta vſako leto hodila v' Jerusalem na velikonozhni prasnik. Sapóved namrezh je Israelzam tako veléla. Kedar je bil

velikonočno

velikonozhno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pojde v' hiſho, ino naj vſe perprávita, kar je sa velikonozhno jagnje ino sa vezhérjo potrebniga. To ſe je vſe sgodilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſvetla obédniza, na ſredi pogernjena misa, ino na njej velikonozhno jagnje, opreſni kruhi ino vino. Jesuſ ſéde sa miso, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bil je pervi dan velikonozhniga prasnika, ko ſe je imelo velikonozhno jagnje saklati. Jesuſ poſhlje dva ſvojih uzhenzov, Petra ino Janesa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dva ſvojih uzhenzov, Petra ino Janesa, v' meſto, de bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe sapored, ino jim rezhe: „˛Serzhno, ſerzhno ſim shelel to velikonozhno jagnje s' vami jeſti, préden terpím. Odſihmal ga ne bom

velikonozhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoimi Jogri od te sadne vezhirje, per katiri ſo tu velikonozhnu jagne jedli, gor
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	On s'jogri h'Misi sedu, Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh lubi prau, Se je

▶ velikost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velikost

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na kteri prebiva
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en
Fizika (1869):	kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta
Fizika (1869):	vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor
Fizika (1869):	se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič
Astronomija (1869):	je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa
Fizika (1869):	krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala
Fizika (1869):	ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se tedaj
Fizika (1869):	na mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on

velikoſt
Genovefa (1841): je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá

velikosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti in moči vzemi vsako pot 2 ali 3 bokale kerví
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo
Fizika (1869):	njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste
Kemija (1869):	dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino
Zoologija (1875):	Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je

velikoſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	preberne ene ſame duſhe; Ta barka raſse k'eni ſilni velikoſti, on jim povę is kaj sa eniga zyl inu konza
Kuharske Bukve (1799):	Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor kapun
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	krivim toshi. ˛Shtefan je bres ſtrahu, v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred ſodniki ſtal, ino ko angelju ſe mu je oblizhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nove saloge tam, kjer poſtavajo. Napravilo hlapona veljá po meri velikoſti ſheſt tavſhent do petnajſt tavshent goldinarjov ; temu ſe vodnik ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje, ſe she po ſvoji velikoſti ſposná. Isvali ſe v sazhetku meſza vélikiga travna is jajzhka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati, ali sa goniti; satorej morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pezh ; sgorej in ſpodej eno ali vezh lin po velikoſti kozhe, de ſe sunanja sdrava ſapa ſpodej lahko vanjo ſpuſha

velikostjo
Fizika (1869): tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je

▶ velikoumje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

veliki um; kontekst

velikoumja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo

▶ Velikovec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Velikovec
- Velkovec
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali

▶ veliko veliko prislov, splošni, nedoločeno + prislov, splošni, primernik(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

veliko več
- velikoveč
  Tine in Jerica (1852): pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč so bili otroci za naprej posvarjeni: „Tega več ne stori

▶ velikovški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

velikovški

velkovški

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah

▶ velik srpan pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

velikega srpana

velikiserpana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rečeni naročivni dnar s svojimi imeni k večim do 15. Velikiserpana t. l. do bukvarja in izdajavca tih búkev g. Gróga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mikavnimi in za vsaciga Slavena važnimi spisi olepšan, do konca Velikiserpana na svitlo prišel. Naročivna céna mu je 1 gold. sr

velkiserpana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	2 gold. v srebru. Čas naročanja (prenumeration) terpi od konca Velkiserpana (po naši pratiki do polovice Kimovca *). Kdor do tega časa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba (licitiringa) napovedana in veliko kmetov je

velkiſerpana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od z. k. kmetijſke drushbe. № 35. V ſrédo 28. Velkiſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v kteri papir s maſhinami delajo. Kmetijſke opravila v meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe dobro srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe

veliki srpana
- velikiſerpana
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe

▶ velik tal pridevnik, splošni, primernik + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo)

večji tal

vezhital

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	deshi, je vender vezh ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital ſuha, inu mersla, poſebnu ſe more merkat, de Ovzę na
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tihu vreme. Po Lęti ſo dnovi vrozhi, nozhi hladne, je vezhital lępu polętje, vender jejna s' nepokojnimi vremęnami. Jeſén, inu Sima
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gmirajo. Bolęsni. To Lętu ſe teſhku arznujejo, inu tę bodo vezhital Spomlad, inu h' konzu Jeſsęni. To Lętu ſe tudi med

▶ velitelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveljnik; [sskj]

velitelj

Valenštajn (1866):	Butlar. Najman, konjičin stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski
Lohengrin (1898):	Elza (burno Lohengrinu vrgši se na prsa) Gospod! O moj velitelj! Lohengrin. Kaj je? Kralj. Kdo drzne tu se nam provod

▶ veljak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veljakom
- veljakam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v

▶ veljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške
Kemija (1869):	vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja 64 kr.; koliko velja 9 kg? 9 kg po 64
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m po 3 gl. 35 kr.? 24.* 1 3/4 kg velja 2 gl. 24 kr.; koliko velja 1 kg? 25.* 2
Aritmetika za učiteljišča (1885):	9 kg po 64 kr. 9 kg po 6 desetic velja 9krat 6 des. = 54 d. = 5 gl. 40 kr. 9
Lohengrin (1898):	Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav

vella

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moliti, kar lih tudi v'zirqui per Bratovski ſhegnani Mashi vella, al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake
Branja, inu evangeliumi (1777):	kedu s' enim takim sadershikam v' sakon ſtopi, tok sakon vella, ta pak , katiri sa ta sadershik vę, inu vonder v'

veljajo

velajo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden pravi , Jaka

veljajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol leta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	3538 gl., c) 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10

veljal

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno domú prišlo, ga bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri
Zoologija (1875):	veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo

veljala

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste kakor noč in dan
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile

veljale
Zoologija (1875): živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor

veljalo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	36 gl. 2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	krajše: 12 m je 2krat 6 m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m bode veljalo torej 12krat 3 gl., t. j. 36 gl. – Ali krajše

veljam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär
veljata
Aritmetika za učiteljišča (1885): 24 kr.; koliko velja 1 kg? 25.* 2 1/2 m veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm.

veljati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še
Zoologija (1875):	mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo

▶ veljava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veljave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na
Valenštajn (1866):	trud i težave, Pa kar si dájemo v srci sami veljave. Drugi lovec. Vsi trinogi silni so takisto sodili, Ter vsi
Valenštajn (1866):	možije zaslužni, vredni, On je premlad, v tej družbi brez veljave. Grofinja. Pri sebi vi ga rajši bi imeli? Tekla (živo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Povem vam, da bo precej v našem mestu krepost več veljave imela, ko vi pete odnesete. Ali zapovedani vam še enkrat
Astronomija (1869):	ne širi našega obzora. Da je pa taka visokost neke veljave za bližnje reči, vidimo pri točki P', ktero moremo videti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj tako postopal, da v bojazni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in veljave na vzunaj. Blizo dve leti je uže in tudi grof

veljavi

Maria Stuart (1861):	Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo je pahnil moj oče po
Revček Andrejček (1891):	ga ljudjé In vender je še dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica!

veljavo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno
Zoologija (1875):	prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša
Občno vzgojeslovje (1887):	zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja

▶ veljaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veljaven
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice

veljavna

Roza Jelodvorska (1855):	jim prijazna bila, bi ta prijaznost pred Bogam ne bila veljavna. Bila bi le ostudna hinavšina, ktere bi se mogla v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je premenljiva. Takó pomenja n. pr. v številu 4404 vsaka veljavna številka štiri, toda s tem razločkom, da pomenja na prvem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	identične in določilne jednačbe. Identična ali istovna (identisch) jednačba ostane veljavna za vsako vrednost, katero damo njenim še nedoločenim količinam; to

veljavne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more

veljavnega

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ne navadijo niti maternega niti nemškega jezika, niti kaj druzega veljavnega; da jim je uk čisto zastonj; da se učnina za-nje
Kemija (1869):	Že v 9. §. smo omenili, da ga ni splošno veljavnega zakona, ki bi nam že v naprej razjasnil, kako se

veljavniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo

veljavni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	podružnice, ktere naj si ude iz srejnskih mož, ki so veljavni, za srenjski prid vneti, ki zemljiša in brihtne glave imajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	volili po novih pravilih. V undanjem ljudskem zboru je sicer veljavni Bright strune gotovo presilno nategnil in novi napravi morebiti več

veljavnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za to, kar zlo poganja, ali kaj, ker ni

▶ veljavno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veljavno

Fizika (1869):	je vse, kar se gledé občnih lastnosti na njem pokazuje, veljavno tudi za druge pline. Toplota drži zračne delke tako daleč
Zoologija (1875):	redu za čudo velika raznovrstnost, in zato ga je težko veljavno označiti. Naj zadostuje, ako rečemo, da semkaj spadajoči členarji obstojé

▶ veljavnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veljavnost
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z
veljavnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1848): od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav

▶ Velkavrh samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Velkavrh
- Velkaverh
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c.

▶ velma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zelo; kontekst

velma

Robinson mlajši (1849):	iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za
Robinson mlajši (1849):	Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter

▶ Veltelinec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Veltelinca

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zgodnjega Veltelinca na Riparijo. Tu moramo omeniti, da cepiči zgodnjega Veltelinca niso bili povoljni za natančen poskus, ker so se bili
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Pri vsakem teh poskusov izvršilo se je pet cepljenj zgodnjega Veltelinca na Riparijo. Tu moramo omeniti, da cepiči zgodnjega Veltelinca niso

▶ ven prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ven

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę.
Blagomir puščavnik (1853):	mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven ne vidila, ko bi v nje padla, takošne luže, da
Valenštajn (1866):	Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš
Zoologija (1875):	sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed
Zeleni listi (1896):	pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako lepa sem«, reče, »pa me
Gozdovnik (1898):	divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov

vun

Biblia (1584):	rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti
Genovefa (1841):	prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa

▶ v en predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v en

van

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kader boda mesha venka nesi te dnar mouka noi deji van miernat krei: skriushi dabo naskriunam daneshzhier nabo satu vedou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shov? inu jedi van skriven krei noi pershijo! inu rezi jas tabe sapoviem ujemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa torevazhar alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni glih teda

ven
Sacrum promptuarium (1695): dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj

v enem

vanam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	praſtav? katere terplenje je ena seſtra is jemenam S. Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito

v eni

vanei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tevazhar ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vi mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Spet an mozhsn Shegen dajë tedei shebrash kader si vanei riezhi vskrbi O vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei

veni

Sacrum promptuarium (1695):	na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s'
Sacrum promptuarium (1695):	on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride

v eno

vano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isrekavizo perſti odteſta kraja ano peſt? noi teſto perſt dei vano novo haderzo: noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti inu dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi dejo vano nouvo gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jei pernice gvale noi napersah inu od nueg noi dejo vano novo gaderzo noi potozhi an rink skues zerkoune duri 3
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	em te pikanini krei pokado kaditi se mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek

veno
Sacrum promptuarium (1695): opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli

▶ vena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vene
Zoologija (1875): one pa, ki jo vodijo k srcu nazaj, dovodnice ali vene.

▶ Venado samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Venado

Gozdovnik (1898):	roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za vsako pomoč. To
Gozdovnik (1898):	Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor

▶ venčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

venčanju
- venčanii
  Valenštajn (1866): veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi

▶ venčati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

venča
Maria Stuart (1861): živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši

▶ venčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

venčeve

Botanika (1875):	venčeve liste belega plučnika, tudi lokvanj imenovanega (Nymphaea alba), ali venčeve liste navadne pitane rože ali klinčiča, najdemo, da so venčevi
Botanika (1875):	prehod od venčevih listov v prašnike. Če preiskujemo n. pr. venčeve liste belega plučnika, tudi lokvanj imenovanega (Nymphaea alba), ali venčeve

venčevi

Botanika (1875):	cvetu sledeče štiri kroge različnih listov: 1. Časni listi. 2. Venčevi listi. 3. Prašični listi. 4. Plodovi listi ali plodolisti, ktere
Botanika (1875):	slučaji je čaša s plodovimi listi soraščena in prašniki in venčevi listi stoje na plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da
Botanika (1875):	venčeve liste navadne pitane rože ali klinčiča, najdemo, da so venčevi listi proti sredini vedno ožji in ožji, da kmali pridejo

venčevih

Botanika (1875):	ne bi pri mnogih cvetih dal očitno dokazati prehod od venčevih listov v prašnike. Če preiskujemo n. pr. venčeve liste belega
Botanika (1875):	strani se pa čašni listi mnogokrat ne dadó razločiti od venčevih listov, in ti spet prehajajo v prašnike; tudi pestič postane

▶ v en dan predlog + števnik, besedni + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v en_dan
- vendan
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku

▶ vendar veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vendar

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo zanemarjene, vendar je v deželi zdaj veliko več merve memo nekdaj; so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj v
Rudninoslovje (1867):	ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile
Botanika (1875):	in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni
Spisi Krištofa Šmida (1883):	otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako
Ferdinand (1884):	češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega
Zeleni listi (1896):	reče, ko pride zopet domu, »zdaj vem, kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi
Gozdovnik (1898):	Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo

vender

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi, pa de vender kaj več ni mogla od nje zvediti.
Sveta grofinja Genofefa (1857):	proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo
Oče naš (1885):	teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov
Zlatorog (1886):	na Koroško »In od tedaj še nisem videl Barbe. »Pa vender ni mi v tem umrla že? «
Občno vzgojeslovje (1887):	celoto. Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse

vener

Sacrum promptuarium (1695):	de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur
Sacrum promptuarium (1695):	bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala
Sacrum promptuarium (1695):	de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl
Sacrum promptuarium (1695):	bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi
Sacrum promptuarium (1695):	kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi

vonder

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave

vunder

Genovefa (1841):	bila! Tako mi bo pa v ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri vſim tem ſhe prav veliko ljudi na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne posuší, vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo

vuner

Pozhétki gramatike (1811):	pak. cependant, ſizer, neanmoins, vuner, vunder niſhtermanj; nizh manj; pourtant, vuner, vunder. 3. Sa poméniti rasdelenje: ou, ali, ou bien, al
Pozhétki gramatike (1811):	que, préden, préd ko; non pas que, pa ne de, vuner ne de, ne de, ne de bi; de peur que
Pozhétki gramatike (1811):	Sa osnaniti naſprotje! mais, al, pa, pak. cependant, ſizer, neanmoins, vuner, vunder niſhtermanj; nizh manj; pourtant, vuner, vunder. 3. Sa poméniti

▶ vendar prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vendar

vemdar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves
Robinson mlajši (1849):	sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si
Robinson mlajši (1849):	kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli
Robinson mlajši (1849):	le s kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po
Robinson mlajši (1849):	drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je
Robinson mlajši (1849):	brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga

vendar

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili in rekli, da zdaj je že vse drugač
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od
Kemija (1869):	žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko
Ferdinand (1884):	»Ne sodi vendar tako hudo;« tolaži ga grof. »To vendar ni tako zlobno
Gozdovnik (1898):	Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo

vender

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih boſte. (?) In ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo, de
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil? “
Čas je zlato (1864):	Dobre volje mu ni manjkalo, le denarja ni bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube
Revček Andrejček (1891):	staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo? Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen

vonder

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder nobenimu na misel ne pride se z njim nalivati. Kakor
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene
Divica Orleanska (1848):	Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim

vunder

Genovefa (1841):	Bogú, de ſte vunder ví? O, kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno
Genovefa (1841):	ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te
Zlata Vas (1848):	tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet
Zlata Vas (1848):	njemu. Čeravno je bil njih učitelj in sodnik, se je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša; treba je

▶ vendarle veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vendarle

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	cevmí; če so cevi še tako dobro vkup staknjene, ostanejo vendarle špranje med njimi, in ravno skozi te priteka nar več
Vetrogončič (1860):	mogla. Pa vendar začne tudi mati premišljevati, da ima serce vendarle nekaj moči, in po marsikterem pogovoru z Miliko, je jela
Turški Pavliha (1864):	Čeravno jih je torej iz početka veča množica, prikupi se vendarle kmalo narodu ena najbolje; druge začnó hirati iu poginejo počasi
Žalost in veselje (1870):	je lahno. Zdelo se mu je takovo življenje, čeravno nevarno, vendarle prijetno. "Kaj vse drugo," mislil si je, "svetá se le
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	babjeverec, zato sem dovolil v menjavo in — to je bila vendarle moja sreča, sicer bi bil on zadel glavni dobitek. " „Se
Kobiljekar (1878):	je dobil denar, da pije. Končno pa se je nam vendarle razodel. In vsi drugi dolžniki smo drli k očetu Nacetu
Moj sin! (1880):	domislil, da je njegovo življenje, če se stvar natanko pretehta, vendarle težavno! In tedaj je Anton Kimovec prišel do sklepa, da
Na krivih potih (1893):	bil morda zapazil velikansko skalo, kajti sem ter tja je vendarle včasi nekoliko mesec prodrl skoz oblake, da se je mogla
Mara Rendića (1897):	možem, kateremu je bila sicer vdana, ki pa je bil vendarle tujec. Zato ni vedela, kako bi se vedla. Ni si

vendar le(združena oblika)

Ferdinand (1884):	sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le
Ferdinand (1884):	smrt. »Če je res tako, in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite
Ferdinand (1884):	je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova

vender le(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen

▶ vendarle prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vendarle

vendar le(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo
Ferdinand (1884):	delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si

vendar-le
Zeleni listi (1896): je več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil

venderle

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam
Revček Andrejček (1891):	stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom

vender le(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo grajajo in pravijo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je greh zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le mogoče, de je tudi on preslepljen bil. Zato se

vunder le(združena oblika)
Genovefa (1841): ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine

▶ ven deliti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ven delijo
- vondejlee
  Ta male katechismus (1768): resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se

▶ ven deljenje prislov, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ven deljenju
- vundejlenju
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri

▶ vene prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunaj; Pleteršnik

vene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kervave rane mojo srezho ihv svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o

▶ venec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

venca

Botanika (1875):	venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae
Botanika (1875):	cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca

vencem
- vencam
  Divica Orleanska (1848): ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar
- vencem
  Zoologija (1875): imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to

venci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in
Viljem Tell (1862):	v milej domovini, kjer vesel Otrok igral s cvetečimi sem venci, Kjer moja se razcvela je mladost, Kjer mi živé drevesa
Mlinar in njegova hči (1867):	bledi kakor smrt, fantje z belimi šopki, dekleta z mrtvaškimi venci. Kedar pride prvi par do velicih vrat, pa se vrata
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	so bili vsi stanovi na nogah, mesto okinčano s slavoloki, venci, zastavami, podobami cara. Ko je car stopil iz kolodvora, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in okrog cvetlične gvirlande, od katerih osredja viseli so prelepi venci. Na zadnji strani proti cerkvi, to je, ob njeni zunanji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem sta

vencu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pesem na svetlobo dana. ” „V temu izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vrednost, ki v delu se našimu sveti Se pervič NADVOJVODA véncu prišteti Imá, ki je dal nam življenja sladkost; Zató naj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov ni nihče pregovoril; menda
Botanika (1875):	da se vidi, kakor da bi bile prašnične niti k vencu prišite, kakor je to pri tako imenovanih vencocvetnih rastlinah (corolliflorae
Botanika (1875):	plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da so pašniki priraščeni vencu, tako da se vidi, kakor da bi bile prašnične niti

venec

venc

Divica Orleanska (1848):	dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja
Divica Orleanska (1848):	diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero

venec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam
Tine in Jerica (1852):	domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po
Zoologija (1875):	Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno

venez

Pozhétki gramatike (1811):	auparavant, popred, je narézhje ſamo ſtojézhe, ne partez pas sitôt; venez me voir auparavant, ne odidi prenaglo, pridi me popréd obiſkat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shofko proſi, de bi ji pomogla. Perneſe Shofki zhedno opiſan venez na popirji smalanih roshiz pokasat, ki ga ni lépſhiga smiiiiti
Genovefa (1841):	vervizo naj lépſhih biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s védno selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje
Genovefa (1841):	ihtéti môgla, „vsemite ta venez v iménu naſ vſih; lépſhi venez premaganja vam je Bog v nebéſih pripravil.
Genovefa (1841):	je njéni rom sa ſhtepanje ſtal, v ktérim je bil vénez pol dodélan s biſerov narejen in s napiſam: „Vojnomiru ſe
Genovefa (1841):	deviza, ki je komaj te beſéde ihtéti môgla, „vsemite ta venez v iménu naſ vſih; lépſhi venez premaganja vam je Bog
Genovefa (1841):	to veſêlje sa-me pripravljeno! O Bog! ” je dalje govorila, in venez is roke devíze milo v obras sagoréla vséla, „zhe shé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rudezhe pogrernjenih tlah. Nad vſim tem pa je bil debel venez is berſhlinovih in limonovih en dan poprej naterganih vejiz. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oſtanejo, kakor ſtojé ali leshé. ” „Ako gré nevéſti desh na venez, bodo novi sakonſki bogati — zhe pridno delajo in hranijo. ” „Otrokam

venz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ki te je reſhil s kervijo. Na glavo ti je venz poſtavil Kervi rudezh , deviſhtva bel, ˛S zhaſtjo nebeſhko te opravil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	varval bo — *) Varji Bog Ti take hiſhe! Angelji naj m' venz* pletó! Naj potihnejo viharji Od obljube take vgnán'. Ferdinanda Bog

▶ Venera samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Venera

Valenštajn (1866):	Zadela srečno skupaj je osodna Trojica; srečni zvezdi, Jupiter I Venera zvijaškega zajeli Mej sé sti Marta, starega kvarilca, I morati
Valenštajn (1866):	Kar slavno je, to Jupiter podari Se denes nam, i Venera vse krasno.
Astronomija (1869):	271. Veliki pes, grosser Hund, 272. Velika noč, Ostern, 295. Venera, 304, 322. Vesnah. , (nebo), Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica
Astronomija (1869):	pokaže, — in sicer zato, ker je tako blizo pri solncu. Venera je premičnica, ki kaže čisto enake prikazni kot Merkurij. Venera
Astronomija (1869):	Venera je premičnica, ki kaže čisto enake prikazni kot Merkurij. Venera — če vzamemo po Mädlerjevem opazovanji, da je njen premér 1717
Astronomija (1869):	milijonov milj. Solnce joj sveti skoro 2krat živeje kot nam. Venera je sploh „zgodnja danica”, in „večernica”, ker časih kake 3

▶ veneris neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

veneris
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab

▶ venerit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

venerit
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se

▶ venerunt neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

venerunt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal. 54. Timor, & tremor venerunt ſuper me. Strah, inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	vſih Svetnikov v zajtu vojske zhes Turka. Pſ. 78. Deus venerunt gentes. O Bog! Ajdji ſo v' tvojo irbiſhno perſhli, inu

▶ veneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vene

Sveti večer (1866):	dokler ne odraste in da potem v kratkem kakor roža vene in zvene in kakor živinče strohni, vse to je res
Botanika (1875):	plodovi zarodek. Od tega trenutka cvet ne raste več, ampak vene in se suši. Samo semenski popek se svojo okolico, namreč

veni
- vene
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen
- veni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno

▶ veni prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zunaj; Pleteršnik

veni
- vuni
  Biblia (1584): djal k'njemu: Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril

▶ venia neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

venia
Sacrum promptuarium (1695): quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor

▶ veniens neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

veniens

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	trosht, inu pomozh perzhakeimo. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardabit. Taku ima sapiſſanu, ta Prerok Habacuc cap.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bode vaſhu veſelie popounima. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardahit. Habac. 2. Aku bode Bog odlagou (tebi

▶ veniet neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

veniet

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vaſhu veſelie popounima. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardahit. Habac. 2. Aku bode Bog odlagou (tebi dati
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu pomozh perzhakeimo. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardabit. Taku ima sapiſſanu, ta Prerok Habacuc cap. 2.

▶ venit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

venit
Sacrum promptuarium (1695): iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni

▶ veniti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veneti; [sskj]

venelo
- venilo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino

▶ ven izganjati prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ven izganjali
- vonisgajnali
  Branja, inu evangeliumi (1777): bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej

▶ ven izmakniti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ven izmakne

vonſmakne

Kratkozhasne uganke (1788):	odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję
Kratkozhasne uganke (1788):	po konzu ſtoję; tedej pomóli pushl, nej tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti

▶ venkaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ven; [sskj]

venkaj

unka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje inu

venka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash
venkaj
Revček Andrejček (1891): že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim!

venkei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sedei prosim jas oh moi nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je tapravi Hober Mandl venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg sveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei

vonkei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hvalim, de pa on ni na odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na morem. Sakai tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Marci 14. Kader ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu Chriſtus naſh Odreſhenik

vonkej

Branja, inu evangeliumi (1777):	dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu
Branja, inu evangeliumi (1777):	hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev

vunkaj

Biblia (1584):	notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili
Biblia (1584):	Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili gledati? Ste li vy hotéli viditi en
Biblia (1584):	sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo
Biblia (1584):	rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru
Biblia (1584):	rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu
Biblia (1584):	Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli eniga Preroka viditi? Ia jeſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te

vunkei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	accuſationem adfertis adverſus hominem hunc? Joan. 18. Tedei je Pilatus vunkei ſhou h'nym, inu je reku: kai sa eno toshbo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reſsniza? inu kadeder je on biu tu isreku, je supet vunkei ſhou h'Judam: de je Pilatus skerben sa reſsnizo Chriſtuſa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in prædium, cui nomen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saſliſhet, inu saſtopit, kai je ta reſsniza? on je poprei vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei ſhou h' tim Judam. Lubesnive duſhe! tudi mi ni ſmo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogledalu. inu na resgrelu. Egreſſus Petrus ſtevit amare. Peter je vunkei s dvoriſha

▶ venkaj iti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ IMP

venkaj šel

vonkejſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu uſſe v'roke dal, inu ke je od Boga vonkejſhov, inu k' Bogu grede, je od vezhirje goriuſtov, inu ſvoje
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe prashov: satu virjemo mi, de ſi ti od Boga vonkejſhov.
Branja, inu evangeliumi (1777):	viruvali, de ſim od Boga vonkejſhov. Jeſt ſim od Ozheta vonkejſhov, ter ſim perſhov na ta ſvejt: supet sapuſtim jeſt ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	V' Taiſtimu zhaſſu: kader je JEsus od teh krajov Tyra vonkejſhov, je ſkus Sidon h' Galilęjskimu murju perſhuv v' ſredo krajov
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſte mene lubili, inu ſte viruvali, de ſim od Boga vonkejſhov. Jeſt ſim od Ozheta vonkejſhov, ter ſim perſhov na ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	ozhem ſupet nasajverniti v' mojo hiſho, od kod ſin jeſt vonkejſhov. Inu kader on nasajpride, tok najde njo is metlami pomedeno
Branja, inu evangeliumi (1777):	hitęlli, je on v'eni perglihi govoruv: en zhlovek je vonkejſhov ſejate ſvoje ſejme: inu v' temu, kader je on ſejav
Branja, inu evangeliumi (1777):	naomadeshuvali, ampak, de bi mogli velikonozh jęſti. Tedej je Pilatush vonkejſhov k'nym , inu je djav: kaj saeno toshbo vi perneſete

venkaj šli

vonkejſhli

Branja, inu evangeliumi (1777):	katirekol najdete, povabite njeh na Shenituv. Inu njegovi hlapzi ſo vonkejſhli na zhęſte , ſo skupſpravlali uſſe, katire ſo neſhli, hude, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	satajiſh. Inu kader ſo bli to sahvalno pęſſm rekli, ſo vonkejſhli na vojlsko goro. Inu JEsus je k' nym djav: V'

▶ ven ne iti prislov, splošni, nedoločeno + členek + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ven ne_šlo
- vonnashlu
  Ta male katechismus (1768): urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v'

▶ venomer prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

venomer

v eno_mer(združena oblika)

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):

razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok

venomer

Antonio Gleđević (1873):	ter zoblje slastne benečanske smokve! Pri tem pa brez dvombe venomer zdihuje, kako da je vladanje težavno, težavno! «
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	kakor da bi zibala, golčeč z otožnim in zamolklim glasom venomer: Tu-ta-tu, tu-ta-tu.
Testament (1887):	mu potekajo dnevi s podvojeno silo. Ugibal in premišljeval je venomer, kdo mu je ukradel ono važno, zanj tako pomenljivo pismo
Testament (1887):	Tomažu se je širilo lice, ko je oni tudi njemu venomer pomikal polni kozarec pod roko. Miklavž se je vse popoldne
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	sukal edino o konjih in vozeh in mešetar Hvale je venomer le trdil, da ga ni boljšega in večjega konjskega sejma
Dušne borbe (1896):	je sam izkušal očitati nespametnost tega čuvstva, zastonj je sebi venomer ponavljal, da ne sme ljubiti Feodore tako, kakor želi njegovo
Moja hoja na Triglav (1897):	kateremu sem z desnim pritisnil njegove nožice, da ne bodo venomer cepetale. Moja leva roka je objela otrokove ročice, z desno
Gojko Knafeljc (1899):	motno svetlikalo rumeno olje, na katerem je plavala drobna lučca, venomer migljajoč s sajastim plamenom; le nerazločno so se črtali predmeti
Gojko Knafeljc (1899):	drobne, neokretne naslovne črke. »Nočem ga čitati«, si je ponavljal venomer v mislih, a noge so ga zanašale nehotoma nazaj proti

v enomer(združena oblika)
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega
v jednomer(združena oblika)
Tiun - Lin (1891): godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali oni niso razumeli mene ali

▶ ven steči prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ven steče

vonſtezhe

Kratkozhasne uganke (1788):	spuſti vinu v' to is vodo nopolneno posodo; zhe vinu vonſtêzhe, tok je ozhitnu ſnamene, de vinu ni samu na sebi
Kratkozhasne uganke (1788):	enu jajze ſdobi eno luknezo toku, de welak, inu zhermelak vonſtezhe. To praſno jajzhno lupino napolne is roso, katiro ti v'

▶ ventil neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

ventil

Fizika (1869):	Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje
Fizika (1869):	številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92.
Mineralogija in geognozija (1871):	Zaklopnica, Ventil, 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali

▶ ventovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pomagati; kontekts, Pleteršnik

ventovati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §

▶ Venus samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

venera; kontekst

Venus

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prov dobru, toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru vinu. Vetrovi, Nalivi, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shlag, na jetreh, glave boleti, krish boleti, vetrovi v' mehurji. VENUS. Ta Planet je ena lepa, bęla, svetla Svejsda, sunej Sonza
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Ima smeram od jutra do vezhera sraven ſebe ta Planęt Venus, ſturí dobro gorkuto, sraven de nam zhes dan ſvęti, to
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ta vikſhi je 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna.

▶ ven vzeti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ven vzameš

venusameſh

Kuharske Bukve (1799):	jeh poſuſhi, ali pa v' pęzh ſiſhit deni, kader kruh venusameſh; ſtolzi jeh s' koſtmí vred, povęshi v' en perteni varshetezh
Kuharske Bukve (1799):	odtezhejo, poſtavi v' kruhno pęzh ſuſhít, po tim, ker kruh venusameſh. Hrani jeh na ſuhim kraji. Kader jeh potrębujeſh, jeh zhiſto

▶ vera samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ver

ver
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima

vier

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebrei 13 Ozhanashou noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kmisi noi shebrei 7 Ozha inu 7 oboma: noi 7 vier natu bo te duh ta shaz namiso pernesou, od katera
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h'

vera

Biblia (1584):	odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel
Oče naš (1854):	moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	derží dolgo”. Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne
Oče naš (1885):	imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje! “

viera

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera naſs tukei vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	na krishu Sbriſalu grehe vſe, Je uaſhe Duſhe shpisha, Kokar viera vuzhy, Se radu b'nam perblisha, Lubmo s'zele mozhy. 3.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	terdnu dershati V le* tiste svete Rezhy K'dire ta viera vuzhy, Ko v'tvoji gnadi ostati.

vira

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila
Branja, inu evangeliumi (1777):	reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira naomaga: inu ti

vere

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih
Stric Tomaž (1853):	Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja
Valenštajn (1866):	vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko

vire

Ta male katechismus (1768):	be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe
Ta male katechismus (1768):	inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil
Ta male katechismus (1768):	potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga

veri

Genovefa (1841):	in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Na veke sveto. ”” Ker se mu je odgovorilo po njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod ta hrast in
Maria Stuart (1861):	je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in
Maria Stuart (1861):	zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju
Lohengrin (1898):	pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód! Jaz v veri stopam pred tvoj sód! Zdaj čast mi brani, o Gospod

viri

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2.

vjeri

Branja, inu evangeliumi (1777):	Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe poterdi naſh ſpomin. 2. Katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe visha naſhe misli. 2. Katiri

vero

Sacrum promptuarium (1695):	ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt
Oče naš (1854):	in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več
Oče naš (1885):	je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca
Oče naš (1885):	vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja

viero

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiriga je sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na pravo viero preobrazhat poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Viero sa Boshio zhast Terdnu vſelei sposnatí, De on teſrjnu stoy
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pouſod Naſs obvarvane biti. Tvoju telu JESUS nam dei Spravo viero prejet vſelei, No tudi s'zhistim ſerzam.

viro
Branja, inu evangeliumi (1777): per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3.

▶ verba neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verba
Sacrum promptuarium (1695): gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s'

▶ verbanden neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verbanden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen

▶ verbec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pankeljc; kontekst

verbci
Kmetijske in rokodelske novice (1847): spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske

▶ verbinden neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verbinden
Kemija (1869): Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber

▶ verbindung neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verbindung
Kemija (1869): Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435.

▶ verbo neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verbo
Sacrum promptuarium (1695): appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con-

▶ verbreitend neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verbreitend
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi

▶ verbrennungsprodukt neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verbrennungsprodukt
Kemija (1869): ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar
verbrennungsprodukte
Kemija (1869): in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine, ki

▶ verbrennungsrohre neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verbrennungsrohre
Kemija (1869): Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev je na

▶ verbum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verbum

Sacrum promptuarium (1695):	pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli
Sacrum promptuarium (1695):	sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt
Sacrum promptuarium (1695):	bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim

▶ verdampfen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verdampfen
Fizika (1869): 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121.

▶ verdeck neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verdeck
Stric Tomaž (1853): Ni bilo dne, da bi je ne bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila

▶ Verdeil samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Verdeil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla na Francozkem in Angležkem

▶ vere neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vere

Sacrum promptuarium (1695):	raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte
Sacrum promptuarium (1695):	Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem
Sacrum promptuarium (1695):	Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo

▶ verein neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verein

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli

▶ vereins neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vereins
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti

▶ veren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verna

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica verna! Podoba pravice! Sedež modrosti božje! Začetek našiga veselja! Posoda duhovna
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja, Posóda duhovna

verne

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega
Oče naš (1854):	in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja
Oče naš (1885):	in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi tebi zná ura skušnje priti

vierne

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu pertam kna pozabi nate buerne noi nate vierne Dushe tu shebranje je prou alsi leti prou noi pravizhen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi

verni

verni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot

vierni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosili vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno: vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori

virni
Branja, inu evangeliumi (1777): liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu

vernih

vernih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj

virneh

Ta male katechismus (1768):	Kristiani? Ke mashnek, koker en najete beſſednek te skupshine teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S. Masho bere
Abecedika ali Plateltof (1789):	Boshji, Marie Divize mojeh ſveteh Patronov, sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti. Ena ſveta molitov

vernim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	delali, ino kako ſe jim je godilo. ˛Sveti Pavel je vernim kriſtjanam vezh liſtov piſal. Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	piſal. Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo. Eniga je piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sim pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga vsim vkupej dej. Češcena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kar je Bogú v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila
Oče naš (1854):	nji dar svete maše daroval, kolikokrat Gospodovo besedo oznanoval in vernim v spovedi tolažbo in poduke dajal. Zdaj pa je bilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ni čuda tedaj, da je tudi skerbna „družba sv. Mohora” vernim Slovencem v domači besedi podati hotela to delo. Skerbela je

viernam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu prei knemash v'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dni per kruhi noi vodi postiti. Htrezhiomi jas oblubim tam viernam dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi inu viernam dusham h' pomuezhi. I E JESUS U S M A
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei shprashi podrozhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam Dusham htroshti noi hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od

virnem

Ta male katechismus (1768):	Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl.
Ta male katechismus (1768):	Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte

virnim
Praemium sa male otrozhizhke (1810): katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu

▶ verfallsbuch neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verfallsbuch

Aritmetika za učiteljišča (1885):

ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki

▶ verg. okrajšava ↘ goo300k, IMP

verg.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i.

▶ vergissmein neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vergissmein
- vergiſsmein
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj

▶ vergnügen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vergnügen
- vergnugen
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem

▶ verhaltnis neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

verhaltnis

Astronomija (1869):	302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér. Verbindungslinie, zvezna črta, 244. Viertel (Mondes), krajec, 291. Vidni
Astronomija (1869):	239. Oklepati, umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala

▶ verhältniss neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verhältniss
- verhaltniss
  Fizika (1869): Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ

▶ verhepiškop samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nadškof; kontekst, SSKJ

verhepiškop

verhepiskop
Divica Orleanska (1848): so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti

verhepiškop

Divica Orleanska (1848):	jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je
Divica Orleanska (1848):	oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in
Divica Orleanska (1848):	Verhepiškop. Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri
Divica Orleanska (1848):	Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje
Divica Orleanska (1848):	Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat

verhepiškopa
Divica Orleanska (1848): učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi

▶ veriga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verig

Maria Stuart (1861):	sklepa perstan, perstani Verige — Dajte vojvodu ta dar. Ni še verig, ne vežejo me še, Utegnejo pa biti, vezati. Bellievre (kleče
Valenštajn (1866):	Tu nej prostora boju, Le davljen'ju je prostor; pekelnic Z verig spuščenih besnih ne pokliče Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	priderževala in ko se je ganil, slišal je glasno rožljanje verig. Zdaj se je zavedel, da je okovan, in zdelo se

veriga

Robinson mlajši (1849):	stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš
Oče naš (1854):	s svojim obnašanjem razodeval, da je boljega stanú. V dvojne veriga je bil vkovan in to je kazalo, kakor tudi nevkretno
Valenštajn (1866):	Na to imé osoda me priklepa Tak trdno, kakor čarovna veriga. Grofinja. (ka je mej tem vojvode skrbno pazila, vidi, da

verigah

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo
Oče naš (1854):	Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar perve
Roza Jelodvorska (1855):	stolu naslonjen na levo roko, pri malim ognju, v težkih verigah. Tugujejoča Roza klekne zraven ljubiga očeta, moli — pa sama ne
Oče naš (1885):	Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar prve

verigami
Gozdovnik (1898): konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa

verige

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas
Stric Tomaž (1853):	pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila

verigi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok
verigo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako

▶ veritas neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

veritas

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebi nar vezh am grede ſliſhet, inu vedet: Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti ſi en oblaſtnik eniga kraleviga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ſam od ſebe ſprizhou Joan. 14. Ego ſum via, veritas, & vita. Jes ſim ta pot, ta reſsniza, inu tu shiuleine
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Dicit ei Pilatus: quid eſt veritas? & cum hoc dixiſſet, iterum exivit ad Judos. Pravi h'

▶ verižica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verižica

Roza Jelodvorska (1855):	»Roza? ! « zaupije zdaj vitez ves omamljen; zlata verižica mu iz rok pade. »Ti tukaj? O blažena, pojdi v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zlata verižica jej visi krog vrata in na njej nekaj skerbno v

verižico
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej

▶ verjeten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verjetnepridevnik, splošni, nedoločeno

verjetne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela Oglejskih patriarhov niso verjetne. Razun svete vere je pa morebiti še druga, ne sicer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	spuntati) ali ga res pobuni, se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in hudodelca sme vsak

verjetnejšepridevnik, splošni, primernik
- verjetnije
  Botanika (1875): vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast

▶ verjeti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verjame

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take
Revček Andrejček (1891):	kar bo tudi slišal o meni govoriti — naj nič ne verjame — če me ima še tako rad, kakor sva se nekdaj

verjamejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in

verjamem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri
Divica Orleanska (1848):	je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana
Gozdovnik (1898):	briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne

vrjamem
Ferdinand (1884): slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega ne vrjamem,« odgovori Peter.

verjamemo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti
Divica Orleanska (1848):	Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi
Gozdovnik (1898):	krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas

verjemo
Divica Orleanska (1848): nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. )

verjameš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sad moj pak je, boljši „kakor tvoj; če meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem

verjamete

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	krajih se tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat
Pripovedke za mladino (1887):	dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje

verjel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu pravi vſe te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi
Zlata Vas (1848):	Kdor je v vas prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo
Tine in Jerica (1852):	Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je

verjela

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe na tla vershé. ) Oh vaſha Gnada, jeſt gorim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	miſlila, de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino
Divica Orleanska (1848):	sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila

virjella
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem

verjeli
- verjeli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki
- verjelli
  Branja, inu evangeliumi (1777): de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu
verjelo
Valenštajn (1866): sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost

verjemi

verimi
Robinson mlajši (1849): besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato
verjem
Divica Orleanska (1848): Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden

verjemi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric. verjemi mi, moj oče so bili gotovo dober dober možek, dokler
Divica Orleanska (1848):	smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi!
Divica Orleanska (1848):	bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez

virjemi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn! zhes uſſe ſaſhmaganje, zhes uſſe ſashpotuvanje, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ampak kar vęsh, de bo imellu Bogu dapaſti, inu tedej virjemi, de se verh te popolnemaſti dasegl. Zhe tebe uwoshtvu tare
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hvallejo: aku se ti malupridni na tvoj ſagled pobulshajo, tedej virjemi, de svejtilu, ali letirna te pohlevnoste je v' tvojeh rokah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu prov redke je ta, katire be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader sè k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tanku sprashuvan, aku se se previdnu varval boſhjo poſtavo prelomiti. Virjemi meni, tvoji Materi, de talili bodo na smertni poſteli pred

vrjemi
Ferdinand (1884): blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo

verjemite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor

verjeti

varjeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras

verjeti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	verjeti . Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s
Divica Orleanska (1848):	Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani
Zlata Vas (1848):	pri nekadanjih županih mislil. Veliko jih je bilo, ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki
Divica Orleanska (1848):	zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih pregreh kriva.
Oče naš (1854):	njega in vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro
Čas je zlato (1864):	kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja

vrjeti
Oče naš (1885): njega in vsako njegovih besed hočem prav trdno kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro

▶ verjetno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verjetno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina
Zoologija (1875):	nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala
Gozdovnik (1898):	»Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter

▶ Verkombog samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Verkombog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra

▶ Verner samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Verner
Viljem Tell (1862): na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub
Vernerja
Viljem Tell (1862): zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo

▶ vernerit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skapolit; splet

vernerit
Mineralogija in geognozija (1871): pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On

▶ vernichtenden neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vernichtenden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit

▶ vernik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vernike

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zato tudi najprej najviše cerkvene glavarje pomoriti, potem še-le navadne vernike: treba je bilo še prej veliko priprav. Cesar sam naj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa kamenje v té lučali in te zasramovali, kakor druge vernike; ko sem videl, da so te zato obsodili, ker si

verniki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali tempelj imenoval, kot cérkev. Tega tempeljna so vsi kristjanski verniki deležni in vsi opravljajo v njim svoje svéte opravila. Nekdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	postavim hrib Kalvari, visoki, — veliko jih je pa podzemeljskih ; nekteri verniki imajo razločne, stranske, temne pribežališa. Ako ravno povsod veliko svetilnic

vernikom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	podati učene preiskave o napravah in starinah perve cerkve; ampak vernikom so hoteli popisati v mični povesti življenje in šege kristijanov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	daleč zunaj mesta. V tacih viharnih časih je cerkev podelila vernikom posebno pravico, dajala jim je pre sv. Rešnje Telo seboj

vernikov
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si

▶ Vernik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Verniku
Kmetijske in rokodelske novice (1846): murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz

▶ verno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje

▶ vernost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vernosti

Lohengrin (1898):	vaju druži ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj
Lohengrin (1898):	vaju druži ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V vernosti spaja najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra

▶ vernunft neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vernunft

Robinson mlajši (1849):

genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris

▶ veronauk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verouk; [sskj]

veronauka
Spisi Krištofa Šmida (1883): sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo

▶ veroneser neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

veroneser

Mineralogija in geognozija (1871):	Utvar, Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o
Mineralogija in geognozija (1871):	tvorba ali Dias, 114. Zeichenschiefer, risarski kriljnik, 69. Zelena, Veronska Veroneser Grün, 53. Zelenjak, Grünstein, 71. Zeolith, 42. Zerklüftet, razklano. Zerreiblich

▶ Veronika samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Veronika

Na Žerinjah (1876):	v katerem se je bil s prijateljem pripeljal in grofica Veronika je prisedla k njemu. Vozil je Gernau sam. Grofica Amelija
Na Žerinjah (1876):	barvane volne, katera je pripadala k pozabljenemu delu. „Misliš li, Veronika, da si želim še druge zabave, nego je uže imam
Na Žerinjah (1876):	se dozdeva, da baron Gernau uže izpolnuje svojo obljubo," vsklikne Veronika. „Glejte doli črez vas se pelje voz; in ako se
Na Žerinjah (1876):	je dejal: „In ko bi bilo ravno nasprotno žrtev, grofica? " Veronika je povesila oko na lahko. Čutila je, da je bilo
Na Žerinjah (1876):	preko lica, ko je stopal počasi se svojo spremljevalko naprej. Veronika je pazno poslušala. „Da, prav ste rekli, isto sem uže
Na Žerinjah (1876):	gledal v z mahom obrasteno deblo pred soboj. Vinko in Veronika sta brez vsake slutnje da imata kakega opazovalca za soboj
Na Žerinjah (1876):	takov gost borov les nekov čuden, skoro otožen vtis," povpraša Veronika mej pogovorom, v katerem sta se menila vzlasti o tacih
Na Žerinjah (1876):	ali druga teh dam polotila, počivalo je na mizi. Grofica Veronika, katero uže poznamo, pripoveduje resno tovarišicama, — novost, katera ju mora
Na Žerinjah (1876):	kito las, katera se menda nij čisto pravilno prilegala temenu. Veronika bi ne bila zaslužila biti ženska, ko bi ne bila

Veronike

Sacrum promptuarium (1695):	pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu
Sacrum promptuarium (1695):	lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam

Veroniki
Sacrum promptuarium (1695): krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila

▶ veronski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

veronska

Mineralogija in geognozija (1871):	V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah, 65
Mineralogija in geognozija (1871):	Permska tvorba ali Dias, 114. Zeichenschiefer, risarski kriljnik, 69. Zelena, Veronska Veroneser Grün, 53. Zelenjak, Grünstein, 71. Zeolith, 42. Zerklüftet, razklano

▶ verovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veroval

veroval
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam

virjev

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet njegovi Jogri snotrej
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu rekuv: Satu ke ſi ti mene viduv Thomash, ſi virjev. Isvelizhani ſo ti , katiri niſſo videli , inu ſo virjeli. JEsus

viruvov

Branja, inu evangeliumi (1777):	viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo
Branja, inu evangeliumi (1777):	po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov

verovala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de me mati mojiga Goſpoda obiſhe? O ſrezhna, ki ſi vérovala! Kar ti je Goſpod obljubil, ſe bo vſe ſpolnilo. “ Ko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odjemlje! “ Dva Janesovih uzhenzov, to je, dva taka, ki ſta vérovala, kar je Janes uzhil, ſe poboljſhala, ino kerſtiti dala, ſta

verovali

verovali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu

viruvali

Branja, inu evangeliumi (1777):	ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s'

verovalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in

verovati

Oče naš (1854):	V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi
Oče naš (1854):	„V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je
Oče naš (1885):	„V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je
Oče naš (1885):	V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti katoliški cerkvi

veruati
Sacrum promptuarium (1695): inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma

vervat

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bosh vekumei shiu. Druga Peiſem Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Letu mormo vervat vſelei , Kir nam sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament

viruvati
Ta male katechismus (1768): so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe

veruj

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po
Valenštajn (1866):	s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj mi, da se rada ločim od vsega, kar imam, če

vervaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	De ta setev pride 'z tlá. Kdor to setev obžalúje, Vervaj: večno ne trohnúje, Kar umèrlo je zmed nas; Umerjoči prah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje

veruje

verje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	slushba, inu skerb zhes dana. S' nym, koker ſe lehku verje, ſe je tudi Chriſtuſu perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſe kruh permirje, Ni kruh, ampak shiu Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je blo na

veruje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne peča s planetami in znamnji
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker

virije

Abecedika ali Plateltof (1789):	Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu

virje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza

verujejo

verjejo
Oče naš (1854): Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje
verjujo
Oče naš (1885): Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje
verujejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo svelizhani. Per kterih ser-

virjejo

Ta male katechismus (1768):	enu vezhnu ſhivlenje na nas zhaka, katiru je taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V'
Branja, inu evangeliumi (1777):	bla obluba ſkus viro v'JEsuſa Chriſtuſa dana tem, katiri virjejo.
Branja, inu evangeliumi (1777):	veſſelam goriusamejo, al ti nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo , ob zhaſſu te ſkuſhnave pak ony odſtopijo. Katiru je pak

verujem

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	življenje popelje! — Tebi, o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta i.t.d. z oče naš in s tremi
Oče naš (1885):	sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav trdno kot
Revček Andrejček (1891):	pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala
Lohengrin (1898):	sód! Zdaj čast mi brani, o Gospod! Jaz v njega vérujem rokó: Kjer jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu
Lohengrin (1898):	in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran!
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima

virijem

Abecedika ali Plateltof (1789):	Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu semle. 2. Inu v'
Abecedika ali Plateltof (1789):	Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. Jeſt virijem v'ſvetega Duha. 9. Eno ſvęto katolshko Zirkuv, gmajno teh
Abecedika ali Plateltof (1789):	Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati
Abecedika ali Plateltof (1789):	Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati

virjem

Ta male katechismus (1768):	Toku: I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu
Ta male katechismus (1768):	otshe ta perve zhlank, ali artikel te Vire rezhi: Jest virjem v' Boga Ozheta? Ta artikel nam skaſhe ta pervoPershono v'
Ta male katechismus (1768):	unad ima pridt soditi te ſhive, inu mertve. 8. Jest virjem v' svetega Duha. 9. Eno sveto katholsko zirkuv, gmajno teh
Ta male katechismus (1768):	te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi Viro? Jest virjem uſſe, kar ta prava, samuſvelizhanska, Katholshka Zirkuv virje, inu spoſna
Ta male katechismus (1768):	zhim obstojy ta ſapopadek teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame spoſnam, de je le en sam Buh
Branja, inu evangeliumi (1777):	ima pridti ſoditi te shive, inu te mertve. 8. Jeſt virjem v'ſvetiga Duha. 9. Eno ſveto katolshko Zirkuv, gmajno tih
Branja, inu evangeliumi (1777):	Katiro ſo Chriſtuſovi Jogri v' 12. Artikelnih skupisloshili. 1. Jeſt virjem v' Boga Ozheta vſigamogozhniga Stvarnika nebeſs, inu semle. 2. Inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ta Apoſtolſhka Vira. 1. Jeſt virjem v'Boga Ozheta vſegamogozhnega Stvarneka nebeſ, inu semle. 2. Inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	ondod bo priſhal ſoditi te ſhive, inu mertve. 8. Jeſt virjem v' Svetiga Duha. 9. Eno ſveto katolſko Zerku, gmajno teh

verujemo

verjemo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo.

virjemo

Ta male katechismus (1768):	Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam

veruješ

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ na enega, trojedinega Boga? ”

verujeſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino v' mé véruje, ne bo umerl vekomej ne. Ali verujeſh to? “ Marta odgovorí: „Kaj pa de, Goſpod! vérujem, de ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	me vidil, vérujeſh; ali ſrezhni, kteri ne vidijo, ino vender vérujejo! ” 45. Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod! she ſmerdí. “ Jesuſ ji rezhe: „Ali niſim rekel, ako vérujeſh, boſh vídila boshje velizhaſtvo? “ Sdaj ſo odmakníli kamen, ino gledajo

virjesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh

verujta
Lohengrin (1898): strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj

verujte

Valenštajn (1866):	Trčka. Ne more nam izpodleteti, to Mi verujte. Vojvodi sreča ne Ubegne, saj je znano : Avstrija Je zmagovalka
Mlinar in njegova hči (1867):	Res je, tako je bilo. Luka. In to gotovo pomaga, verujte mi! Črnot. Tako, tako. Glejte, sinoč mi je to spet
Oče naš (1885):	da je še usmiljenje“. „Ne govorite tako“, je prosil Ménart, „verujte trdno v božje usmiljenje; ono vas bo otelo in vaših

▶ verozakon samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

verouk; Pleteršnik

verozakonu
Kmetijske in rokodelske novice (1847): obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni

▶ verozakonski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

veroučen; Pleteršnik

verozakonsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani

▶ Verrier samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Verrier
Astronomija (1869): za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki

▶ versatione neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

versatione
- verſatione
  Sacrum promptuarium (1695): verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus

▶ verschwörer neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verschwörer

verschworer

Robinson mlajši (1849):

remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino

▶ verski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verska
Občno vzgojeslovje (1887): nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s
verskih
Deborah (1883): na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da
verskim
Občno vzgojeslovje (1887): predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo

versko

Občno vzgojeslovje (1887):	sledečimi besedami: „Ljudski šoli je naloga, vzgojevati otroke nravstveno — nabožno (versko), razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi
Izidor, pobožni kmet (1887):	je človek, ki Vas sè svojim nesramnim gobezdanjem skuša ob versko prepričanje pripraviti. Kdor Vam vzame premoženje, vzel Vam je veliko

▶ versteinerung neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

versteinerung

Mineralogija in geognozija (1871):	kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah, 65 Vertiefung, globel. Vertretend
Mineralogija in geognozija (1871):	Kohlenstoff, 29. Ognjerodi utvari, Feuerbildungen, 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58.

▶ versuch neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

versuch
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vec Linhart piše v svojih zgodovinskih bukvah krajnske dežele (Versuch einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod

▶ vertebrata neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vertebrata
Zoologija (1875): kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé

▶ vertendi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vertendi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem.

▶ vertiefung neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vertiefung
Mineralogija in geognozija (1871): 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss

▶ vertikalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vertikalne
Mineralogija in geognozija (1871): romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga

▶ vertikalkreis neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

vertikalkreis

Astronomija (1869):	Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. Navpik, (navpično), senkrecht, 233. Nebelfleck, meglénica, 320. Nebelstern, meglena
Astronomija (1869):	nebo), Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér. Verbindungslinie, zvezna črta, 244.

▶ vertikalno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vertikalno
Aritmetika za učiteljišča (1885): dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m

▶ Vertovc samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Vertovc
- Vertovc
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): spoznajo, zakaj se to tako in drugači ne godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki
- Vertov c(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere
- Vertovz
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): príjel, kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo

▶ vertovcov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vertovcovi
Kmetijske in rokodelske novice (1848): je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo

▶ vertretend neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

vertretend

Mineralogija in geognozija (1871):	Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah, 65 Vertiefung, globel. Vertretend, zastopajoč. Verwachsungsfläche, složna ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern
Mineralogija in geognozija (1871):	Zaklopnica, Ventil, 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska tvorba

▶ vertu neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vertu
Pozhétki gramatike (1811): pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt

▶ verum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verum

Sacrum promptuarium (1695):

Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi

▶ verw. okrajšava ↘ goo300k, IMP

verw.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce

▶ verwandtschaft neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verwandtschaft

Kemija (1869):

Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus

▶ verwerfung neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verwerfung

Mineralogija in geognozija (1871):

42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti

▶ verwesen neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

verwesen

Kemija (1869):	zogljenitev, 505. Verseifen, razmiliti. Versilberung galvan. , 443. Verwandtschaft chem. , sorodnost. Verwesen, trohneti. Verwittern, prepereti. Vino, 501. Vitriolol, hudičevo olje, 375. Vlaknina
Mineralogija in geognozija (1871):	Vertiefung, globel. Vertretend, zastopajoč. Verwachsungsfläche, složna ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti. Verzerrt, zategnjen, spačen. Vešek, Chalcit, 37. Vitriol

▶ verwittern neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verwittern
Kemija (1869): Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse.

▶ verz samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

verzu
- ferse
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pravi per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi na 13 ferse carkoli bota vi moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo
- fersi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): 14 poſtavi noi per Johanesu 14 poſtavi inu na 13 fersi CDRVIOMI

▶ verzerrt neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

verzerrt

Mineralogija in geognozija (1871):	Verwachsungsfläche, složna ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti. Verzerrt, zategnjen, spačen. Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni
Mineralogija in geognozija (1871):	Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska tvorba ali Dias, 114. Zeichenschiefer

▶ verzögert neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

verzögert

verzogert

Fizika (1869):

107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53.

▶ ves zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ves

us

Kratkozhasne uganke (1788):	tebi prov dobr ſdim, ni drugazhi, ampak, de se tebi us szedim. Zukr. Kedej sem bil enu lepû ſêlên ſelshe: ſdej
Abecedika ali Plateltof (1789):	bali. Al ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo
Abecedika ali Plateltof (1789):	Al kerje toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de

ves

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in
Mlinar in njegova hči (1867):	bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter
Zoologija (1875):	pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima
Ferdinand (1884):	je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril je le malo in njegova veselost
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je
Zeleni listi (1896):	razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku

veſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet
Genovefa (1841):	ljubi grôfinji bres koſhute v puſhavi godilo. Pa kaj ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese

veſs

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſto je on sa sbriſſeine naſhih grehu preliu, inu tebi veſs doug sa naſhe grehe plazhou. Hitimo mi tiſto pobrati, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei veſs samiſhlen na vkup grableine tih dinarjou, na katire ſe je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu spekline! Judesh je sazheu shaluvati, je poun ſtrahu, je veſs bled, on beshy, hudu miſli, ga griva, ſi na more
Branja, inu evangeliumi (1777):	na kryvi letega pravizhniga : gledejte vi satu. Tedej je odgovoruv veſs folk kmalu, inu je rekuv: Njegova kry bodi zhes naſs
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ena Sapovd vonkejſhla od Zeſſarja Auguſta, de bi ſe veſs ſvejt popiſſov. Letu popiſſuvanje ſe je tu pervu godiluo d
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	shelimo mi. 3. Pomagei nam lubesen vshgati, Kir si Gospod veſs lubesniu Inu se pred greham varvati, Tisti bi nam h'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	po tem obeſsi jo na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse. Pitanem Svinam, de nebodo iskraſte, al pa
Abecedika ali Plateltof (1789):	Kaj je to, de sdej moj obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Monk. Mene sębe , de ſe veſs tręſem — niſim navajen po nozhi okoli krivoritit — Huſh, huſh! kaj

vus

Biblia (1584):	de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym
Biblia (1584):	vidil. Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou
Sacrum promptuarium (1695):	inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v'
Sacrum promptuarium (1695):	ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem
Sacrum promptuarium (1695):	Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tépi ga ; inu kader ga boſh toku ſtépla, de bo vùs
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa-
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli

vuſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam

vsa

usa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): teſto perſt dei zhier je pozoprano al saplentano mora geniati usa zopernja noi saplentuenje mora gorei jeti alta kai sani resnizhni
use
Kratkozhasne uganke (1788): Kader na vezher v' hisho pride, tok na enkrat skus use okna poględa. Mi imamo tudi eno tako, namrezh: Luzh, ali
uſſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne
uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777): usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu

vsa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro
Divica Orleanska (1848):	kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne.
Zlata Vas (1850):	in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Bog je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga
Zoologija (1875):	obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri
Občno vzgojeslovje (1887):	pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po
Zeleni listi (1896):	stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec

vse

Ta male katechismus (1768):	milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali
Divica Orleanska (1848):	tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih
Oče naš (1854):	prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Boga in se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje

vſa

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol

vſe

Sacrum promptuarium (1695):	koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki
Genovefa (1841):	viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li-
Genovefa (1841):	ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda

vſsa

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pak vun oſtane, inu toku gledajo 2 — 3 ure, dokler vſsa ſapa vun s'puhti.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	satorej je vſelej enu merslu inu neprijętrJû lętu. Spomlad. Je vſsá ſuha, inu do velkiga Travna velki mras, de, aku lih

vse

sve

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je
Blagomir puščavnik (1853):	iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se

use

Kratkozhasne uganke (1788):	glavo: eno wuzho polno ſern jeſt imam; al dalshi ked use tu drugu imam le eno nogo. Dremota mene shtema, deslih
Kratkozhasne uganke (1788):	ſdej mehzhim; veliku uwogeh, al veliku vezh wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene
Kratkozhasne uganke (1788):	je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	podvebo persabe ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use dergazhi: noi vse doro pravi sveti Pauli is boshijo gnado
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na vehzhno sesvietish zhries vse ptanete noi zbiesde inu zhries use Kreature katere je te Gospued nash Bueg stuarov jas tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prositi same per buegu tomv vsiga magozhnomi: da mena use zhasne rezhi pogmera noi resveseli! inu moje velzhe griesche noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader

uſe

Abecedika ali Plateltof (1789):	je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu naprej
Abecedika ali Plateltof (1789):	je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu na
Abecedika ali Plateltof (1789):	mi urędni, Ter nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojiga ſtanú opravke
Abecedika ali Plateltof (1789):	rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe,
Abecedika ali Plateltof (1789):	rok ſim jeſt dobil Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej
Abecedika ali Plateltof (1789):	je meni raimno shov , inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu naprej

uſse

Abecedika ali Plateltof (1789):	Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ta druga je: Uſse, kar be vi otli, de be vam ludję ſturiki, tu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave
Abecedika ali Plateltof (1789):	Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna
Abecedika ali Plateltof (1789):	Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna

uſſe

Ta male katechismus (1768):	pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo
Ta male katechismus (1768):	tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka
Branja, inu evangeliumi (1777):	Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji
Branja, inu evangeliumi (1777):	try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih

vse

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi
Robinson mlajši (1849):	bi se pak ti ljudje našli je bil dolžen, jim vse povernoti. Oča. Prav tako! kajti da ako bi teh reči
Zlata Vas (1850):	je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati
Čas je zlato (1864):	nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj mu je

vso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno

vſe

Biblia (1584):	rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu
Biblia (1584):	sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je k temu gré, nove imena dati, sato, ker ſo vſe te tudi nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina

vſse

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse

vſſe

Branja, inu evangeliumi (1777):	on pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je imov , inu je njega kupuv. Supet je
Branja, inu evangeliumi (1777):	krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi, s'katiro ſe vſſe ſorte ribe lovę. Katiro, kader je polna bila, ſo ony
Branja, inu evangeliumi (1777):	tiga ogna: tamkej bo jokajne, inu klepetajne tih sob. Ste vſſe tu saſtopili ? ony pravijo njemu : kajpakde. On je k'nym
Abecedika ali Plateltof (1789):	obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado
Abecedika ali Plateltof (1789):	obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado

vsega

usa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras usa straha noi shkode inu vresnizi noi upravizi inu te Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo Bueg tabei nav to srezho zve priti inu bras usa strahu: al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet tota zhier sta prei bli isveselam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga

uſiga
Branja, inu evangeliumi (1777): blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je

uſſega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel

uſſiga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s tim lepim imenam enga perjatela pozhaſtiu, inu vunder od uſſiga tiga, O terde perſſi! o kamenitnu ſerze! ſe on ni
Branja, inu evangeliumi (1777):	pejdi noter v'veſſele tvojiga Goſpuda. Na dan zhiſtiga bres uſſiga madesha Spozhetja Matere Boshje MARIE Divize. Branje is Pripoviſt Salomona
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tu pervu govorjenje ſim jeſt ſzer ſturuv o Theofile! od uſſiga tega, kar je JEsus sazhel delati, inu uzhiti noter da
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ikoniji, inu v'Lyſtru: kakerſhnu pregajnanje ſim terpov, inu is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv. Inu uſſi, katiri othe brumnu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jeſt ſe dvakrat v' tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal
Branja, inu evangeliumi (1777):	sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam bres uſſiga madesha ſkus ſvetiga Duha Bogu offrov) bo pozhiſtela naſho vęſt

vlsega
Praemium sa male otrozhizhke (1810): nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi

vsega

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš
Robinson mlajši (1849):	kakor previden gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne spal, ampak
Čas je zlato (1864):	bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v
Mlinar in njegova hči (1867):	zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla je! Zdaj je vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun svoje
Ferdinand (1884):	tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih
Občno vzgojeslovje (1887):	v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost
Občno vzgojeslovje (1887):	ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali

vsiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu

vſega
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój

vſiga

Kuharske Bukve (1799):	ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré
Genovefa (1841):	téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega previdi, de mora te bolésni pri vſih le ena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. kmetijske

vseh

usa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teite 3 dni morash ti zhift biti noi se varvati usa grieha noi vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti

usah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne usah navarnoftah inu N. N. inu skues muezh boga sina noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri miemo poidajo bojo tabe an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Anna shushana riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni Bueg an stvarnik usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei

useh

Ta male katechismus (1768):	Od katireh prave ta modre mosh Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje posledne rezhy. inu na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz Diviza MAria na ſemli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti mogl dapaſti, dokler jeſt otshem imeti, de se is useh mojeh sluſhabnekov poniſhnoſt svejty. Nigdar se nima tebi doſdevati, de
Kratkozhasne uganke (1788):	VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej pomóli

uſſeh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu
Branja, inu evangeliumi (1777):	nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on

uſſih

Branja, inu evangeliumi (1777):	tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu
Branja, inu evangeliumi (1777):	oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov
Branja, inu evangeliumi (1777):	obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte

vsah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dvsho, kader bo ona vtam shliednjam zvgi lashava noi od vsah lvdi sapvshzhana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sveti o Sveti o Sveti Gospued Gospued S. Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namojo krîevo to mojo srezho inv is velizhenje inv is vsah skritah shazov samojo potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov: katere molitve inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah boshiah svetnikov inv isvolanah ti bodita smano dones noi navezano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv vsah lvbah S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridi pridi inu pernesi mene te jemluane dnarje skues tugant vsah angelou noi erz

vseh

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno
Astronomija (1869):	osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo
Astronomija (1869):	posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika
Astronomija (1869):	smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako
Botanika (1875):	je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja
Botanika (1875):	posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si
Zoologija (1875):	oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih
Gozdovnik (1898):	srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je

vsih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši
Divica Orleanska (1848):	Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj

vſeh
Biblia (1584): Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji

vſih

Sacrum promptuarium (1695):	bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar
Genovefa (1841):	pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3o kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3o kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje

vſſih
Branja, inu evangeliumi (1777): le en ſam , inu taiſti Bog, katiri uſſe della v' vſſih ludeh. Enimu slehernimu pak ſe da tu iskanje tega Duha
ſeh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ſela ſrezha ſeh brumnih duſh. Namrezh de je ta ſamota vſelei bila en

vsej

uſſi
Branja, inu evangeliumi (1777): rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan

vsej

Kemija (1869):	spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove
Botanika (1875):	rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno
Tiun - Lin (1891):	podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal

vsi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi kmetovavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno
Zlata Vas (1848):	tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije
Robinson mlajši (1849):	tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je
Mineralogija in geognozija (1871):	se storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili po vsi zemlji enaki, tako da je v raznih deželah najti raznih

vſej

Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36.

vſi

Sacrum promptuarium (1695):	bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato

vſij
Sacrum promptuarium (1695): Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto sa ſvojo sheno imeti

vsem

usam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te nai svateishi besiede: petro geomator isiios

usem

Kratkozhasne uganke (1788):	odſad pak je zel sam v' vashi vasi; al vonder usem naſaj je. Al jeſt ſnam she vezh, ked krush-
Kratkozhasne uganke (1788):	ne; al tu je use enu; ke v' 14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader
Kratkozhasne uganke (1788):	je med useme rezhmy tu narſtarejshe? Buh. Kaj je med usem. tu narmozhnejshe? Potręba, inu sila, katira kola lôme, inu ſhel

uſsem
Praemium sa male otrozhizhke (1810): jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim

uſſem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo.

uſſim
Branja, inu evangeliumi (1777): ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi

vsem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da nam še ostane! Pa
Robinson mlajši (1849):	ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino Petek
Blagomir puščavnik (1853):	zame, preveč. Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj
Stric Tomaž (1853):	da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči: ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih
Kemija (1869):	hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na

vsiem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta sveta deviza maria je rodiva ana sina
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasrazheno terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem hvdiem ta se-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shegnami noi molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi obareime prad ravbarji inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov

vsim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pri meni, kteriga le to, kar je dobro, veseli, ki vsim rad pomaga, kteri želé dobri biti. Pomagaj mi, o Jezus

vſem

Sacrum promptuarium (1695):	inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat

vſim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji

vſimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar nadoshnishi na ſvojih vſigamogozhnih rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus
Abecedika ali Plateltof (1789):	bodo naſhi mladénzhi, zhe bodo pridni, v' kratkim snali po vſimu ſvetu piſma piſati, in povſód po opravkih hoditi. Lublana 24.

vſſimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): debi biu ta try lete v' ti Chriſtuſovi shuli v' vſſimu dobrimu, inu ſvetimu podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu

vsemi

uſſeme

Ta male katechismus (1768):	Diviza, de je tudi ena med uſſeme ſhename, katire so bile, so ſdej, inu bodo, veliku poſhegnana
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	greh r' shpot perpravel, aku be nabil namarnoſte pasl. Med uſſeme ſhlahtneme rezhmy , katire so meni od Boga dadejlene, sem ta

uſſemi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v'

uſſimi

Branja, inu evangeliumi (1777):	tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de
Branja, inu evangeliumi (1777):	je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu
Branja, inu evangeliumi (1777):	na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar
Branja, inu evangeliumi (1777):	Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu

vsemi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so
Mineralogija in geognozija (1871):	ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da
Mineralogija in geognozija (1871):	gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav
Občno vzgojeslovje (1887):	a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60
Zeleni listi (1896):	konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne
Gozdovnik (1898):	zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega

vsiemi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perzieſtah? S. SHEGEN. Oh Shegnei mene nës inv spvevi is vsiemi Shegnami noi molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese

vsimi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ga ni popisati. Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi ga davk od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vse slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno
Zlata Vas (1850):	Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so
Maria Stuart (1861):	mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo

vſemi

Biblia (1584):	tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir
Biblia (1584):	inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej

vſim
Genovefa (1841): ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe

vſimi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku
Pozhétki gramatike (1811):	shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre-

vſimy
Sacrum promptuarium (1695): S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa

vsemu

svemu
Robinson mlajši (1849): vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe
usomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe
usumu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu

uſſemu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	resnizo spoſna, de po taiſti svoje della urovna. Po dapernesenemu uſſemu reſumnuvanju ſturi svete naprejuſetja, katire se na stan tvoje dushe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni bliſu enakega inu v'uſſemu dobremu ſlo podobnega ſturile. 3. Aku ti njegovo smert premislesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila, kar je njega zhudna previdnoſt is mano sklenila
Branja, inu evangeliumi (1777):	Kraylu zhaſt skashite. Hlapzi bodite ſvojem Go pudam podloshni v' uſſemu ſtrahu , nekar le tem dobrem , inu pohlevnem , temuzh tudi tem

vsemu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni vredno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš
Stric Tomaž (1853):	pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra
Mlinar in njegova hči (1867):	svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en dan živeti

vsimu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do

vſimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	umorjen biti, Spiritus quidem promptus eſt, ſed caro infirma, H' vſimu timu je biu per Chriſtuſu ta duh volen, ali tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vehke ſhaze, mu vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine predi poſtavi. Ta ſveit
Abecedika ali Plateltof (1789):	kar je to narvęzhi hudu, ſe varuvati oppominuvali, ter k' vſimu dobrimu podvisali. Vſe to pride od tebe moj nebuſhki Ozhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njim nizh ſmèrti vręjdniga ne najde: on povę letó ozhitnu vſimu ludſtvu, inu vſhe Chriſtuſa na vſo visho proſtiga ſpuſtiti, pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imenjem jeſt tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe vſimu opominuvanju poſmęhuje: bódi ti tręsèl, inu lęjpiga sadershanja, kakor hozheſh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſredo, ino rezhe Jesuſu: „Kaj nizh ne odgovoriſh k' vſimu temu? “ Jesuſ je le molzhal. Véliki duhoven ga tedaj vnovizh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza, savoljo nebeſhkiga kraljeſtva, vſimu zhaſnimu blagu odpovedó, kakor ſo, poſtavim, apoſteljni vſe sapuſtili, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſo sveſti gojitelji in voditelji ljudſtva , ki ga k vſimu dobrimu obrazhajo in vabijo, in v vſim sa njegov zhaſni

vſsimu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori

vsi

usi

Ta male katechismus (1768):	Gospuda mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini
Kratkozhasne uganke (1788):	dushil; zhe ne use na en dan; ke she niso usi skupej prishli bli, tok ſnash vezhkrat ſturiti, doklej njeh use
Kratkozhasne uganke (1788):	nekamer pridti. So lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure odpiram pred
Kratkozhasne uganke (1788):	skrynuſt oſtala. En pubezh nas ima v' svojeh rokah: inu usi: uwogi, inu wogati si voshejo, nas imeti. Numeré v' Lotaryi
Kratkozhasne uganke (1788):	XXIX. Zhe imash bolehne ozhy: tok derſhi si 3. shkorze (usi triji morejo mandelzi biti, de njeh ſhenize namotejo) Kader kaj
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas noi usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shemle namiso noi tri guashe prou dora vina inu Shebraita usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim

ußi

Abecedika ali Plateltof (1789):	ene velike muſchtaſe s'ßajami naredil. To je on menil: ußi otrozi ße bodo njega bali. Al ker je toku pomavtan
Abecedika ali Plateltof (1789):	ene velike muſchtaſa s'ßajami naredil. To je on menil: ußi otrozi ße bodo njega bali. Al kerje toku pomavtan priſchl

uſſi

Ta male katechismus (1768):	se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku
Branja, inu evangeliumi (1777):	je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na
Branja, inu evangeliumi (1777):	toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu
Branja, inu evangeliumi (1777):	lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med ſabo lubesen

vse

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko

vsi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za
Blagomir puščavnik (1853):	velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	starega leta dan lahko to dupljo najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne
Mlinar in njegova hči (1867):	sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj
Tiun - Lin (1891):	zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da
Revček Andrejček (1891):	vam, če bi bila deset otrok imela — morali bi biti vsi pridni. Dá —
Revček Andrejček (1891):	in prav nič mu ni reči (ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam

vſe
Sacrum promptuarium (1695): nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo

vſi

Biblia (1584):	inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe njemu pride? Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le

vſij

Sacrum promptuarium (1695):	je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden
Sacrum promptuarium (1695):	meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi
Sacrum promptuarium (1695):	ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem
Sacrum promptuarium (1695):	v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu

vſsi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu

vso

uso

Kratkozhasne uganke (1788):	ſa opporno, de napadejo. Ena palza. Uso koſho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene ſtlazhesh, inu, deslih je kisela
Kratkozhasne uganke (1788):	ſa brambo: tem ſtarem ſa opporno, de napadejo. Ena palza. Uso koſho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene ſtlazhesh
Kratkozhasne uganke (1788):	jeſt k' vam. Kaj sem vam ſturila, de mene toku uso reszukate. reſtergate, reſnesete? Je tu moja hvala, de vas grejem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash

uſſo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem

vso

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velke vrata. On pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepljenih trt 80 do 90 %. Ako se pa delo z vso natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je

vsoj
Valenštajn (1866): Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame

vſo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm
Kuharske Bukve (1799):	daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi
Genovefa (1841):	pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále
Genovefa (1841):	pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bilo hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe

vſso

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	platu ta mokrota ven tezhi nemore, inu de toku vſso ſukrovzo temu noter pevzaumu pevzarju dati more; po tem ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej
Abecedika ali Plateltof (1789):	dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval

vſſo

Abecedika ali Plateltof (1789):	jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud
Abecedika ali Plateltof (1789):	jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud

▶ vesel pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veselpridevnik, splošni, nedoločeno

vesel

Robinson mlajši (1849):	luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vošil in se potém urno k svoji materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga
Čas je zlato (1864):	misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem
Valenštajn (1866):	vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil
Deborah (1883):	Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in
Ferdinand (1884):	kjer bi ga ne bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi
Oče naš (1885):	je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe

veſel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ptizhizo po hiſhi letati, ino je bil ſhe bolj veſél, kér ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali, je djal
Genovefa (1841):	je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju

veſeu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de je nemu tu isdavaine ſvoiga Moiſtra taku dobru gratalu. Veſeu je on biu, kader je biu Chriſtus od tih Judov
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	O zhas, o zhas veſeu sa nas! No v'jaſle poloshila. 4. Pi atushu satoshen
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dir vſe tu bo h'ſerzu vseu, Bo enkrat shliſhou veſeu: Kar ste drugim dodelili, Tu ste vy meni sturili. 9.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	da semlo v'lastnost. K'diri ſo shalost imeli, Bojo veſeu trosht prejeli.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nabo naſh Duh Od trupla bau lozhiti Temuzh hiteu veſeu h'Bogu v'Nebeſe priti Bog ga bo h'sebi

veſsel

Abecedika ali Plateltof (1789):	3. Katir nam skus tebe gmira to ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi
Abecedika ali Plateltof (1789):	3. Katir nam skus tebe gmira to ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi
Abecedika ali Plateltof (1789):	3. Katir nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſvojo tovarſhizo. Tonzhek. (potuhnen. ) Meni ſe nizh ne lubi. Jęrza. Veſsęl bodi! Baron. Pobéri ſe! Jęrza. Sej bo s' mano plęſsal

veselapridevnik, splošni, nedoločeno

vesela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila
Stric Tomaž (1853):	od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo in čast kralja vseh kraljev, kakor mu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Hotel Bog, da bi jim kmalo imel dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala

veſela

Genovefa (1841):	bolj ljubiſh, kakor vſe té ptizhe. Tudi bi imela bolj veſéla biti, kakor oni vſi in ne ſkerbéti, ako ſe ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki

veſſella
Ta male katechismus (1768): Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od

veselepridevnik, splošni, nedoločeno

vesele

Robinson mlajši (1849):	ga vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate
Blagomir puščavnik (1853):	potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele ure bote še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti tedaj na kratko povem: Kdor se ne bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki priti
Revček Andrejček (1891):	Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana
Zeleni listi (1896):	ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu

veſele
Genovefa (1841): lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali

veſsele

Sacrum promptuarium (1695):	terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi

veselegapridevnik, splošni, nedoločeno

veselega

Stric Tomaž (1853):	nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča
Ferdinand (1884):	hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar

veseliga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vidili, ki ga je vodstvo te razstave napravilo v posvečenje veseliga dohoda našiga presvitliga Cesarja Ferdinanda I. v to razstavo , ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Čast, komur čast gré. Naše Novice so nam že marsikaj veseliga in dobriga povedale; spodobi se tedaj, de se tudi slava
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli

veſeliga
Genovefa (1841): jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes

veselejšipridevnik, splošni, primernik

veselejši

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	slovó vzélo in novo je nastopilo — polno vošíl de bi veselejši bilo od pretekliga! Léto 1848 je veliko obljubilo, léto 1849
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	ne obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na — veselejši Božični čas! Radi se udarno previdnosti Božji — a ne udajmo

veselempridevnik, splošni, nedoločeno

veselem

Krivica za krivico (1859):	bila še celó njegove pohlepnosti omamila. Po silno prijetnem in veselem potovanju je prišel nazadnje dosti pozno v Petrograd. Domišljeval si
Spomini (1860):	in po vojaških vajah poravnala in bolj ponosna postala. Po veselem spoznanju se usedeva, in to je, da se najina govorica
Moč ljubezni (1865):	leta! Tudi takemu, ki se poda prostovoljno na pot, v veselem upanju na ptujem dobiti, kar srce želi, zgubé v trenutku
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	onej dobi bi ta misel ne bila laskala! V nekem veselem društvu v Lepšini pri grofu Lokateliju, je bil Tatenbah podpisal
Na Žerinjah (1876):	za potnike česar je bilo treba za okrepčanje, in v veselem razgovoru ter mej različnimi igrami, katere je uvel Gernau po
Marjetica (1877):	sredi prijetnega zelenja. Spredaj otroci, potem mladenči in deklice v veselem pogovoru, za njimi žene in babice, potem možakarji in sivolasi
Ljubljanske slike (1879):	tič s pristriženimi peruti, z eno besedo: žalosten post po veselem dijaškem predpustu. Na gimnaziji je nagajal profesorjem in morda tudi
Najgotovejša dota (1892):	njeni v oblakih sezidani zlati gradovi o bogati bali, o veselem predpustu, o veličastni svatbi in o lepem, pridnem in poštenem
Moja hoja na Triglav (1897):	Razstanek med Črtomirom in Bogomilo bi ne bil možen ob veselem Blejskem jezeru, zato ga je Prešeren postavil v resni Bohinj

veſelim
Genovefa (1841): gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je ſerzé k Bogú

veselemupridevnik, splošni, nedoločeno

veselemu

Valenštajn (1866):	V živenije, človeštvo zopet vrne! Prapori razvijó k odhodu se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	tudi gosp. Kam potrudil vstrezati občinstvu z dobro postrežbo, se veselemu občinstvu ni nič kaj domu mudilo do zgodnjega jutra. (V

veselimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo

veselipridevnik, splošni, nedoločeno

vesel
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga

veselej

Valenštajn (1866):	nego on, Dogovorjeno vse je že. Ta večer Hoteli pri veselej smo gostii Oba prijeti živa. Smrt je krača. Sedaj potrebne
Ferdinand (1884):	strup brez zdravniškega privoljenja nikomur ne sme dati. V nekej veselej druščini, kjer se marsikaj govori, stavil sem z nekim mladim

veseli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč v novo so
Zlata Vas (1848):	bilo čez teden storiti in popraviti. Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki
Roza Jelodvorska (1855):	privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice
Ferdinand (1884):	bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način
Ferdinand (1884):	prišel Peter z grofom ali Peter ni bil več stari, veseli pevec. Bil je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod
Izidor, pobožni kmet (1887):	kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa veseli g. župnik in so si ga odbrali za angeljsko službo

veſeli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil

veſseli

Sacrum promptuarium (1695):	ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò
Sacrum promptuarium (1695):	njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta

veſſeli

Branja, inu evangeliumi (1777):	nym pokasov roke, inu ſvojo ſtran. Tedej ſo bli Jogri veſſeli, de ſo Goſpuda videli. Inu JEsus je supet k' nym
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ta veſſeli Tajl. 1. Katiriga ſi ti Diviza ſpozhęla. 2. Katiriga ſi

veselihpridevnik, splošni, nedoločeno

veselih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard
Blagomir puščavnik (1853):	čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa tudi vesela misel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da

veselimpridevnik, splošni, nedoločeno

veselim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat
Blagomir puščavnik (1853):	svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej
Valenštajn (1866):	Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi jo bil videl, ne bi
Zoologija (1875):	svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega

veſelim
Genovefa (1841): ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je

veselimipridevnik, splošni, nedoločeno
- veselimi
  Blagomir puščavnik (1853): besedo; ljudje tukej so sem prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in

veselopridevnik, splošni, nedoločeno

veselo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika
Sveti večer (1866):	nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite, to ste meni storili”, rekel
Oče naš (1885):	ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh

veſelo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe
veſselu
Sacrum promptuarium (1695): ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati

▶ Vesel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Vesel
Zlata Vas (1848): zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se

Vesela

Zlata Vas (1848):	ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil
Zlata Vas (1848):	se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je

▶ veselica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veselic
Blagomir puščavnik (1853): molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se

veselica

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se je tudi nam v Kropi en dan pozneje, to
Blagomir puščavnik (1853):	koj iz malega vterdil. — Nar bolj prijetna pa je bila veselica, ki jo je vitez vsako jesen svojim podložnim napravil. Vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Serčno želimo, da bi se nam tù večkrat napravila taka veselica in da bi se družba množila od dne do dne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	kdor nima posebnega spričevanja z vstopnim listom. — V nedeljo je veselica v čitavnici. Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	13. marca je beseda, 17. aprila beseda s plesom. Vsaka veselica se začne ob 7. uri zvečer. Ako se kaj prenaredí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	čitalnica zopet oživela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	kakor je podoba, ledú? To to bode nadloga poletju. — (Silvestrova veselica. ) Tri zvezde so v našem čitalničnem življenji, ki posebno ljudí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ljudí na-se vlečejo: Vodnikova beseda, maškerada pustni večer in Silvestrova veselica. To se je tudi zdaj pokazalo, ker so bili gorenji

veselicam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	naj se pazi na to, da ne zahaja nihče k veselicam, kdor ni ud ali kdor nima posebnega spričevanja z vstopnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Ako se kaj prenaredí, se bode oznanilo; posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	bi priporočali odboru čitalničnemu, naj bi se spuščali k čitalničnim veselicam ljudje le po društvenih pristopnicah in naj bi se pri

veselice

Blagomir puščavnik (1853):	preserčnim veseljem ovenčal. „Nikoli še, se pomenujejo stari, nismo „Planinske veselice” s takim dobrim sklepom dokončali, kakor danes, pa tudi gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	12. januarja; začne se ob 8. uri zvečer. Vse druge veselice ostanejo po redu tako, kakor kaže razposlani program, namreč: 17.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	domu mudilo do zgodnjega jutra. (V čitalnici) bodo sledeče predpustne veselice: 10. dne t. m. je plesalna vaja, 18. dne t.
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pesem iz ust svojih otrok, bila je presrečna. Celó pevske veselice na kraljevem dvoru ji nijso tolikanj veselja naredile, ko ta
Ferdinand (1884):	Tudi je ni mati vodila na plesišča in druge jednake veselice, ki so nedolžnosti vedno nevarne. Ker je bila tudi bistrega

veſelize
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te

veselici

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pohvala mu je po pravici donela od vseh straní. Konec veselici, ktero je slajšala vojaška godba in Khamova postrežba ter veselo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dec. ) — V „Slov. Nar.” štev. 143. je od tukaj o veselici, ki jo je bil napravil vipavski „Sokol ” v spomin Preširnu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je

veselico

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bližal cesarjev rojstni dan, privolili so mu in namenili veselico na to godovnico. Konec decembra je že bilo in necega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	takim, kterim geslo je razpor! — (Silvestrov večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Schnallenwirthu”, kjer so si bili v Ljubljani bivajoči Čebi napravili veselico. Ker brez napitnic in govorov navadno take zabave niso, je
Ferdinand (1884):	nastopil službo. O tej priliki je novej župniji priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav dobro pogostil vse reveže

veſelizo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po pitano tele, ino sakoljite ga; goſtíli ſe bomo, ino veſelízo obhajali. Sakaj ta moj ſin je bil umerl, pa je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	otroka ſvetlimu Zeſarju perdobil, tukej imate mojo roko. Daneſ bomo veſelizo pili na sdravje naſhiga dobriga Ozheta ! — J. Demſher. Toča in

▶ veseliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veseli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih pridnosti učí
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je bila: „Me veselí, de nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad
Roza Jelodvorska (1855):	zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši veseli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Se ve, da so ljudjé napravili vse to, ker jih veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli
Zeleni listi (1896):	To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me veseli, da je tako. Znano pa ti tudi bo, Ljuboslava, s

veſeli

Genovefa (1841):	O hvala Bogú, de ſte vunder ví? O, kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj

veſsely

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Smeſhnava. To me prov veſsely , de jo posnajo. Shush. Toku dobru, koker njih, zhe ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	me veſsely , mojo sheno lubit , jo lubim ; kader me ne veſsely vezh, pak eno drugo. Kaj bi ſe ſilil? Kamer ſerzę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vedó , de ſe bom jeſt shenil. — No, no, me prov veſsely. Smejhnáva. Perjatel, je ſzer govorjénje od ene shenitve, ręſs je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Veſsélje inu vshiték , Nęshka , to je naſha poſtava. Dokler me veſsely , mojo sheno lubit , jo lubim ; kader me ne veſsely vezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſs sa letęga ſovrasnika ſhe vęjdili niſo, taku me ſilnu veſsely, de vam ga danàs pokashem, inu vy bote ſamy ſposnali

veſſelli

Ta male katechismus (1768):	da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja
Ta male katechismus (1768):	koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta ſamaſvoja , ta je naſs uſſih mate. Sekaj ſtojy sapiſſanu : veſſelli ſe ti naporodna , katira narodiſh ! prederi naprej , inu upy , katira

veſſelly

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' tvojemu serzu bo uſſe zel tihu poſtla-lu, de se veſſelly, inu v'srezhi poskakuje tvoja dusha. Upij k'meni ob
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	malupridnu shiby, ter se v' taiſteh bres spomina na Boga veſſelly. To narshpotlivshe suſhnoſt terpę ony, ter bodo v'rôſhelne posvejtneh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	obzhute, ta se bres uſſega vunajnega troshtarja sam V sebi veſſelly. En Kriſtian upa od Boga uſſe dobru po temu ſhivlenju

veselijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah
Divica Orleanska (1848):	pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra

veſele
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj

veſelijo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino moja otroka! Sheljno me she domu perzhakujejo, ter ſe veſelijo, de jim bom kaj prineſla; alj kako shaloſtni bojo, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri imajo ſvojimu prebivaliſhu permerjene teléſa , imajo pamet in ſe veſelijo ſvojiga shivijenja. Morebiti bomo kadaj, to je na unim ſvetu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ob nedeljih in prasnikih ſvoje polje obhodijo, mnoshne rodovitnoſti ſe veſelijo, in pregledújejo, kaj bi bilo tu ali tam popraviti; prevdarjajo

veselil

Zlata Vas (1848):	cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse prenareja in popravlja
Ferdinand (1884):	prinese sam. « Peter ni znal, bi se li jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj trud; lahko
Zeleni listi (1896):	vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost

veſelil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v'
Genovefa (1841):	sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih
Genovefa (1841):	v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna

veſeliu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): peku bo doJbiu, Ta brumni pa v'Nebeíih se vezhnu veſeliu.
veſselil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá
veſſellil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat

veselila

Oče naš (1854):	čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj
Oče naš (1885):	čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj
Oče naš (1885):	si še kaj želiš? “ Barba se je Bogu zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in
Zeleni listi (1896):	Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj
Zeleni listi (1896):	cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši, je
Zeleni listi (1896):	so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika

veſelila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj
veſſellila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo

veselile
- veſelile
  Genovefa (1841): prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti

veselili

veselile
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté

veselili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pri svojim bratu in svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno
Blagomir puščavnik (1853):	ljudje tukej so sem prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zajca tako po sreči dobil. De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim

veſelili

Genovefa (1841):	niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali

veſselili
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen.

veselilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi udje kmetijske
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha
Zlata Vas (1850):	in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec perviga léta, de tako
Blagomir puščavnik (1853):	polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega
Stric Tomaž (1853):	in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno upal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu

veſelilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zelo ſvojo graſhino dali, je djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina
Genovefa (1841):	bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj
Genovefa (1841):	popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo. Ko je pa ſhe verh téga — kar ſi je na

veselim

Roza Jelodvorska (1855):	zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj
Zeleni listi (1896):	veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me
Gozdovnik (1898):	gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina

veselimo
Sveti večer (1866): Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o
veseliš
Ferdinand (1884): angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske
veselita
- veſelita
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe

veselite

veſelite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bilo prerokovano; prerok Zaharija namrezh pravi v' ſvojim prerokovanji: „Veſelite ſe, Jerusalemljani! vaſh kralj ino Svelizhar bo kmal priſhel; ubog
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	savoljo mene preklinjajo, preganjajo, ino vſiga hudiga po krivim dolshé; veſelíte ſe, in od veſelja poſkakujte, vaſhe plazhilo je veliko v'

veseliti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stopiti noi skues teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM
Stric Tomaž (1853):	do konca stanoviten biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v

veſelit'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	reſnizi super biti, Tisto gor vset' odlagati, Bratu na mestu veſelit', Sa Boshio gnado nidig bit'. 7. Terdu ſerze vſelei imeti
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſpoſht'vati: Lubit' té, inu v'tebi Sé ked tvoja ſtvar veſélit': Moj Bog ! to podejli mi. svoje ſtarshe ſpoſhtuvati , Kęr, mignejo
Abecedika ali Plateltof (1789):	shivęt'. Jeſt ſe ſzer ku en mladenzh Hózhem mojih dny veſelit': Vonder ne takú, de b' mé Imel na rſtaoſt gręvat'

veſeliti

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti, Inu tamkei veſeliti Se per tebi vekumei. Ta shestnaista Peilem. She vſelei h'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Peiſem. She ena druge po shegnu. 1. Nam se je veſeliti, Zhudesh se je sgodiu, Kristus se ozhe skriti Debi viden

▶ veselivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

veselivši
- veſelivſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo

▶ veselje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veselja

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina. “ Več
Tine in Jerica (1852):	sama smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica
Blagomir puščavnik (1853):	in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV
Roza Jelodvorska (1855):	viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor
Čas je zlato (1864):	človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil
Oče naš (1885):	k Bogu in svetnikom, temuč v kraj, kjer ni ne veselja ne žalosti!
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav

veſelia

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſt nam je Syn Boshji nasnaine dau, de nikar od veſelia, nikar od pleſſa, inu skakeina, nikar od ſmeha, ukeina, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke tih ſourashniku h'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga veſelia, inu ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah te shvíne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſæculi gaudia, & optanda pro peccatis mæſtitia. Bati ſe morjo Chriſtiani veſelia tiga ſveita, inu sheleti to shaloſt zhes ſvoje grehe. Taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar vezhi dopadeine Ozheta Nebeſhkiga, inu ta sazhetik naſhiga vezhniga veſelia sazhne v' timu vertu Gethsemani splakan, inu shaloſten biti. Inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	currendam viam, a ſummo cælo egreſſio ejus. On je od veſelia
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je sgrivalu. Koku kratku je tu veſelie tih hudobnih! od veſelia je ſnozhi skakou Judesh, de je nemu tu isdavaine ſvoiga

veſelja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Od velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza
Genovefa (1841):	odgovorila Genovefa. ” „Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg
Genovefa (1841):	shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Med tem je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev

veſella

Branja, inu evangeliumi (1777):	MArienu posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu: inu Elisabeth je bla s' Svetim Duham napolnena : inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda vſe ſvetuſti, Skrivnu saſtopna

veſsela
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela zhes tó grę, inu predá vſe, kar imà, inu kupi

veſselja

Biblia (1584):	naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes taiſti imèl, inu je predal vſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj

veſſela

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiriga , ke en zhlovek najde, tok njega ſkrije, inu od veſſela nad nym gre, inu preda uſſe, kar ima, ter kupi
Branja, inu evangeliumi (1777):	mojimi usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu ſvelizhana ſi ti, ke ſi virjela, sakaj tu

veſſella

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	videl, de ta svejt nezh stanovitnega nima, inu de poſemelskega veſſella rihtek konz je ſhaloſt; ſakaj al bosh ti v'lubeſni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je veliku dobrega ſadoblenje. 1 Nekjer dergi nisem jeſt vezhega veſſella neshla, koker v molitvi. Tu je moje ſhivlenje goriderſhallu, ke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh pokushal od potoka uſſega veſſella: tedej bosh ti tem nebeshkem v' roke segal, inu is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so se toku rekozh v svojemu serzu restopili od duhovnega veſſella, ſakaj ony so uſſellej v'mojemu pogovarjanju, katiru sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bli polni grenkobe, inu britkuſte. Jeſt sem se szer veliku veſſella nad mojem Synam uſhila, al ſavle terplenja, katiru je njemu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſovrashuv: satu je tebe Bog, tvoj Bog s'vojlam tega veſſella pomasov, vezh koker tvoje tovarſhe. Inu ti Goſpud li v'

veselje

poveſeljenje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe na daljej govoril, ino vſim ljudem v' nauk ino poveſeljenje rekel: „Ne ſpravljajte ſi sakladov na semlji, ampak sa nebeſa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	V. Jesuſ je nam v' poduzhenje ino poveſeljenje ſhe rekel: „˛S' kakorſhno mero boſte mérili, ſ' tako ſe

veselje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v lepim vremenu vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. )
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije
Sveti večer (1866):	s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko. Šla je! Zdaj je vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni
Zeleni listi (1896):	uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem

veſelie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vertu tiga ſveita nezh drusiga, koker tu veſelie naſhiga ſerza, inu te lushte naſhiga meſſa naiſhemo, katiri v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mene videli, ſo ſe meni poſmihvali, Ta ſveit ima ſvoju veſelie per vshiuleinu tih lushtou, dobravole, napelaveina
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' ſmerti obſojen, ga je sgrivalu. Koku kratku je tu veſelie tih hudobnih! od veſelia je ſnozhi skakou Judesh, de je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prejeli, je oblubiu ſam Chriſtus Joan. 16. de bode vaſhu veſelie popounima. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je, kar veſely, vezhnu pa, kar pezhe, premiſlimo, de tu veſelie tih hudobnih zilu kratku terpy, inu ſe kitru, koker per
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dobro ſmert ſturiu, inu debi po ſmerti v' tu vezhnu veſelie v' nebeſih perſhu, je sa tebe terpeu, inu sa tebe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	On je na ſebe vseu naſho shaloſt, debi nam ſvoju veſelie dau. Lubesnive duſhe! skus leto ſvojo nar vezhi shaloſt nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiga praviga povsdigneina teh ſerz pruti Bogu, inu enu ſrezhnu veſelie, inu ve-
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun

veſelje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako
Genovefa (1841):	tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe
Genovefa (1841):	ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat
Genovefa (1841):	njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte

veſsele

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe

veſselje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron. Perpelite jih tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi

veſſele

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	revn, inu slab moje dete! koker katire napezhnu, inu naſmasnu veſſele v'posvejtneh rezhęh ima. Uſſe je szer dobru, kar je
Branja, inu evangeliumi (1777):	bil, ozhem jeſt tebe zhes veliku poſtaviti, pejdi noter v' veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri je dva zenta
Branja, inu evangeliumi (1777):	ozhem jeſt tebe zhes tu veliku poſtaviti, pejdi noter v'veſſele tvojiga Goſpuda. Na dan zhiſtiga bres uſſiga madesha Spozhetja Matere

veſſelje
Sacrum promptuarium (1695): ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu

veſſelle

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se

veseljem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vse bolj ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali
Blagomir puščavnik (1853):	prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik
Blagomir puščavnik (1853):	in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako
Oče naš (1885):	je tudi Ménart več krav kupil in je začel z veseljem svojo kmetijo. Saj je imel s čim začeti jo, ker
Oče naš (1885):	živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse
Gozdovnik (1898):	Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega

veſeliam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	goluſnih, inu hudobnih ludeh, na ſturimo, debi otli s' naperpuſhenim veſeliam naſho shaloſt ohladiti, temuzh od Nebeſs naſh trosht, inu pomozh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	huiſhi je; ſi puſtimo dobru biti, ſi vſe pervoſhimo, s' veſeliam ſerze paſſemo, vſe teshave ſourashimo, inu ravnu tu je, katiru
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	priti, ali naſh dobizhek, ali naſha ſhkoda? premiſlimo, de sa veſeliam gre ta shaloſt, premiſlimo, de minutnu je, kar veſely, vezhnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Zirku h'nuzu nam Je v'novim Testamentu Prejela s'veſeliam Teh sedem Sacramentu, s'Tistih te gnade mozh Nam pride
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'

veſeljam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize

veſeljem

Genovefa (1841):	Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle
Genovefa (1841):	je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo
Genovefa (1841):	notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo toláshbo od ſvetá in

veſselam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam

veſseljem
Biblia (1584): ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe

veſſelam

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu ſanuzala, inu h'gorijemanju
Branja, inu evangeliumi (1777):	pezhovje, ſo taiſti, katiri, ke ſhliſhejo, tok to beſſedo s'veſſelam goriusamejo, al ti nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo

veſſellam

Ta male katechismus (1768):	I. Vsi virni Kristiani! ſdej stop'te naprej: * de Boga s' veſſellam prov hvalte uſſellej. Folk. Rezh Ave Maria s' serzam, 'nu
Ta male katechismus (1768):	inu skus S. Kerst Xtusovi zhedi se perdruſhuvalli is naisrezhenem veſſellam tega S. Pastirja. Med tem je bil Grogor en ſhlahtnek
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	po teh narojstrejsheh potah tega svejta vode. Serzhnu, inu is veſſellam se Bogu zhes daj, inu koku pametnu se ti sturil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le samega Boga. Takrat bosh ti se is enem naiſrezhenem veſſellam smejal, kader bodo ti hudobni jezhalli: Mi smo tu ſhivlenje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k' zvetju, inu bo belu k' ſhètvi, kjer se is veſſellam v' skedne skupspravla, inn k'jędi na miſo poſtàva zel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil, inu bosh na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'shtalezi v'Bethlehemu, inu je is mano is narvezhem veſſellam svojega serza ſvelizharja tega svejta moli! Od della svojeh rok
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ony to ſvesdo ugledali, ſo ſe obveſſelili is prevelikem veſſellam ſilnu. Inu ſo ſhli

veselju

veselji
Viljem Tell (1862): angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti

veselju

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina
Robinson mlajši (1849):	nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri

veſeliu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ſmeha, ukeina, inu dobrovole, ampak od shaloſti ſe pride h' veſeliu. Shaloſten je biu naſh Isvelizhar s' eno takſhno shaloſtjo, kakershna
veſelji
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim
veſelju
Genovefa (1841): to pa ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe ſtorila, in njén

▶ veseljovali neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

veseljovali
- veſeljovali
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza

▶ veselo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veselo

Divica Orleanska (1848):	In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni
Čas je zlato (1864):	orodje v roke! Eni sèm! drugi tjè! le urno in veselo! Kmalo bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri
Deborah (1883):	providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke
Revček Andrejček (1891):	da si smem to misliti, potem pa še ne grem! (Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže
Revček Andrejček (1891):	prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša

veſelo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino

veſelu

Abecedika ali Plateltof (1789):	narejeno brado, inu druge take otrozhije. Eniga otroka jutrenu voſhenje. veſęlu ſe jeſt sbudim supet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim jeſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet sajtru veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim ſerzam tebi ſlushiti, tebe zhastiti
Abecedika ali Plateltof (1789):	tem Bogu k'zhaſti, inu ſvojim ſtarſham k' toſhtu , inu veſelu shivel.
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet sjutraj veſelu mogl gorivſtati, inn is zhiſtim ſerzam tebi ſluzhiti, tebe zhaſtiti

▶ veselost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veselost
Ferdinand (1884): ves zamišljen in bled; govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako

▶ veslaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

veslaje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami

▶ veslanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veslanjem
Tiun - Lin (1891): in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih

▶ veslarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

veslarice

veslarke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	jo je k sebi s tako opreznostjo, kakor bi bile veslarke bile njegove hčere, jaz pa njegov sin. Zábil sem vam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	katerega bi se tudi Nemec ne smel sramovati. Francoz. Moje veslarke so bile krepke ženske. Kakova ramena so to bila, gospod

▶ veslati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vesla
Blagomir puščavnik (1853): poslovivši se Blagomirov dom, ter se poda čez skalovje, in vesla domu. Blagomir pa obstoji in gleda večerno zarjo. „Ali bi

veslali

Tiun - Lin (1891):	pa več. Meni se mudi! « »Plačajte dvajset tisoč tolarjev in veslali bomo nazaj! « odvrne mi Kitajec, ki je bil po vsej
Tiun - Lin (1891):	Pa nihče ne dá nobenega odgovora, le vedno urneje so veslali. Začel sem slutiti, da so me prekanili in ujeli. »Nikar
Gozdovnik (1898):	ali pa na galejo! « (velika ladija, na kteri so kaznjenci veslali). Don Antonio stopi prav pred njega. Na njegovem obličju se

veslati

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo moč. "Pa

▶ veslo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vesel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu

vesla

Blagomir puščavnik (1853):	hči, prelepa Zalika, in Milko sam v svitlej vitežkej obleki vesla, v drugem pak sedi Rezika nekaj druzih sosedenj in bližnjih
Tiun - Lin (1891):	razpele vsa jadra in na nekojih so rabili še celó vesla. »Lastavica« pa še vedno ni dobila dobrega vetra; kajti ni
Gozdovnik (1898):	prežalci vojni čoln, napolnjen z apaškimi vojščaki, ki so ga vesla gnala naprej med njimi in med otokom. Za tem je

vesli

Robinson mlajši (1849):	veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na

veslo

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje
Blagomir puščavnik (1853):	Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala

veslu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose

▶ vesni pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vaški; Teodor Domej: e-korespondenca

vesnega
- veſniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier

▶ vesoljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vesoljen
- veſs volen(združena oblika)
  Branja, inu evangeliumi (1777): bilu. Inu po ſheſti uri je ena temma poſtala zhes veſs volen ſvejt, noter da devete ure. Inu ſonze je merknilu
- veſs voln(združena oblika)
  Branja, inu evangeliumi (1777): taiſti bo njo neſhuv. Sakaj , kaj pomaga zhloveku, aku bi veſs voln ſvejt dobiv, na ſvoji duſhi pak bi on ſhkodo
- vuſs volen(združena oblika)
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa
vesoljne
- vesvoljne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati
vesoljnega
- vesvoljnega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev
- veſoljniga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim

vesoljnem

usemu volnemu(združena oblika)

Ta male katechismus (1768):

v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty

vesoljnem
Fizika (1869): Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra

vesoljni
- vus ulni(združena oblika)
  Biblia (1584): ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi
- vus volni(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude
vesoljno
Gozdovnik (1898): napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani

▶ vesoljnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vesoljnosti
- vesolnosti
  Divica Orleanska (1848): z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti

▶ vespermantel neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vespermantel
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.

▶ vest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vest

vejſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę jiti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti

vest

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	videl, kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in
Zlata Vas (1848):	rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko
Zlata Vas (1848):	zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste
Zlata Vas (1848):	svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba
Blagomir puščavnik (1853):	obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez vse. Kaj pa vi mislite
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„V svoji žalosti in ker me je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo
Ferdinand (1884):	bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni

veſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt !
Genovefa (1841):	pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter
Genovefa (1841):	s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu

vesti

vejſty

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Moja duſha je pokójna ne sa volo dobriga ſprizhovanja moje vęjſty, ampak sa volo tę neſkonzhne miloſti mojga Bógá. Naj vshę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pridiga Na Nedęlo Quinquagęsima. Od ene falſh, ali lashnive vęjſty. * Et ipſi nihil horura intellexerunt. Inu ony od vſiga letęga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pridiga Na I. Nedęlo po Velikinozhi. Od myrú tę vęjſty. * Pax vobis. Myr vam bódi. Joan. 20, 19. Kaku ſręzhni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtojí, de vam my leta myr tiga ſèrza, myr tę vęjſty vóſhimo, inu vam povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drusiga, kakor enu oſnuvanje od sgol ſlaboſt, inu pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov, od ponovlenih oblub ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade? Poſtavim: kaj ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boshje ſodbe v' shivu pred ozhy poſtàviti, de tę otèrpne vęjſty sbudy, katere sa vólo hudih navad ſkoraj nizh vezh ne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru bó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta greh, katęriga je edèn ſturil, vękſhi je pezhenje tę vęjſty; Inu kęr letó pèzhenje drusiga ny, kakor boshja ſhtima, kęr

vesti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim
Zlata Vas (1848):	Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó. Ubogi pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse.
Ferdinand (1884):	dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca
Občno vzgojeslovje (1887):	dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti
Gozdovnik (1898):	ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do
Lohengrin (1898):	Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja

veſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She

veſty

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dan v' lepemu myru svoje veſty dobru sklenil. Tega pak nimash. ti vonder virvati, de sleherna
Kratkozhasne uganke (1788):	dekle she ſdej pretepajo, inu ſhlofajo, ter si nobena, nobene veſty nadela. Use mene dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le

vestjo

Robinson mlajši (1849):	valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino
Ferdinand (1884):	grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in

veſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo

▶ Vesta samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Vesta

Astronomija (1869):	(Vesta) meri 58,5 milje, najmanjša (Hestija) pa 3,3 milje. — Te zvezdice
Astronomija (1869):	Ostern, 295. Venera, 304, 322. Vesnah. , (nebo), Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260.

Vesto

Astronomija (1869):	exilitatem non videamus.” — Jožef Piazzi je res 1. 1801. našel „Vesto”, in dandanes poznamo že 108 tacih zvezdic, o kterih se
Astronomija (1869):	more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov premer meri 20.018, os
Astronomija (1869):	tega so res našli male premičnice: Palado, Junono Cerero in Vesto, ktere imajo za kosove kake veče premičnice. O premičnicah v

▶ Vestfalija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Vestfaliji
- Vestfalii
  Valenštajn (1866): hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine

▶ vestfalski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vestfalske

veſtfalſke

Kuharske Bukve (1799):	v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to
Kuharske Bukve (1799):	24. Veſtfalſke klobaſe. Vsami tri libre govejiga meſa, inu eno libro goveje

vestfalski
Kmetijske in rokodelske novice (1846): znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico

▶ vesti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vedel

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bil pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ali „vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je

vedla

Robinson mlajši (1849):	tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar

vedli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči
vedlo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam
vesti
Robinson mlajši (1849): dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina

▶ vestit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vestit
- veſtit
  Sacrum promptuarium (1695): zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe

▶ vestno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vestno
Občno vzgojeslovje (1887): zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi

▶ vestnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vestnosti
Občno vzgojeslovje (1887): kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu
vestnostjo
Občno vzgojeslovje (1887): moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 126 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 126 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —