Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 29

▶ grah samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima prasič ikre je to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil
Botanika (1875):	plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva

graha

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v

grahu

Robinson mlajši (1849):	naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla
Robinson mlajši (1849):	razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat

grahom

graham

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pulti, toku hitru na mleku posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni
Kuharske Bukve (1799):	vſe obarí; potlej perſtavi dinſtat s' ſrovim maſlam, inu selenim graham; potem salíj s' govejo zhiſto, ali rumeno shupo; gvirzaj, oſoli
Kuharske Bukve (1799):	otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri do mehkiga. Drugi to jęd naréjajo na to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mlinci. Govedina s polivko iz šalotne čebule. Solata z zelenim graham in kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa. Plameči angleški cmok. 11.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzemi vola, in vode ni treba. Grahova župa z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en maselc suhiga graha tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Brizgani krofi. 137. Krompirjeva župa. Jabelka oblečene. Polenovka z zelenim graham. Raki v smeteni. 138. Karpovo mleko. Ohrovtov štrukel. Jajca z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi in z zelenim cukrenim graham v srovim maslu z malo zelenim peteršiljem duši (dinstaj); kadar

grahu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba

▶ Graham samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Graham

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):

notranjih Palmerston, denarstva Gladstone, vojništva Herbert, scer so še Granworth, Graham, Newcastle, Granvili, Argyll, Wood. Molesworth in Lansdowne. Milodari za reveže

▶ grahorjevo pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

grahorjev
- grahorjevo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do

▶ grahorka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grahorka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo

▶ grahov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grahova

Kuharske Bukve (1799):	140. Grahova torta. Męſhaj rahlo eno libro putra, deni vaju 20 jajz
Kuharske Bukve (1799):	Hitra torta. 138. Viſhnova torta. 139. Torta bres jajz. 140. Grahova torta. 141. Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vinska; samo namesto vina vzemi vola, in vode ni treba. Grahova župa z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z grahovo vodo, kolikor je treba, zalije, se napravi čista grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan

grahove

Kuharske Bukve (1799):	ſhe enmalo na sherjavzi puſti, potle vlì eno sajarmizo grahove shupe, ali druge na njo, naj savrè. Po tim vsami
Kuharske Bukve (1799):	od pol lemóne; jęſiha kulikor je tręba kíſati, rędke zhiſte grahove shupe; ſpęt pokrì, de ſe duſhí; sloshi ribo v' ſklędo
Kuharske Bukve (1799):	grahove shupe; potle vlì notri v' jęſih perſtresheno ribjo kri, puſti
Kuharske Bukve (1799):	od shab, grahove shupe, en kosarz vina, ſok od pol lemone, puſti dalaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt

grahovi

Kuharske Bukve (1799):	gorkim gor iti; potle jih ſpezi v' tortni ponvi. 73. Grahovi bandelzi. Kuhani odzejeni grah presheni ſkusi ſito; graji more ſuh
Kuharske Bukve (1799):	kruh v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na grahovi shupi ſturiti, inu jo na ſhtirvoglati sręsani oppezhen kruh, katiri

grahovo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-

▶ grahovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grahovec
Mineralogija in geognozija (1871): 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit

▶ graja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	policijo na pomoč, ako duhoven stori svojo dolžnost in očitno graja očitna sacrilegia! To niso nobene politične pridige, to so bramba
Občno vzgojeslovje (1887):	brez vspeha; prevečkratno poučevanje rodi radovednost; hvala provzročuje marsikdaj domišljivost; graja včasi razsrdi, včasi oplaši i.t.d. 3. Kadar izhajaš z zmernejšim

graje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino

▶ Graja samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Graja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po najnovejši šegi, po izbranem okusu napravljati; njeno ime je Graja. Tretja, Sira, je bila iz Azije; hvalili so jo zarad
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si lase ruje in z rokami vije, da je sužnja Graja, ki jej je bila v sobo prinesla pisanje, kar strahú

▶ grajan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grajana
Kmetijske in rokodelske novice (1847): eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno

▶ grajanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

meščanski; Pleteršnik

grajansko
- gradjansko
  Divica Orleanska (1848): glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila

▶ grajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tiſtimu pa, kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel: „Goſpod Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi po goſtama po zeli ilirſki desheli dobivali; naj jih graja Peter ali Pavl, kolikor hózhe, nizh ne de, blagi in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manjka, zheſar bi ſe grajati dale. Temu pa, kdor jih graja, in rezhe, de niſo po godu, de jim tega ali

grajajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh hitreje ne vmede

grajal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal; pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za
Oče naš (1885):	Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard

grajati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle

▶ grajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grajska
- gradske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico
- grajska
  Ferdinand (1884): vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu.
- grajſke
  Genovefa (1841): tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu
grajske
Zlatorog (1886): o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more. O

grajskega

Blagomir puščavnik (1853):	večnost. Bilo je že pozno v noč — kar zadoni iz grajskega stolpa čuvajev rog, in veselje napoveduje. Bogomila zrê skoz okno
Blagomir puščavnik (1853):	kraja, pozabljivši Brica v temni luknji, gledajo nazaj na razvaline grajskega stolpa, ki s svitlim zubeljcem gori. Bolj ko Bric na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo zmuznil. Seže tedaj prav globoko

grajskem

Blagomir puščavnik (1853):	da sim vas od gosp spravil. ” Med tim bije v grajskem zvoniku ura enajst. Čuvaj je že na mizi zasmerčal. Sokolarček
Blagomir puščavnik (1853):	temni noči! Vse tako ogrozno; — nobenega sluha žive duše pri grajskem ozidji, le večanje ponočnih ticev, ktere je ogenj iz njih

grajski
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel

grajskih

grajskih
Blagomir puščavnik (1853): še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in

grajſkih

Genovefa (1841):	ſe je na vſim shivotu tréſel. Ko je Genovefa do grajſkih vratpriſhla, je pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga
Genovefa (1841):	unim ſvétu prejel, s njim deliti. ” Ko je grof do grajſkih vrát priſhel, je ukasal satrobiti v snaminje ſvójiga prihoda. Zhuváj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prodajo, ki vſe do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer borſhtnarji drevéſa odkasújejo, ki ſo poſekati

grajskim
- grajſhkim
  Genovefa (1841): kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in

▶ grajščakinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

grajščakinja

grajšakinja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic

▶ gram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grama

Kemija (1869):	avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1 j.-nemški srebrni goldinar 10,5 grama; 1 zvezni ali novi pruski tolar 18,5 grama. Srebro v
Kemija (1869):	ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1 j.-nemški srebrni goldinar 10,5 grama; 1 zvezni ali novi
Kemija (1869):	Dušec. Nitrogenium; N = 14, gostota = 0.976. 1 liter vaga 1,25 grama; najden leta 1772.
Kemija (1869):	bili kovani iz 12lotnega srebra ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno
Kemija (1869):	goldinar 10,5 grama; 1 zvezni ali novi pruski tolar 18,5 grama. Srebro v teh denarjih je 14,4 lotno; stari pruski tolarji
Zoologija (1875):	1 gram znoja in za vsak četvorni centimeter površja 0.007 grama. Izhlapevanje skozi kožo je za zdravje potrebno, in telesu škodi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in obvezale z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode). Vsajene 22. aprila. 5. Kot poskus za

gramov
Zoologija (1875): 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice

▶ gramatičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gramatično
- gramatikalno
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na

▶ gramatika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gramatika

Pozhétki gramatike (1811):	beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena snadnoſt, ali Piſmenoſt. Gramatika je snadnoſt prav govoriti ino piſati. Sa govor ino piſanje
Pozhétki gramatike (1811):	Pozhétki Franzoske Gramatike. Vvod. Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena snadnoſt

gramatiko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na

▶ gran samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

granov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se prasiči prisilijo, da kašljajo. Ta lek obstoji iz treh granov bljuvne soli, ki se v 4 lotih vode raztopijo. Leto
Fizika (1869):	najde se, ako se vaga, da je njena težkota 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 x 848 primerna težkota žeplene kisline

▶ Gran samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gran
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18.

▶ granat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

granat
Mineralogija in geognozija (1871): Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70.
granati
Mineralogija in geognozija (1871): vrsta nikakor ne spremeni. Na primer v granitu se najdejo granati, pa zato granitov značaj še ni vničen. Razvrstitev kamenja.
granatov
Mineralogija in geognozija (1871): 19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po

▶ granati neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

granati
Valenštajn (1866): obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija!

▶ grand neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grand
Pozhétki gramatike (1811): sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi

▶ grande neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grande

Sacrum promptuarium (1695):	olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata
Pozhétki gramatike (1811):	slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina

▶ granica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meja; [sskj]

granice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med
granico
Kmetijske in rokodelske novice (1847): regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih

▶ graničar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graničarjev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac

▶ granit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

granit

Mineralogija in geognozija (1871):	kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev granit, 70. Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav
Mineralogija in geognozija (1871):	tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa
Mineralogija in geognozija (1871):	da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki
Mineralogija in geognozija (1871):	Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit
Mineralogija in geognozija (1871):	48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70.
Mineralogija in geognozija (1871):	Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali

granita
Mineralogija in geognozija (1871): dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó

graniti

Mineralogija in geognozija (1871):	živca, hitro sprhni ter daja rodovitno glinato zemljo. Ako imajo graniti dosti kvarca, so stanovitniši in ko razpadejo, zapusté nerodoviten kremen
Mineralogija in geognozija (1871):	rabili v velicih klada za stebre in spominke. Sprhné nekteri graniti lože drugi teže, kakor so sestavljeni; kteri ima dosti živca
Mineralogija in geognozija (1871):	Tudi podobe, ki jih kažejo po sprhnenji, niso vse enake; graniti v Alpah delajo roglje in rti, v Odenwaldu so pa

granitu
Mineralogija in geognozija (1871): kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah

▶ granitov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

granitov

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	delalo pripravo, da bi vzdignili in po koncu postavili orjaški granitov steber. Katul migne Korvinu
Mineralogija in geognozija (1871):	pesek; grušec pa imenujemo razdrobljeno kamenje vsaktere vrste, n. pr. granitov sviž je razdrobljeni granit, tedaj kvarčevo tinjčevo in živčevo zrnje
Mineralogija in geognozija (1871):	spremeni. Na primer v granitu se najdejo granati, pa zato granitov značaj še ni vničen. Razvrstitev kamenja.

▶ granulit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

granulit
Mineralogija in geognozija (1871): ali žula, 70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl.

▶ grapa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grapi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje
grapo
Mineralogija in geognozija (1871): lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem obziru

▶ grapav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grapav

Mineralogija in geognozija (1871):	Hornstein, rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33.
Mineralogija in geognozija (1871):	70. Granit, pisani, Schriftgranit, 70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke

▶ graphit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

graphit

Kemija (1869):	Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip
Kemija (1869):	378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk
Mineralogija in geognozija (1871):	70. roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik

▶ gras neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

gras

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa 30 gold.

▶ graščak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščak

grajšak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dano železnino imenitno ime svojih fužin zopet poterdik. — J. Rudež, grajšak v Ribníci, je v razstavo poslal nekaj rešet, perstenih loncov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pozlačenje in za pocinjenje razne posode. 44. Gosp. J. Rudeš, grajšak v Ribnici v imenu rešetarjev iz Ribnice, Soderšice in Dolenje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena

graščaka
- grajšaka
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega
graščaki
- graſhinarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi

graščaku

grajſhaku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nadloga nesavarvanih pogorelzov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode. Kratkozhaſnize. (Nekimu grajſhaku), ki je bil slo sadolshen, pravi njegov prijatel : „Zhuditi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vred rajnkima goſpodu baronu Karolu Zoisu Edelſteinſkimu vredno isſlushenimu vojaku, grajſhaku in vlaſtniku mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836

▶ graščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščin
- grajšin
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa
graščina
- grajščina
  Oče naš (1885): žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku
- grašina
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala

graščinah

grajšinah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše

grajſhinah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka

graščinam
- grajšinam
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za njih pravice poverníla, to se bo na Dunaji

graščine

grajšine

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo le za dva, tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana

grajſhine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo to ſhtevilo nabralo, ker ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj dél odrajtali ? ˛Shkóda, ſilna ſhkóda. bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in sa daljne ſkuſhnje perporozhena. Goſp. M. Pregel oſkerbnik krishanſke grajſhine je bil sopet s enim glaſam sa kaſirja kmetijſke drushbe

graſhine

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir

graščini

grajšini

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka

grajſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal

graſhini

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' Baronu. ) Vaſha Gnada , zęla vaſs je s' godzi v' graſhini. Zhe jih bol vùn gonim , bol noter rijejo , — Jeſt ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de je moj moſh vſe verjęl ? — Zhe pak ſanta v' graſhini najde — Nęshka. Jeſt bom vshę ſkerbęIa, de ga ne bodo

graščino

grajščino

Spisi Krištofa Šmida (1883):	smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje
Spisi Krištofa Šmida (1883):	so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna

grajšino

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih

grajſhino

Fabule ino pesmi (1836):	ponisha. Sato je povikſhani Kak ferbóltar kres rezhí, Keri ma grajſhino. Vezh pa tudi ma ſkerbí, Vezh kak vſi ferbóltari, Kajti
Slate jabelka (1844):	kakorſhno je saſlushenje nekiga imenitniga goſpoda, ki je bliso puſhave grajſhino imel. ˛S. Paſnuzi je shelel viditi, kako leta goſpod shiví

graſhino

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali, je djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je

▶ graščinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

graščinska
- graſhinſka
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav

graščinskem

grajšinskim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.

graščinskemu
- grašinskomu
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje, ki

graščinski

grajšinski

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Bog! pomagaj jim, kakor so tudi oni nam pomagali. “ Vsi Grajšinski po dvóri sklenejo roké, in svojo molitev z njeno združijo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	se z hitéčima perutama na ravnost proti Sokólovimu požene. Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba
Blagomir puščavnik (1853):	so bili povabljeni, stari in mladi so se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja

graſhinſki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki. BUDAL0 , njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	PERSHONE. BARON NALÉTEL. ROSALA, njegova Goſpa. MATIZHEK , Gartnar graſhinſki. NĘSHKA, hiſhna dękelza. TONZHEK , en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en

graščinskih

graſhinſkih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih

graščinsko

grajšinsko

Roza Jelodvorska (1855):	je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen
Roza Jelodvorska (1855):	so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo

▶ graščinstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ozemlje, na katerem ima graščak oblast; [sskj]

graščinstva

grajſhinſtva

Genovefa (1841):	de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in
Genovefa (1841):	dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi

graščinstvom
- graſhinſtvam
  Genovefa (1841): in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj
graščinstvu
- grajſhinſtvu
  Genovefa (1841): Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo

▶ grašica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grašica
- graſhiza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati
grašice
- grašice
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo
- graſheze
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je

▶ grašičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

grašično
- graſzhno
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-

▶ graški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

graškega
- graškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana

graški

gradcarski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr.

graški

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	srdci národu celého. Novičar iz slovanskih krajev. V Gradcu — piše Graški časnik — je bila na vseučelišu 21. t. m. očitna preskušnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	na Dunaj v zadevah mestnega loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil

graško
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je

▶ gratati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

postati; Pleteršnik

gratal
- gratou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene

▶ gratati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

postati; Pleteršnik

gratajo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj

gratal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de be poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti nimash
Fabule ino pesmi (1836):	mozhnih nóg; No moje ózhi bodo tvoje, Ti virt boſh gratal ſvétlih ók. « Sdaj ſlépez krulavza poſádi Na ſvoje rame, no
Fabule ino pesmi (1836):	vrazhila dajo, Olje, shajſo, kaj pazh majo, Zhejo, da bi gratal sdrav. Puzhka rata: V’ mersli vodi, Kopajte ga; Mojzhka hodi
Fabule ino pesmi (1836):	boſh nigdar. Tak tvoje noge bodo moje, Jas virt bom gratal mozhnih nóg; No moje ózhi bodo tvoje, Ti virt boſh
Fabule ino pesmi (1836):	No zhednéjſhi gratali. Pravozh je: Obéſi tata! Sakaj nej’ golúfar gratal: Vujſhel bil ba ſhtrikezi. __________
Fabule ino pesmi (1836):	zhloveki je tobak; Mótli bi ſe mu moshjani, Ja ſhe gratal bi nemák: Pa s’ tobakom ſi popravi, Kaj pogubleno je

gratov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir gratov tv pomai mene Bveg Ozha † Bveg sin † Bveg S. Dvh

gratali

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveti! kai sa ene mehke, mu skerbne veſti ſo tukei gratali ti Judje! pogledeite le: tih dinarju, katire ſo sa ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko daso te dnarje sapasli k' kniso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram

▶ gratuliere neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

gratuliere
- gratulire
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): von Krain habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie

▶ grätzer neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

grätzer

gratzer

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koj drugi dan ſo Grazhanſke novize povelje dobile, ne vezh „Grätzer Zeitung. ”ampak „Gratzer Zeitung” piſati. 7. Grudna pretezheniga leta pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo Grazhanſke novize povelje dobile, ne vezh „Grätzer Zeitung. ”ampak „Gratzer Zeitung” piſati. 7. Grudna pretezheniga leta pa ſe je vojſka

▶ grau neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grau
Robinson mlajši (1849): vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau.

▶ grauen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grauen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se

▶ grauer neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grauer
Fizika (1869): prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv

▶ graumanganerz neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

graumanganerz

Mineralogija in geognozija (1871):	70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm
Mineralogija in geognozija (1871):	škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde

▶ grausige neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grausige
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils

▶ grauwacke neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grauwacke

Mineralogija in geognozija (1871):

Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec

▶ grauwackenschiefer neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grauwackenschiefer

Mineralogija in geognozija (1871):

hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder

▶ grb samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grb

gerb

Blagomir puščavnik (1853):	krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je zmiram varno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	bila Genofefa ſhe od neumne sverí objokana, je grof pod gerb grofinje koſhuto isſekati ukasal, de bi poſlednji ljudje te pergodbe

grbom
Valenštajn (1866): strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu
grbu
- gerbi
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.
- gerbu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času

▶ grba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gosenica malega zmrzlikarja; nemško-slovenski slovar

grba

gerba

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ta ſe perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). ) I. Gerba*. Ta goſenza je ſilno majhna, komaj toliko debela, kakor shima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koj v ſpomladi is jajzhiz islese in ſe perkáshe: 1. Gèrba (Raupe des Frostnacht — Schmetterlings). S njo ravno v tiſtim zhaſu

▶ grbast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grbasta

gerbasta

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de

▶ grbav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grbavih
Zoologija (1875): očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali

▶ grbica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grbicami
Zoologija (1875): Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na

▶ grča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grča
- gerzha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada
grče
- gerzhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez
grči
- gerzhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako

grčo

gerzho

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije

▶ grčast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grčasto
- gerčasto
  Blagomir puščavnik (1853): romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše

▶ grd pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdpridevnik, splošni, nedoločeno

gerd

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe pak pravi lakomnoſt, inu ohernija, te je on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn, ſi ſvoje dnarze bobru obernil

grdapridevnik, splošni, nedoločeno

garda
Sacrum promptuarium (1695): pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo

gerda

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je že na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli

grda

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal. «
Izidor, pobožni kmet (1887):	pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz

grdepridevnik, splošni, nedoločeno

gerde

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje
Zlata Vas (1848):	so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rajši na delo šli in z veseljem delali, kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene
Sveta grofinja Genofefa (1857):	britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse morajo njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo

grde

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se
Mlinar in njegova hči (1867):	koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu
Deborah (1883):	šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe

grdegapridevnik, splošni, nedoločeno

gerdiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti

grdempridevnik, splošni, nedoločeno
- gerdim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi

grdipridevnik, splošni, nedoločeno

gerdi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dajo perſtan. — Shternf. Tukej je , Lubka, ( sa ſe ) o sapelivz gerdi! — (ſe joka. ) Miz. Sakaj ſe jokajo ? kaj jim je? Shternf.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi pęſem, kè ſim jo ſhe le
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa tozhaj ſe v' ſvoji ſrézbi ne ſpomni Joshefa. Nehvaleshni, gerdi tozhaj! — 20. Joshef poviſhan. Dve léti potlej je pa kralj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki ga is praviga pota sapelja. Lehko bi bil v' gerdi goſhi, dalezh od doma, obnemogel, ino veverze vender niſi vjel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo

grdi

Ferdinand (1884):	razsrdil, da je kar z nogama ob tla tolkel. »Oj , grdi sitneži,« vskliknil je, »znam, kaj hočejo. « Ko pa zagleda list
Revček Andrejček (1891):	zastrupiti. Grešnik. Kar sem sam videl, mora res biti. Jeklen. Grdi opravljivec! Grešnik Bode se že dokazalo!

grdihpridevnik, splošni, nedoločeno

gerdih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ob réki po travi paſejo. Sa njimi pride pa ſedem gerdih ſ-hujſhanih krav is nje. ˛S-hujſhane krave pa ſo unih debélih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to množico so bile nektére bolj, manj lepo zložene— — pa gerdih, nesramnih nisim našel, zvunaj jedne same, v kteri se jedan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſtopáje v pretepanju shivine, v preklinjevanju, in v mnogih drusih gerdih navadah vadijo,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhervizham sopern in ſhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe

grdimpridevnik, splošni, nedoločeno

gerdim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na

grdim
Mlinar in njegova hči (1867): mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite

grdimipridevnik, splošni, nedoločeno
- gerdimi
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam

grdopridevnik, splošni, nedoločeno

gerdo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje.

gerdu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga
grdo
Izidor, pobožni kmet (1887): iti, klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni

gršapridevnik, splošni, primernik

gerši
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Gobe so še veliko gerši bolezen kakor koze. Per njem je Izraelsko dekle služilo. Ta

gerſhi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne

gršipridevnik, splošni, primernik

gerši
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): jeza gerda? Ako se je ne odvadiš, boš imela čedalje gerši obraz in nazadnje boš vso lepoto zgubila. “

gorſhi

Abecedika ali Plateltof (1789):	katęra ſhe vſe ſvoje dnarje imata, niſta ſkus to nizh gorſhi ratala; dokler lih to bi blu , aku bi nebila dnarjov
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta ſukna dopade ? Miz. Prezh mi jo vèrſi, kmętiſhka je gorſhi; nemorem te vidit takiga: Ansh. Kaj ręſs, Mizka ? ne

najgršapridevnik, splošni, presežnik
- nargershe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſhelly, de se imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe rezh je skaſanje: te dobrutlivoſte naspoſnati, v' spoſoblivoſt ſakopati, inu

▶ grdenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grdenjem
- gerdenjem
  Tine in Jerica (1852): je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala

▶ grdin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdin
Viljem Tell (1862): neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega

▶ grditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdimo
Valenštajn (1866): dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje

▶ grdo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdoprislov, splošni, nedoločeno

gerdo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti in v Ljubljani
Zlata Vas (1848):	pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem
Zlata Vas (1848):	ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo.
Sveti večer (1866):	svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil

grdo

Izidor, pobožni kmet (1887):	pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako
Izidor, pobožni kmet (1887):	videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše

najgršeprislov, splošni, presežnik
- nargershe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): valla. Lepu, inu fletnu je ime enega dobrutneka, katiru napogine; Nargershe, inu narſrahtlivshe je

▶ grdoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grdoba

gerdoba
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na poti

grdoba

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	ne repe; Kar ti nisi snedel, naslednik bo tvoj ; Izpraznil grdôba si klet mi in žepe, In zdaj se sladkaš — in
Revček Andrejček (1891):	si bil mislil, ker moj gospodar doma joka, bode ta grdoba tukajle ukal! ? Andrejček. Anže le domu pojdi, Franica se je

grdobe

gerdobe

Življenja srečen pot (1837):	ſvoje rezhi poſpraviti ino v' lepim redi imeti! Lenobe ino gerdobe naj te bo ſram, ne pa poſhteniga dela. Ni mogozhe
Življenja srečen pot (1837):	vidi ſlabo sadershanje krivoverzov, ki ſo ga môtili, in ſvoje gerdobe ſposnava. ˛Sliſhati, kako lepo Milanſki ſhkof ſv. Ambrosh pridigje, ga

grdobo

gerdobo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	preklinjat neſpokorjeniga greſhnika vſe ſvoje ude, ki ſo mu toliko gerdobo krivi; ſliſhali pa tudi hvaliti brumno duſho ſvoje po nebeſhko
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tajenje ino oponaſhanje bi ſhe le ſovrashnike ſvoje rasdrashil, ino gerdobo ſvoje krivize bolj rasſhiral. Kakor sa hudim vetram sazhnejo roshe
Življenja srečen pot (1837):	ſmrad ſtrela napravi; tudi ſveto zhiſtoſt neſramno oko satemní, ino gerdobo nezhiſtoſti med moshkim' ino shenſkami vnema. — Ne rekaj, de ſi

▶ grdun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

malopriden človek; [sskj]

grdun

gerdun

Čas je zlato (1864):	denar bi svojega gospoda ne izdal. « »In vender si ga gerdún izdal! « se Lenče pred njega stopivši oglasi, »Menim, de me
Čas je zlato (1864):	jest z vašim dovoljenjem v drugo izbo in če bo gerdún tajil, zagromim potem jest nad-nj. Upam pa, de potem več

grduna
- gerduna
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves
grduni
- gerduni
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani
grdunov
- gerdunov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za

▶ gre neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

gre
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre-

▶ greben samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greben

Mineralogija in geognozija (1871):

30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc

grebeni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata

▶ grebenača samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

grebenasto kolo, zobnik; Pleteršnik

grebenače
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav

▶ grebenast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grebenasto

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je
Mineralogija in geognozija (1871):	b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani

▶ grebenatka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pokrovača; Pleteršnik

grebenatka

Mineralogija in geognozija (1871):

gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez

▶ grebenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grebenicah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati

▶ grebenovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

markazit; Pleteršnik

grebenovec

Mineralogija in geognozija (1871):

Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle

▶ grebenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grebenje
Zoologija (1875): in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego

▶ Grebinj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k

Grebinjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba
Grebinju
- Grebinji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu

▶ grebinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

grebinjskega
- grebinskega
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah

▶ grebsti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grebe

Valenštajn (1866):	grob naredi. Zbor. Pa kôplje i rije, dokler živi, I grêbe, da sam si grob naredi. Prvi lovec. Ko jezdec pridírja
Valenštajn (1866):	méni zaklád izkopáti. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam si grob naredi. Zbor. Pa kôplje i rije
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Zdelo se mu je, kakor da mu nekaj leze in grebe po ušesu, in kmalu je strašne bolečine občutil. Začel je

▶ gred samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gred
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): mu tedaj z ustmi in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo

▶ gred samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greda; kontekst

gredov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a

▶ greda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se zna pa tudi porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih

gredi

Fabule ino pesmi (1836):	vran, ’s borſhta kres ograd letézhi, Sagledne koſ méſa na gredi, no shgezhi Od shél ga, s’ ſhkrempli gorvsdigniti vé. Leti
Fabule ino pesmi (1836):	rat jo je napêla, Da déte v’ ogradi Pokopano na gredi Je ſkrila pred ludmí. Meſarov peſ pa najſhel Je, kaj

▶ grede prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grede

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je tudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nevarnost tudi od nekega moža, ki je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v

▶ gredelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredelj

gredel

Kuharske Bukve (1799):	med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal, ga s' nosham is vilz isbì
Kuharske Bukve (1799):	visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke
Kuharske Bukve (1799):	rajſhi vilze narpervizh saſadę v' herbet, de doſęshejo notri v' grędel med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni

gredelj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je prav narejen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eno ſtran mezhejo, to je, na ploh orjó, tode de grédelj per tém mora biti raven, ne ſkrivljen , kakor je pri

gredlja

gredeljna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zugmajerjevo drevo imenovano) is Dunaja dobili. Per tem je rasun gredeljna druga naprava vſa shelesna. Rasun drugih kmetov na Nemſhkim tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novine tergal, ampak ſe bo v terdini s prizho sakrivljeniga gredeljna koj po ſtrani vergel, nizh ſe s njim ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo vſe po dvoje imeti, ker s njim v hribih

gredljem

gredelnam

Kuharske Bukve (1799):	7. Rebra na obęh krajih ſrędi med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal
Kuharske Bukve (1799):	nadęvka ali filla narpręd ven pobere, inu kosha med perſnim gredelnam inu med ſpodnemi rebrami enmalo gori preręshe, to je

▶ gredeljnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredeljnica

gredelnica

Fizika (1869):

površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka

▶ gredica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredicah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil

gredice
- gredice
  Kemija (1869): žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463.
- gredize
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe

gredico

gredizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	god, jih v' vert peljá, ino pokashe materi lepo seleno gredizo, na kateri je njih ime, s' lepo belimi, ino belo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zvetliz pa nimamo. Alj smém nekoliko teh roshiz na ſvojo gredizo vſaditi, ki ſte mi jo dali, naj njo obſejem, s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki jih je Mariza poshlahtnila, ſo ſe mozhno obraſhale. Zelo gredizo, de ſi ravno ni kaj drugiga na njo vſadila, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa ſe morajo ſaditi ne ſejati , in pa v poſebno gredizo. Hruſhkove in jabelzhne peſhke ſe ne ſmejo smeſhane ſejati, kjer

▶ gredoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredoče

Zoologija (1875):	vleže na kako drevo in od onod preži na mimo gredoče živali, jim skoči na hrbet in pregrizne vratne žile. Na
Gozdovnik (1898):	železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša: »Kdo želi uhoda

gredozhe
Sacrum promptuarium (1695): bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto

gredočega

gredozhiga

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gredózh. 26. Inu kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo

gredočih
- gredočih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): primerjajo, namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med
- gredozhih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih

▶ gredoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gredoč

gredoč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka

gredozh

Biblia (1584):	po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá gredózh. 26. Inu kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga

▶ greg. okrajšava ↘ goo300k, IMP

greg.
Kmetijske in rokodelske novice (1848): iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v

▶ Grega samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Grega

Gregata

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi

Grega ta(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava

▶ Gregor samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gregor

Gregor
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti

Grogor

Sacrum promptuarium (1695):	Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto
Sacrum promptuarium (1695):	æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast

Gregorja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga

▶ gregorijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

gregorijev

Astronomija (1869):	Gregorijev koledar se je precej v vseh katoliških deželah vpeljal, v
Astronomija (1869):	poletnimi meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar sem že omenil, in toraj hočem tukaj le še

▶ greh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih

grieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe

greha

Sacrum promptuarium (1695):	ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S.
Ta male katechismus (1768):	VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik
Oče naš (1854):	se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje

grieha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga grieha: tedei bo Bueg tabei nav to srezho zve priti inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 dni morash ti zhift biti noi se varvati usa grieha noi vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte dni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa ukateram mienesh sazheti sheberathi al rotiti.

grehe

Ta male katechismus (1768):	ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro
Ta male katechismus (1768):	vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu
Deborah (1883):	grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog sveti Duh, iz srca bi želel, da ne

grieshe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſti mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei mi¬si noi tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont odpvſtije mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saso shpotlivoſt si ti same praterpov oh odpvſti mena teſte grieshe katere sim jas spragrieshniem shvatenjam doprnesov Amen. Ozha zhesh. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen

grehi

grehami

Ta male katechismus (1768):	poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi pravejo, uſſake po svoji
Abecedika ali Plateltof (1789):	dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu vſeh
Abecedika ali Plateltof (1789):	dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn vſeh
Abecedika ali Plateltof (1789):	dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu vſeh

grehi

Ta male katechismus (1768):	ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti
Ta male katechismus (1768):	Katiri se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku
Ta male katechismus (1768):	ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj
Ta male katechismus (1768):	serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih

grehih

greheh
Ta male katechismus (1768): Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr.

grehih

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo.
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah.

grehom

grebam

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro

greham

Ta male katechismus (1768):	vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se
Ta male katechismus (1768):	itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa
Zlata Vas (1848):	bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne

grehov

grehou
Sacrum promptuarium (1695): poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum

grehov

Ta male katechismus (1768):	Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil
Genovefa (1841):	varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj
Oče naš (1854):	Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih nič
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s
Oče naš (1885):	Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri

grehu

Oče naš (1854):	čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in
Oče naš (1885):	brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč v kraj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se

▶ greisen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

greisen

Mineralogija in geognozija (1871):

škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča

▶ grekuško prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

grško; kontekst

grekuško
- grekuſhku
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on

▶ gremovnik neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

gremovnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje

▶ grenadirski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenadirski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem

▶ grenek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenek

grenak

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſhalloſt vsa Savl’ tebe zhes vse lublen’ga. 22. Spomin grenak, ’nu ſhalloſten! Bog oh! sam Bug! je reſhallen, Peidte glih
Slate jabelka (1844):	zhednoſt ljubil, de tiſti dan ſe mu je nar bolj grenak sdel, kadar nobene perloshnoſti ni imel, ſe na teleſu ali

grenka

Kemija (1869):	Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa
Kemija (1869):	Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408.
Ferdinand (1884):	je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo
Revček Andrejček (1891):	počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase

grenke
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih

grenke

Sacrum promptuarium (1695):	pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe
Botanika (1875):	lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo

grenkega
Kemija (1869): Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že

grenki

grenek

Življenja srečen pot (1837):	gori, ino proſi nebeſhkiga Ozheta, naj tebi, zhe je mogozhe, grenek kelh terplenja odvseme; naj ſe njegova ſv. volja vſigdar sgodí
Življenja srečen pot (1837):	ſi ſvoj sakon v' shivi pekel premenijo, v' kterim savshivajo grenek ſad, kteriga ſo ſi pred sakonam ſadili. Kdor pa v'

grenki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je
Robinson mlajši (1849):	rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah
Mineralogija in geognozija (1871):	solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.
Botanika (1875):	najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža

grenkih

Kuharske Bukve (1799):	diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari, oluſhi, drobno ſtolzi, en bokal vode gori vlì
Kuharske Bukve (1799):	unzho zukra, męſhaj, inu goſto vkuhaj. Stolzi nadrobno eno unzho grenkih mandelnov, ſtepi jih s' 10 rumenakmi, deni v' ſmętano kuhat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sladkih, olušenih, drobno stolčenih mandelnov in pa šest ali osem grenkih, in skozi sitice precedi. Zdej vli v globoko skledo, postavi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dišavni oblati. Drobno stolci trinajst lotov sladkih in tri lote grenkih mandelnov, pol funta cukra, sladke skorje, dišečih žbic in rajskiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in deset grenkih, stolci jih prav drobno z nekoliko kapljami mleka, perdeni štiri
Kemija (1869):	plin brez barve in ima neki poseben hud duh po grenkih mandeljnih, v vodi se raztopi in voda se navzame njenih
Mineralogija in geognozija (1871):	Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno v Sedlici (Seidlitz), v Egeru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	jih je bolezen napadla. Imel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebensessenz), kar se je oboje, na sladkor nakapljano, potrdilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Ponudil sem mu košček sladkorja, na katerega sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva

grenkim
- grenkem
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje

grenkimi

Štiri poslednje reči (1831):	je tudi kaj pregreſhil, pa ſi je vedno persadeval, s' grenkimi ſolsami reſnizhne pokore boshjo jeso potolashiti, in odpuſhanje sadobiti, sato
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kateriga shali, mora greſhnik ſvoje pregréhe hudobno drevo omajati, s' grenkimi ſolsami, katere is ſtrahú, pa tudi ſhe lepſhi is ljubesni

grenko

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava
Divica Orleanska (1848):	žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli

grenjko
Kmetijske in rokodelske novice (1848): izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas

▶ greniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenijo
- grene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi
greniš
- ogrenujeſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza

▶ grenkljat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenkljate
- grenjklate
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje

▶ grenkoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenkobe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is

▶ grenkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenkost

grenkost
Izidor, pobožni kmet (1887): tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in

grenkoſt

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	nu britkoſt; * serze le v’ morju plava: * morje je ſgol grenkoſt: * trosht je ſashpot’vanje, smeh, ’nu preklin’vanje, * Judam polnem
Štiri poslednje reči (1831):	kapliza te ſladkoſti v' peklenſki bresen kanila, bi vſo peklenſko grenkoſt v' ſladkobo ſpremenila. « Serm. 7. Kdo bi ſi tedej ne
Slate jabelka (1844):	ſe zhlovek v’ jeso perpravi, in de ſe grosno ſhkodljiva grenkoſt v’ njegovim ſerzu obudí. « — Pravi ſ. Vinzenz. S. Makari puſhavnik
Slate jabelka (1844):	ne sazhne, sakaj is prepiranja drusiga nizh ne pride kakor grenkoſt; in prepiranje ne pride toliko is ljubesni reſnize, kakor velikovezh

grenkuſt

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſhalloſti prebiva, Se bo tud’ s’ njim vesellil: K’ tir’ grenkuſt ſajn tukej uſhiva, Bo sladkuſt tamkej dobil.
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	britkuſt: Ak’ vaſha ſhalloſt o srotni! V’ seb ’ma tako grenkuſt? Ne vezh lepo, ampak grenko Sa naprej me imęnujte, K

grenkosti

grenkoſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſhe, moji lubi Farmami, je ta nikoli isposajéti ſtudenèz té grenkóſti, katéra naſho butaro taku teshko, inu naſh ſtan taku révèn
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtani troſhtate, drusiga neſhli, kakôr en vędnu tekózhi ſtudenèz tę grenkoſti inu teshave. Koliku narodnu vkup ſpravlenih, inu po timtakim neſręzhnih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhe ta zhaſs ne rada; ena semla tę shaloſti, inu grenkóſti, katęri tèrnje rody, ne ſamú tęm, katęri jo obdelujejo s'

grenkostjo
- grenkoſtjo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi

▶ grenkota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grenkoba, grenkost; [sskj]

grenkote
Botanika (1875): olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote.

▶ grepa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

gruča, kepa; Pleteršnik

grepe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo

▶ gres samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrob; kontekst

gres

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kadar je skuhan, med persti zdrobljiv čutiti; ko bi pa gres malo preveč popiti utegnil in torej cmoki preterdi bili, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gres na župi. Deni v pol unče raztopljeniga putra pet ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami

gresa

gresa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni

grieſa

Kuharske Bukve (1799):	grieſovi nudelni. Eno pęſt maſla rasbęli v' kosi, pol frakla grieſa notri, puſti de ſe rumeno shgè, kader je rumen, vlì
Kuharske Bukve (1799):	36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho

▶ gresov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

zdrobov; kontekst

gresov

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo

gresovi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z jesihovim hrenam. Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo, de se nekoliko menj gresa za budlo (filo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gresovi cmoki. Razpeni dobro eno unčo putra ali masla, perdevaj počasu

grieſovi

Kuharske Bukve (1799):	maſlam, pokrì, pezi na sherjavzi ſpod inu sgor. 89. Pezheni grieſovi nudelni. Eno pęſt maſla rasbęli v' kosi, pol frakla grieſa
Kuharske Bukve (1799):	nudelni. 87. Droshni nudelni. 88. Sirni pezheni nudelni. 89. Pezhéni grieſovi nudelni. 90. Droshni krofi. 91. Sirni ſuhô pezheni nudelni. 92.
Kuharske Bukve (1799):	36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate
Kuharske Bukve (1799):	Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v'

▶ grešati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrešati; [sskj]

greša
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih

▶ grešen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešnapridevnik, splošni, nedoločeno

greshna

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	v’ sebi ima tude * hud’ga kar se more ſrezh’ * Greshna lubeſn tg’a svejta * k’du b’ te ſadoſt’ sovraſhil
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	lubeſn boſhja * je sveta, ’nu poniſhnu: * nasprut’ lubeſn posvejtna * je greshna, nu prevſetna, * ta boſhja je lepa, zhiſta, * volna, inu vsmilena
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Skushnavam se serzhnu brani. 23. K’ se vender slaba, ’nu greshna, Deh bosh vezh gnade deileſhna, K’ spovdi se vezhkrat perbliſhej
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	je lubit’ ſabſtojn, Jeſt sem vezhna dobruta; Ti se pak greshna sruta. Vender itdr. Dusha se ſgreva. 9. Vsmile se zhes
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſbrat’ posvetjno? * ah nikar! ampak boſhjo. 20. Rezi: prezh lubeſn greshna! * prezh, kar je tega svejta! tebe, Bog! lepota vezhna! * dobrota

greſhna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas tu hudu nagneine na hudu opomina, kader nas ta greſhna natura h' grehu ſyli, kader nas hudobni tovarſhi s'ſaboi
Abecedika ali Plateltof (1789):	snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar is oblizhja prezh. Proſhna eniga

grešnepridevnik, splošni, nedoločeno

grešne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je

greſhne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi ſe kdu s'reſsnizo pertekniu te bolezhina nyh greſhne veſti. Te beſede ſizer lehku od uſt gredo, ali tiſte
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni
Štiri poslednje reči (1831):	mozh greſhnika v' ſmertni uri, de bi samogel takrat raſtergati greſhne vesi. « — »Nozheſh zhutiti in rastergati sdej v'shivljenji ſvojih pregreſhnih
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſkos ſveto obhajilo, de bi hudo nagnenje v' tajiſtim saterl, greſhne navade isgnal, kakor je v' Jerusalemſki tempel ſhel, ino neſpodobne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	poteptano, ino od ptiz posobano: ravno toliko je od poſvetne, greſhne navado vglajenih ſerz. Beſede boshjiga nauka jih sadevajo, oni tajiſte
Hrana evangeljskih naukov (1835):	klizal ſvoje sgublene ovzhize, alj od poſvetnih rasbot (truſha) gluhe greſhne uſhesa ſliſhale njega ne bojo. ˛Spali bodo greſhniki ſpanje ſvojiga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſhe niſte tajiſte opravili, ne odlágajte dalej: pádite na ſvoje greſhne kolena pred ſvojiga Isvelizharja, podajte ſe v' saſlushenje njegovih ſv.
Življenja srečen pot (1837):	vseti ino ſe ſhkodlivih rezhí varvati, hudo poshelenje premagati ino greſhne pozhutke ſtrahvati; kdor pa to premore, vezh veljá kakor vojſhak

grešnegapridevnik, splošni, nedoločeno

greshnega

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vse vishe on ſazhne, Zhe mesu se perliſuje, ’Nu kej greshnega ſhelly: De premagash tu obduje, K’ JEſusu perweiſhi ti. 6.
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Stvarnek, Se le ti ſtvarjen od Boga? Al’ pak od greshnega svejta? 3. Katir’mu ti tolkaje virjamesh, Na tvojo dusho

grešnega

Revček Andrejček (1891):	še sedaj sramoto delal, kar zadavil bi ga, tega hudiča grešnega — prav res bi ga! Franica (smeje). Andrejček, sram te bodi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	smrt. Ti, ki imaš oblast odpuščati grehe, očisti me vsakega grešnega madeža, da bom mogel stopiti popolnoma čist pred tebe. Živi

greſhniga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	napuſtili na shvinsko vysho, inu po shvinskim nagneinu od naſhiga greſhniga meſſa sapellati. Tiſta kry, katira tezhe s' tih vſigavideozhih ozhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dim, inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke tih ſourashniku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni biu bres krivy satu, debi on s' naſhiga zeliga greſhniga shivota vſe grehe ſbriſou, inu omeu. O preſveta, zartana, reſhna
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate

grešnempridevnik, splošni, nedoločeno

greshnem

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bode tem ushesham, * k’tire so ble odperte * vse sorte greshnem besedam; * tem boſhjem pak ſaperte. * Te boſhje, sodbe germenje * njeh
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	szer ta sveti zhas s’ lenobo, s’ napotrebnem, ja zel greshnem govarjenjam, al dianjam Bogu kradl, inu hudizhu offruval: al per
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zhlovek na svejti, De se she vallash v’ pregrehi? Po greshnem’ ſhivlenju pride Terplenje Peklensku. Avbe! 2. Poshlushej en’ malu o

greſhnim

Štiri poslednje reči (1831):	sveſt hlapez zhul, de ga ſmert ni neperpravljeniga ali v' greſhnim ſtanu prehitela. Perpravljen je Goſpoda perzhakval, de kader poterka, mu
Hrana evangeljskih naukov (1835):	juternim ſonzam, in toliko ljudi na ſveti bres ſkerbi v' greſhnim ſpanji pozhiva, ino ſe ne boji samuditi isvelizhanja ſvojiga. O
Slate jabelka (1844):	ali po nepotrebnim sapravi, ne ſmé s’ milimi darovmi v’ greſhnim shivljenji podpiran biti. Nar boljſhi dar sa taziga je, ko

grešnemupridevnik, splošni, nedoločeno

greſhnimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga isvelizhanja, inu pomaga nar vezh k' enimu gręſhnimu shivlenju inu na sadne k'ferdamanju. Zhe

grešnipridevnik, splošni, nedoločeno

greshni

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	tebe tudi zhaſt’mo, lubit’ is serza ſhell’mo, * smo greshni, navredni; * al ſtur’ nas vredne ti. 6. Kar smo ſdej
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	pred ſemlo, ’nu Nebesam to ſtanovitno ſaveſo, * de ozhem ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto jeſo * vselej zhes njega imet’. 28.

grešni
Deborah (1883): ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si

greſhni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navado ſmo s' lubęsni pruti nemu premagali? kai sa eni greſhni skuſhnavi, katira nas je od Boga prezh pelala, ſmo ſe

grieshni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Maria. Ta drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta trotka Kolzhenza. 3 O Bveg Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Prveva Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo

grešnihpridevnik, splošni, nedoločeno

greſhnih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe od tęhiſtih odtęgnil, inu rajſhi po ſvojih potih inu gręſhnih luſhtih hodil. Sdaj ga na enkrat ta vęra lę prevezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne vezh ſturiti. Zhujte tędaj v'molitvi, inu varujte ſe gręſhnih perloshnoſt. V' tim zhaſsi pak mi perpuſtite Ozhętje inu Matere

grešnimpridevnik, splošni, nedoločeno

greſhnim

Hrana evangeljskih naukov (1835):	sa to od Goſpoda tepeni, de bi ne bli s' greſhnim ſvetam pogubleni. (I. Kor. 11, 32.) „Terplenje ino krish ſo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſmo ſe mi pogoſto Jesuſoviga nauka lozhili, njega s' ſvojim greſhnim shivlenjam tajili: po Tomashovo ſe k' Jesuſu poverniti, pred njega

grešnimipridevnik, splošni, nedoločeno

greſhnimi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi, inu greſhnimi ludmy? kai sa eno sgliho ima ta luzh pruti ti
Abecedika ali Plateltof (1789):	reshalil. Naprejvsetje. Jeſt ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked

grešnopridevnik, splošni, nedoločeno

greshno

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſnash tudi drugem dobro ſturiti. Enemu, katire se je v’ greshno perloſhnoſt namęnil, ſapoj eno, de v’ se gre, inu se
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	serditoſt * na rata, kdu vę? 4. O greshnek! sprevdari * tvojo greshno veſt: * na perse se vdari. * ke se bil naſveſt. * to

greſhno

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sbiralſhu tih hudobnih, inu ſe nihdar na podali v' eno greſhno perloshnoſt. Aku ti na boſh na nas pogledou, taku nas
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eno greſhno navado ſmo s' lubęsni pruti nemu premagali? kai sa eni
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit, al tudi napelati Shuntat , svet dati, ali nezh

greſhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa mehki. De vy Chriſtuſove krivy plazhilu navsamete, de tu greſhnu Judeshovu isdavaine na poterdite, morebiti hvalo saſlushite, de pa vaſho
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesen pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina

grieshno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oh moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. ran Amen. Ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. S. S. Troize
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah

najgrešnejšipridevnik, splošni, presežnik

nar greſhniſhi(združena oblika)

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na vidite, de na vaſho krivizo na pogledate, ſte vy nar greſhniſhi. Lubesnive duſhe! kai pa bi bilu, ko bi tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſto nozh bedeu Judas ta isdajauz, inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi, ali nikar s' Chriſtuſam

▶ grešiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greši

greši
Divica Orleanska (1848): komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete

greſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe treſe, mras ga ſpreleta: ino vender gré, ino ſpet greſhí. Preljubi! ispraſhajte ſe tedaj prav na tanko, ali ſe she
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	huda véſt, ona boshji glaſ, ki v' zhloveku klizhe, kedarkolj greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze

grešijo

greſhe

Slate jabelka (1844):	odpuſhenje njih pregreh. In tako v’ vſih rezheh, kadar ljudje greſhé, govorim sa-nje ſvojimu Ozhetu, de bi jim gnado dal, ſe
Slate jabelka (1844):	ſerze v’ odpuſhenje njih hudobnih miſel; in kadar v’ djanji greſhé, mu darujem ſvoje prebodene roke v’ odpuſhenje njih pregreh. In

greſhijo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je: 3. ˛Svariti ovzhize, ki ſe ſlabo sadershijo. „Té, kateri greſhijo, poſvari v' prizho vſih, de ſe bodo tudi drugi bali
Življenja srečen pot (1837):	moshjé bres greha jigrajo; mladenzhi íno poredni ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljfati, ſe navadiſh preklinjati
Življenja srečen pot (1837):	˛Sv. Jefrem. 47. ˛Sv. Tomash. ˛Serzhen premagavez poſvetnih sadersháv. Kakor greſhijo ſtarejſhi, ki ſvoje otroke v' ſtan ſilijo, h' katerimu nimajo

grešil

greshil
Ta male katechismus (1768): Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke

grešil

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Duh, iz srca bi želel, da ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu

greſhil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja

grešila

greshila

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vezhna; Dokler bosh tu v’ serz’ nosila, Nigdar na bodesh greshila. 27. Pred vsem ’mash tu svet’ ſhivlenje Grenko smert, britku
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	se zhes me’ o JEsus moj Bug! Spoſnam de sem greshila, K’ tebe nisem lubila. Vsmili se zhes me’ o JEsus

grešila

Roza Jelodvorska (1855):	svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni ravno tako tudi trudila, kar je pregrešila
Roza Jelodvorska (1855):	overgli. « »Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in

grešili

greshili

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	se ſveselly. 3. Smert sklenena je szer, * vsem je preſtati; greshili * k’ smo bli zhes to prepovd, * al posebna Eſther! teb
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	mo, Stanovitnu dersh’mo. Pomagej (itdr.) 7. Kar smo doſdej greshili. Sprosi odpushanje: terpel, de b’ se zhes nas vſmilel. MAria

grešili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	In tukaj se bo s prerokom odgovorilo: „očetje naši so grešili, in mi smo nosili njih krivico. ” Jez saj sem to
Maria Stuart (1861):	Med dva in štirdesetimi sodniki Je štirdeset glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko

greſhili

Štiri poslednje reči (1831):	ſtraſhna. Torej poravnajmo vſe napazhno, dokler je zhaſ. Zhe ſmo greſhili kakor David, delajmo pokoro, kakor jo je on delal. Sdihujmo
Štiri poslednje reči (1831):	sapuſhen biti. »Tako sdihujejo, tako govoré v' peklu, kteri ſo greſhili. « Modr. 5. Grosna in pa vezhna shaloſt bo v' peklu
Štiri poslednje reči (1831):	je ſhtrafenga sa greh, ker ſmo pa v' Adamu vſi greſhili, torej vſi tudi umreti moramo. Kdo bi ſe pa ſhtrafenge
Hrana evangeljskih naukov (1835):	o zhaſu Noeta — de ſo jedli in pili, bres nehanja greſhili, dokler, ih ni ſploh potóp salil; taka je bila o
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſe je dolshen poſtiti? Vſaki zhovek, kateri je v' nevarnoſti greſhili; ino v' taki ſmo vſi. Veliko vekſha dolshnoſt je nam
Hrana evangeljskih naukov (1835):	naj ſe ſam poſti; ako ſo pa tudi drugi udje greſhili, sakaj bi ſe ne poſtili? Naj ſe poſti oko neſramnih
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſhe lani shiveli — pa tudi pogubilo, ki ſo s' nami greſhili; naſ pa ſhe smiraj zhaka vſmileni Ozhe nebeſhki. — O ne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	priloshnoſt napravlja, de bodo s' njegovim nakopizhanim blagam po sapravlivoſti greſhili. — Ravno v' taki ſlepoti je vſaki nezhiſti loternik, kateri ne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	apoſtelnam veliko oblaſt isrozhi: kriſtjanam, ki ſo po ſv. kerſti greſhili, gréhe odpuſhati, in tako sakrament ſv. pokore poſtavi. V. 22

grešiš

greſhiſh

Življenja srečen pot (1837):	poshelenje ſkuſha; de ga ſrezhno premagaſh; poſti ſe, ako neſrezhno greſhíſh. „Poſt greh pomorí, hudobijo pokonzha, v' svelizhanje pomaga, je korenina
Življenja srečen pot (1837):	7 — 8. „Glej, de ſe sdrav ſpokoriſh, dokler ſhe lehko greſhíſh, de ſe ti bati potreba ne bo. Ako ſe hozheſh
Življenja srečen pot (1837):	Pa kakor te sapilivi pajdaſhi radi imajo, dokler s' njimi greſhíſh, tako te ſovrashili bojo, ako njih opuſtíſh. Taka ſe je
Življenja srečen pot (1837):	bolele; vezh ko ſvoje pregrehe odevaſh ino bolj ko ſkrivaj greſhíſh, hujſhi ſe Bogu sameriſh, ino ojſtrejſhi ſodbo ſi narediſh. Podoben

grešiti

greshit

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	on vse grehe odpuſty: Sa naprej gnado dodejly Ne vezh greshit’, brumno ſhivet’, Po tęm pak vezhne lon perjet’. 41. Tud
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	de sem kriv. 16. Naprej si ſdej vſamen, * nekol vezh greshit’ dolſhnik pаk oſtanem * te vsellej zhaſtit’: te ozhem lubiti, * kar

greshiti
Ta male katechismus (1768): grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV.

grešiti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in

greſhiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tega, ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v'

▶ grešiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešite
Kmetijske in rokodelske novice (1846): slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni

▶ grešnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešnica

greſhniza

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kdo je ta shenſka, ki ſe ga dotika, de je greſhniza! “ Jesuſ je védil njegove miſli, toraj mu rezhe: „˛Simon! nekaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tem meſtu je bila shenſka, ki je ſlabo ſlovela, velika greſhniza je bila. Pa kar je Jesuſa ſposnala, ino uzhiti ſliſhala
Genovefa (1841):	in polno nadlóg je to shivljenje, in zhe ſim ravno gréſhniza, vunder v vſih rezhéh, ktérih me je Golo obdolshil, nedolshna
Genovefa (1841):	bi ſi bil to miſlil, ko ſim takrat, kakor ubóga gréſhniza s ſvôjim otrôkam na rokah is téga osidja peljana bila

▶ grešnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešnik

greshnek

Ta male katechismus (1768):	Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on
Ta male katechismus (1768):	pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv

grešnik

Revček Andrejček (1891):	Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen
Revček Andrejček (1891):	Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte
Revček Andrejček (1891):	našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ
Revček Andrejček (1891):	besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega
Revček Andrejček (1891):	gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se
Revček Andrejček (1891):	moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se
Revček Andrejček (1891):	jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti
Revček Andrejček (1891):	da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v
Revček Andrejček (1891):	prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik

greſhnik

Branja, inu evangeliumi (1777):	tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal, ter ni othuv ne ozhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę ſerditoſti obſtal, praſhà ta Prerok Nahum? Zhe bó tedaj greſhnik kumaj pred poględam tiga Sodnika obſtal, kaj bo ſhe lę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jokati. Taku en brumni; kaku bo enu taku osnanilu en gręſhnik gorivsęl? On leshy tam na poſteli ſvoje bolezhine, inu ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojo, Kupez ſvojo, Antverhar, Dęlovèz, inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta offertni, ali prevsętni ſvojo, ta togotni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is lubęsni pruti tebi, inu sató, kęr ſim jeſt en gręſhnik. Leta je ta pèrvi urshah moji lubi Farmani, is katęriga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	novo mózh. Ja, o vſrmleni Jesus! Kadar gręſhnik sajde, takrat ga ti ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mene; sakaj jeſt ſim en prevelik gręſhnik, de bi en tak imeuïten dęjl od kęlha Jęsuſa Chriſtuſa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je ſlabiſhi, inu bôl y'nevarnim ſtani, kakor ta nar vękſhi gręſhnik. Sakaj zhe gręm k'enimu takimu hudobniku, poſtavim k enimu

grieshnik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu gnade katero si ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas boji grieshnik tabei prosim usmilise skues tvoje grenko Martro inu terplenje noi

grešnika

greshneka
Ta male katechismus (1768): ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti

greshnika

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Goſpud sa jetnika, ſtvarnik sa ſtvar tuojih rok, Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	saſhov , inu njega kedu preberne: ta ima vęditi, de katire greshnika od njegove krive poti oberne, ta bo njega duſhi od

grešnika

Oče naš (1885):	Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz
Revček Andrejček (1891):	še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi

greſhnika
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena

grieshenka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene vsmili
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi

grieshnika

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav

grešnike

greshneke

Ta male katechismus (1768):	Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I. Greshneke posvariti. II. Abotne, inu perproste poduzhiti. III. Zviblajozhem dobersvejt dati
Ta male katechismus (1768):	ta Maria! Mate boſhja! proſſi ſa nas greshneke ſdej, inu na nasho smertno uro. Amen. Od od se

grešnike
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa!
greſhnike
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj

grieshenzhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vnia zavo grenko martro katero je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gorei useu: gleh kaker je on gorei useu te boje grieshenzhe ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so pershli ob sheſtei

grešniki

Stric Tomaž (1853):	zato ker je tako pobožen. Misli, da smo vsi drugi grešniki. Kaj nek? Kdo mi bo branil, ga spet do kervi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vnebohodu! Po prihodu tolažnika svetiga Duha! V dan sodbe! Mi grešniki! De nam zaneseš! De nam odpustiš! De nas k pravi
Oče naš (1885):	častitljivi starček, med njimi, delé sv. zakrament, ki Boga z grešniki spravi, in z milim, prijaznim glasom je rekel:
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	vnebohodu, Po milosti sv. Duha Tolažnika, Na dan sodbe, Mi grešniki prosimo te, usliši nas! Da nam zanešeš, Prosimo te usliši

greſhniki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs
grieshniki
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N.

grešnikom

greshnekam

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	En’mu kamnu b’ se bil vsmilel: Vender ne tem greshnekam! Al tud’ si Syn lubeſnivi! Se bres vsega vsmilenja? Al
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Pomagej nam! pomagej nam MAria is nadlug! Pridi na pomuzh greshnekam, Kader pravizhne Bug Savle grehov se jeſy: S’ tem’ shtraſengam
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	doline; * pred vsem svejtam bodo brane* k’ shpotu, k’ ſtrahu greshnekam: ſt’rile b’do vse grehe ſnane, ſtalle b’do

grešnikom

Revček Andrejček (1891):	torej se mi vender ni samo sanjalo. Jeklen (gre za Grešnikom). Petdesetak jutri dobiš kaj pa je s klobukom? Andrejček. Klobuk
Revček Andrejček (1891):	Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu zdirja proti ozadju na levo. ) Andrejček (sprejme od
Revček Andrejček (1891):	ko Andrejček nastopi. Prvi prizor. Jeklen. Grešnik. Jeklen (pride z Grešnikom). Pustiva pogovor. Lahko noč! Grešnik. In vender mora Franica moja
Revček Andrejček (1891):	ne bo tajila, da mu je dala prstan. Andrejček (nad Grešnikom zareži). Franica ne bo nič tajila, ker nima prav nič

greſhnikam

Branja, inu evangeliumi (1777):	vam povęm, toku bo tudi veſſelle v'nebeſih nad enim greſhnikam, katiri pokuro ſtury, vezh koker zhes devęt, inu devętdeſſet pravizhnih
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Sacramentu nam pokrije! K'dir da naſhim duſham mozh, Greſhnikam gnade pomozh. 2. Hvalen bod' nebeſhki kruh, K'dir s'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	No mozhna naſhe slabust. Ti nihdar naſs nasavershi Bodi vſmilen greſhnikam,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus pokure pomozh Nem grehe odpuſtiti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado nagne Nahvaleshnim greſhnikam. Ti zhistu na krishu sbriſou Si ta greh, k'dîr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to ſtraſhnu garmęnje njegove ſhtime saſliſhal? Kadar bó Criſtus h' gręſhnikam v' ſvoji pravizhni jesi govoril, kadar bo on k' ſlednimu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęri jo obdelujejo s'pótam ſvojga obrasa, ampak tudi vſim gręſhnikam, katęri na njej prebivajo. Inu de je tęmu takú, lubi

grešnikov

greshnekov
Ta male katechismus (1768): X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh

grešnikov

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam

greſhnikou
Biblia (1584): je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih

greſhnikov

Branja, inu evangeliumi (1777):	pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat

grešniku

greshneku
Ta male katechismus (1768): bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je

grešniku

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pravičnih, ampak grešnike. Vedno je učila katoliška cerkev, da se grešniku vsi grehi, in če bi bili tudi tako rudeči ko
Revček Andrejček (1891):	pripelje kimpež). Norec je že tukaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod noge in zakliče. ) Usedite se! Grešnik (pade v znak
Revček Andrejček (1891):	mi je. (Hud. ) Strela, da se mi je moralo o Grešniku sanjati! Povsod se ga ogibam, cigan pa še v sanjah
Revček Andrejček (1891):	se mu). Grešnik, prosim te! Anže. (grozi se od daleč Grešniku). Vi slišite vi — Andrejčku se ne sme nič žalega zgoditi
Revček Andrejček (1891):	sleparstvo! (Sili jeklena k stopnicam. ) Le v hišo pojdiva. Jeklen (Grešniku ostro). S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku. ) Na, Andrejček
Revček Andrejček (1891):	naprej). Oj, mila Jera ti! Anže. (požene se zopet proti Grešniku). Pravim, da izpustite! Če ne, bode druga! Grešnik (izpusti Andrejčka
Revček Andrejček (1891):	Anžeta naprej sili). Pomagaj no Drejčetu. Anže (bliža se bojazljivo Grešniku). Jaz pravim, da mir! (Hoče Grešnika prijeti. ) Grešnik. Ne dotikaj

greſhniku
Branja, inu evangeliumi (1777): temuzh je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom

grieshenku

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku

▶ grešno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grešno
- greshno
  Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): pak nasprut’ vojskuje: pokonzha vse prevſetne. 8. T’ga trupla greshno veselle * zhes ta Duh voiska pela, * vse njegove dobre ſhelle
- greshnu
  Sacrum promptuarium (1695): gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens
- greſhnu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu greſhnu na sgubíli. Ali ni veliku ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine

▶ greti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še bolje pa vóla (píra), ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je
Fizika (1869):	kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki
Revček Andrejček (1891):	prava ne pustim kar tako! (Gre k peči in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se

grejejo
Fizika (1869): deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po
grejem
Fizika (1869): dobro prilega, da ne more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da
grejemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bolj kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe

grel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača
Revček Andrejček (1891):	je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan

grela

Blagomir puščavnik (1853):	pervikrat na klopici zunej bajtice sedela, in se na solncu grela, hodijo kupoma bližnji kmetje ji k zdravju srečo vošit in
Najdenček (1860):	noč in dan pri meni. S svojim životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh zmerznil. Še bolje

greti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar

▶ grevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kesati se; [sskj]

grevajo

grevaio
Sacrum promptuarium (1695): grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio

grevajo

Abecedika ali Plateltof (1789):	kader ſim N N. Letji pak, inu vſi moje grehi grevajo mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	reshalil (kader ſim NN.) Leti pak , inu uſſi moji grehi grevajo mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe

greval
Sacrum promptuarium (1695): inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je
grevali
Sacrum promptuarium (1695): lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug
grevati
- grevat
  Sacrum promptuarium (1695): ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je
- grevat'
  Abecedika ali Plateltof (1789): veſsélit': Vonder ne tokú, de b' mé Imel na ſtaroſt gręvat'.
  Abecedika ali Plateltof (1789): veſelit': Vonder ne takú, de b' mé Imel na rſtaoſt gręvat'.

▶ grevinga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kesanje; SSKJ

grevinga

grevenga

Ta male katechismus (1768):	je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe

grevinge

grevenge

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	LIII. PESM. Od boſhjeh zhednoſt te Vire, Vpanja, Lubeſne, grevenge, inu naprejuſetja. Bug jeſt virijem, * um podverſhem, * tud’ s’ jeſikam
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	174 LIII. Od boſhje zhednoſt te Vire, Upan- ja, Lubesne, grevenge, inu naprejusetja. 178 LIV. Katira ena brumno dusho uzhy: v
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	teh hvalneh, inu duhovskeh Pesm so njegove ozhy solſe te grevenge tozhile, inu meni je blu dobru per njeh, prizhuje sam

grevinge

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſt inu britkuſt naloshili, mi pa obene shaloſti, obene prave grevinge zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is mojih ozhy vy isvelizhanſke ſolsę tę nar bôl shive gręvinge inu pokóre! tezíte inu smęſhajte ſe s'tęmy kryvavimi ſragami

grevingo
- grevengo
  Ta male katechismus (1768): mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se

▶ grez samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grez

Mineralogija in geognozija (1871):	Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje
Zoologija (1875):	nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob

grezi
Mineralogija in geognozija (1871): dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri

▶ grič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grič

Gozdovnik (1898):	po divjake. « Konja priganjaje k večji hitrosti, dospe brž na grič, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	navdajalo ga je nepopisno upanje. Deček je dospel na nizek grič; zakrivalo ga je grmičevje; odtod je gledal čez široko odprto

griča
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga

griče

Oče naš (1854):	Počasi sta šla Nace in Avguštin čez griče, ki so se vlekli od morja dalječ v deželo in
Najdenček (1860):	motilo Kastorja. Preskočil je vsako régo, varno je tekel čez griče in doline. Bilo je, kakor če bi njegova moč v

gričev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ves Palaeij in segala na dolgo in široko do bližnjih gričev. V teh poslopjih je stanoval tudi Boštjan, viši častnik ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	v narodu in nam večidel rabijo za poznamenovanje gorá, holmov, gričev, potokov, vasi itd. V okolici se hranijo še pripovedke iz

griči

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje

gričih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje

griču

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí cerkev na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela
Gozdovnik (1898):	de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena

▶ griček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

griček

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva, da že va-nj dospemo. Vas le

grički
Kmetijske in rokodelske novice (1847): živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je

▶ grimati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

žalostiti; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

grimajo
- grimaio
  Sacrum promptuarium (1695): grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej
grimal
Sacrum promptuarium (1695): vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo

▶ Grimm samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Grimm
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena

▶ grint samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grintu
Botanika (1875): česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah

▶ grint samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

garje; kontekst

grint

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje. Garje ali grint. Na koži, zlasti na čelu, na vratu, na herbtu, po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sicer boš iz njih žulje napravil. XXVI. Poglavje. Garje ali grint. Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	njih žulje napravil. XXVI. Poglavje. Garje ali grint. Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme, ali iz popačene

grinta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam ostanek grinta zapazi, ga je treba zopet mazati. Kedar garje iz spridene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	garje pri mladi in stari živini. Torej je pri ozdravljanju grinta na vzrok bolezni treba paziti. Ako garje pri odrašeni živini

▶ Grintovec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Grintovca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in

▶ gristi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gristi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju

grize

grise

Abecedika ali Plateltof (1789):	pak samóre uſak biti. Kdor ſe nad ſręzho ſvojiga blishniga grise, kashe hudobnu ſerze. Marni ludje ſo k' zhaſti poviſhani, nemarni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letiga tvojga ſovrashnika? On ſe imenuje ohernia, lakomnoſt, letá te grise, letá je tvoj trynog, letá te ſlejpy, letá te ſerdama

grize

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ga saj ne vboga, je len in dražljiv, krog sebe grize, kedar ga količko dražiš, le temne kraja iše brez da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	me vsede, me gnjete in tlači, — ima dolge kremplje, me grize in češe (zaušnice daje) in kamor me prime, mi kos

grizejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno
grizel
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor
grizla
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): „V svoji žalosti in ker me je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem, kako

▶ grit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ročaj; kontekst, nemško-slovenski slovar

grit
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg

▶ griva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grive

Blagomir puščavnik (1853):	mu dobro jutro voši; potem pusti sokola Bricovemu konju na grive zleteti, trak pa, na kterem je privezan bil, vitezu poda
Botanika (1875):	vendar kožaste glive, med ktere spadajo kakor jelenovo rogovje razraščene grive (Clavaria), izmed kterih imenujemo tu jelenovo gobo (Clavaria Botrytis), kozjo

grivo

Najdenček (1860):	grozo sim pogledoval v globočino. Kastor je jezno otresoval svojo grivo in se ozeral na zasledovavce, ki so z veselim vpit
Zoologija (1875):	V Afriki in južni Aziji živeči gepard (Felis jubata) ima grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris, Felis lynx. Nar.

▶ grivna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grivno

Valenštajn (1866):	jo loterija; Lepote dovolj za vsako godišče imá. Hrvat (obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo
Valenštajn (1866):	vsak bi rad zanj živenije dal. Tretiji nastop. Hrvat prinese grivno (ovratno verižico). Za njim pride streléc. Prejšnja. Strélec. Kde si
Valenštajn (1866):	verižico). Za njim pride streléc. Prejšnja. Strélec. Kde si to grivno ukradel, Hrvat? Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo

▶ grizalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grizala
Zoologija (1875): verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor
grizalo
Zoologija (1875): a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu

▶ grizeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grizeči
- grisezhi
  Genovefa (1841): lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel

▶ grizek pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekoč; [sskj]

grizek
Zoologija (1875): po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino.

▶ grizenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grizenja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij

grizenje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga
Gozdovnik (1898):	živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let

grizenjem
- grisenjem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga
grizenju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega

▶ griža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

griža
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi

▶ grižljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grižljaj

grishljej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu tiho rezhe: „Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh

grižlej
Tine in Jerica (1852): in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d.

grižljej

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno
Roza Jelodvorska (1855):	ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti
Valenštajn (1866):	v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami

grižljaja

grishljeja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegoviga brata perpeljal! “ Ondi je s' shivino prenòzhil, pa ne grishljeja ni okuſil, dokler ni narozhila opravil. Ko je narozhilo opravil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo mogli dolgo biti, ino veliko preſtati. Velikokrat nimajo ne grishljeja kruha, de bi ſi lakoto potolashili, ne oblazhila, de bi
Genovefa (1841):	shivit? Oh” je dalje shaloſtno govoril, „ſedem dolsih lét — bres grishljeja kruha,
Genovefa (1841):	sakleníla, de bi ſe isjokála in zéli dan ni ne grishljeja savshila. Trétje poglavje. Genovefa krivo tóshena. Genovefa je po odhodu

grižljeja

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	stroški spravlanja véči kakor pridelki. Pavl tadaj ni mogel ne grižljeja kruha za svoje stradajóče brate dam prinesti, kolikor se je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je, svoj dolgi želodec namazati; zakaj danes še nisem imel grižljeja v ustih. Gré tedaj naravnost v eno narvečih gostivnic in

▶ Grk samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Grk

Gerk

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne samo neúmne, tudi neusmiljene so te vraže bile. Pošten Gerk, Cimon po imenu, je mogel umreti, pa zakaj? zató — kér
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za svet poprašovali. K tém jo je perpihal vsak imeniten Gerk v svojih dvomih. Ni je bilo vojske začete, ni ga

Grka

Gerka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tedaj zgodovinna trobenta in pokliči mi mogočniga Rimca in prebrisaniga Gerka iz kamnatiga grôba, tolmači še v današne čase ohranjene napise
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Postava šolska modro dana: Tevtona glase in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati; Verh tega mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati; ſranse

Grki

Gerki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goluſije čez méro časténe prerokinje. — Babilonci in Kaldejci, Rimci in Gerki so Šembiljo tiste ženske imenovali, ktére so, brez de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kér je sovražtvo grenjkó, ko žolč. Kako škodljivo zaúpanje so Gerki v te vraže stavili,
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de je krogla

Grkom

Gerkam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ptič, golob je vedno srečo oznanoval. Sova je bila vsim Gerkam, razun Atencov, nesrečno poročilo. Vran in srak so se bali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dalje. ) Tóde ni bila zadosti radovednim vražam in učenostim udanim Gerkam sama Šembilja; imeli so še druge vedeže, orakeljne po imenu

▶ Grlica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Grlico
- Gerlico
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo

▶ grlo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grla

gerla

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da

grla
Zlatorog (1886): preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška.

grlo

gerlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo ne teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi Pust preveč Ne vihal svojga repa. De v gerlo smerti mladi ljud Nespametno ne cepa. Mé vošmo, de mravljinčikam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	jed se mu upira , in ako je zraven tega tudi gèrlo po prisadu zatêklo, clo ne more požirati ne kerme ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj, posebno če ga gèrlo zlo bolí, ker senó bôde po gobcu, in prisad pohujša
Stric Tomaž (1853):	ga bil še lahko tudi kako mervico zvernil in si gerlo pomazal. Vender ni še prepozno, še imaš čas poboljšati se
Blagomir puščavnik (1853):	nevarnosti še enkrat vse svoje žile napne in na vse gerlo kliče na pomoč, pervikrat v svojem življenju Boga vsigamogočnega, da
Zerkviza na skali (1855):	je,” je jezljal groſ in ſmertni ſtrah mu je ſkorej gerlo satiſnil. In s veſelim obrasam je ſtegnil rudezhi ſvojo roko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Drugi dan Jakob zopet na vse gerlo kričí: „Volk! volk! “ Ljudjé zopet pridejo, pa ne več v

grlo
Lohengrin (1898): in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga

grlu

gerli

Fabule ino pesmi (1836):	Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda koſt je tézh’la v’ gerli, No ſhterk te vrazhit ſhel: Kaj ne? tê bil ſi
Življenja srečen pot (1837):	voljo, ino vezhi veſelja na ſveti ne posnajo, ko po gerli vlivati. Taki she globoko v' neſrezhi tizhijo. Teshko ſe bojo
Življenja srečen pot (1837):	druga ſladzhiza je mladenzham prav shivi ſtrup. Kar prerado po gerli tezhe, rado tega ſmertno opezhe, ki ſe prevezh piti navadi

gerlu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d.“; tó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali

grlu

Zoologija (1875):	so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in
Zoologija (1875):	v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat

▶ grm samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grm

germ

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen

grm

Botanika (1875):	lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega
Gozdovnik (1898):	on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun

grma

germa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí

grma

Botanika (1875):	ljudi se oblači v bombaževine, in ne samo sadenje tega grma, ampak tudi predelovanje bombaža redi na milijone ljudi, dáje dela
Botanika (1875):	pérnatimi listi (podoba 238.), ktere dajo arabski gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate stroke rožičevca (Ceratonia
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Je-li si ti Tone? " začuje se tihi oprezni glas iz-za grma, ki je kril votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone ravno

grmi

grmi
Botanika (1875): neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó

grmovi

Gozdovnik (1898):	je bližala. Polagoma se je nočilo, in na bregu stoječi grmovi so jeli dobivati one šarovite oblike, ki jih negotova svitloba
Gozdovnik (1898):	pa odjaše. Tam v gozdu je svetlikal nočni ogenj z grmovi na pol zakrit. Okolu njega morejo biti le pastirji in

grmom
- germom
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica
grmov
Gozdovnik (1898): Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj

grmu

germi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi

germu

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre
Blagomir puščavnik (1853):	kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši

▶ grmada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmadi
- germadi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati

grmado

germado

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Balovi preroki naj ſi eniga isberejo, raskoſijo, ino denejo na germado, pa ognja ne pod-njo; jàs pa bom uniga vsel, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino Isaka, ſvojiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhtiri zhebre vode, ino polijte dar ino germado! “ ˛Storé trikrat tako, ino voda ſe ozeja ob altarji, ter

▶ grmast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmastega
- grmatega
  Botanika (1875): Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene

▶ grmenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmenja

germejna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	V' temu Lętu je malu vetra, inu desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	velke vode, koker, kader ſneg prezh grede, polęti je veliku germejna bres ſhkode.

grmenje

gromenje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in prijazno vreme — ko sim pa merčljiv, dež naredim in gromenje. ” O hudi uri po morji peláje se, zapové barkar popótnikam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	saſluge. (Na Dunaju) je bilo 22. Proſenza po nozhi ſtraſhno gromenje in bliſkanje. Ravno tako hudo vreme je bilo tiſto nozh

grmenjem
- gromenjem
  Divica Orleanska (1848): gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar
grmenju
- garmeinom
  Sacrum promptuarium (1695): Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe

▶ grmeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmelo

gromelo

Zerkviza na skali (1855):	ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je ſtal bledo rumeni v
Zerkviza na skali (1855):	vſim moje najljubſhe? ” „Tvojiga ſinzhka,” sareshi rudézhi in sopet je gromelo ſtraſhno krohotanje v Hubertove uſheſa, ſtraſhno ſe je sabliſkalo in

grmeti

germeti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo

grometi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično

grmi

grmi
Gozdovnik (1898): ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je

gromi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh
Blagomir puščavnik (1853):	po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s

grmijo
- grme
  Viljem Tell (1862): Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi

▶ grmič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmiča

germizha

Genovefa (1841):	sa mlade, majhne ptízhke. Glej, ti seléni, okrogli liſtizhi ternjeviga germizha, ki jim sdaj, ko ſoln-
Genovefa (1841):	ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna kazha is germizha, ſe ga ovije ſedemkrat in ga davi in grise bres

grmiču

germizhu

Genovefa (1841):	imá po prepovédanim veſêlju posheljênje! Miſli, de ſe zvetézhimu róshnimu germizhu priblishuje, in ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna
Genovefa (1841):	je rékel — kaj pa tako prijetno pôje? Navſakim drevéſzu in germizhu ſtotéri ſladkî glaſovi pojejo. Vidíti zhem vunder, kaj je tó

▶ grmiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmiček
- germiček
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali
grmički
- germički
  Oče naš (1854): pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale

▶ grmičevje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmičevje

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	upanje. Deček je dospel na nizek grič; zakrivalo ga je grmičevje; odtod je gledal čez široko odprto dolino. — Ni se motil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela

▶ grmičje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmičje
Gozdovnik (1898): na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč
grmičju
- grmičji
  Stelja in gnoj (1875): 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica

▶ grmovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grmovja

germovja

Genovefa (1841):	je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji

grmovja
Gozdovnik (1898): kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos

grmovje

germovje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti

grmovje

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je prešel za dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred hišo, šumljal je rožam:
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pesek. Se vé, da je okoli in okoli rastlo gosto grmovje, ali na enem kraji so jeleni predrli veliko vrzel in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo živali v grmovje, mi pa lepo k njim, da nas pri delu ne
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	prišel opazovat! " sikne Peharček, potem, ko je skrbno prežal skozi grmovje. "Ravno proti nam jo maha. Pa vrag naj me vzame
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je z Lužanom vred obledel, a vender odločno zerl v grmovje. "Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo živali v
Gozdovnik (1898):	jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed kterega se je ustrelilo, je sredi tanko in za
Gozdovnik (1898):	Komanč je imel namero, da ga ne uduši. Stopi med grmovje, priplazi se neslišnih korakov proti smeri, v kteri se je
Gozdovnik (1898):	je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se je videlo, da mu je šla krogla
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in hitel je naprej v naglem teku skozi praprot in grmovje po griču navzdol. V malo minutah je dospel k bregu

grmovjem

germovjem

Robinson mlajši (1849):	Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra-
Blagomir puščavnik (1853):	skale. Sto korakov od stanovanja proč je bila skala z germovjem obraščena. Tu skozi de rži pot. Kakor hitro Bogomila iz
Oče naš (1854):	Skerbno so zdaj jamo enako drugi zemlji poravnali in z germovjem tako skrili, da je najbistreje oko ni moglo izslediti. Potem
Oče naš (1854):	pred njim. Gospod Pavle je bil, kteri je prišel med germovjem po stranski stezi bliže. Zavoljo previdnosti je bil dobro z
Roza Jelodvorska (1855):	K sreči se jako bliska; Roza se vije med gostim germovjem do nekih visokih smrek, kjer je pred mokroto in hudim
Najdenček (1860):	sim bil za germovjem in za gričem skrit me ni nobeden zadel. Vidil sim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obzidana, pa še obgrajena in malo prikrita z okrog nasajenim germovjem. Semkaj je vedno pogledovalo oko Miriamino, in ker zavoljo slabosti

grmovju

germovji

Genovefa (1841):	sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi se bili v perji in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice

grmovji

Zoologija (1875):	so ali gole ali pa kosmate, živé po drevji in grmovji in so dostikrat neizrečeno škodljive; zapredajo se v mešičke, ki
Zlatorog (1886):	pogorji ris, na plen prežéči. Čuj, kar spodaj zašumí v grmóvji, In počasi izmed slečnih grmov Stopa belih koz brezskrbna tolpa
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logar oddalji iz usodepolnega mesta, in urnih korakov zgine v grmovji, iz katerega se je čulo sumljivo šumenje. Peharček odloži cev

▶ grmovnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grmovnico
- grmovino
  Gozdovnik (1898): mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je

▶ grnec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

lonec; Pleteršnik

grnci
- gernci
  Robinson mlajši (1849): hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče

▶ grob pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v

▶ grob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grob

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,
Genovefa (1841):	de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala
Genovefa (1841):	kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vse narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me

groba

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si
Blagomir puščavnik (1853):	naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ”
Oče naš (1885):	do veka! Kakor je pa resnično po svoji smrti iz groba vstal, tako gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši
Revček Andrejček (1891):	žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in

grobom

grobam

Življenja srečen pot (1837):	dobrote mínejo ino prijatli sgínéjo, zhe ne popréj vender sa grobam, tako bojo tebi tretji prijateli vekomaj sveſti oſtali, tebe ſpremili
Življenja srečen pot (1837):	Bogu sameriſh, ino ojſtrejſhi ſodbo ſi narediſh. Podoben ſi pobelenim grobam, ki ſe od svunaj ſvetijo, snotraj ſo pa polni mertvaſhkih

grobom
Gozdovnik (1898): izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu

grobov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv.

grobove

grobe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti

grobovih

grobih

Blagomir puščavnik (1853):	dokler se cvetje najnega živlenja osuje, in dokler na najnih grobih jesenske cvetlice ne docvete. Pri tih besedah se spomni venčika
Valenštajn (1866):	je naših cesar, naj privoši Se nam le grob pri grobih naših Očetov. Oktavij. Vi se tresete — bledite — Bog! I kaj
Mineralogija in geognozija (1871):	stvari. Zanimiv je ta kamen za zgodopisce, ker so v grobih iz velestarih časov sem ter tje našli reči iz nefrita

grobu

Sacrum promptuarium (1695):	rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario
Sacrum promptuarium (1695):	vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau
Branja, inu evangeliumi (1777):	ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu
Genovefa (1841):	votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul
Mlinar in njegova hči (1867):	boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat
Oče naš (1885):	Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta

▶ grobanica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobanicah
- grobarcah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in

▶ grobar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobar

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	voščenimi svečami v roki. Tu pa tam je postal sivolasi grobar in pripovedoval pa razlagal to in uno, slednjič je krene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mojo borno hišo, dame obiščeta, draga gospoda! ” pozdravi ju stari grobar. „Ne vem, ali bi vaji smel povabiti na kosilce, pa
Zoologija (1875):	se časih v strašanski množini na repici, kateri podgrizava cvetje. Grobar (Necrophorus vespillo) je 20 mm. Dolg, črn hrošč z dvema

grobarjev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in notarji. Zató morate pa tudi vi priti ko glava grobarjev, da se zavoljo prihodnjih viharnih časov marsikaj zastran pokopališč pomenite
Zoologija (1875):	majhnih živalce, a za tak posel zedini se zmerom več grobarjev. Samice potem v zakopano žival polože svoja jajca. 5. Kratkokrilci

▶ grobišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokopališče; [sskj]

grobišča

Gozdovnik (1898):	prav videl? Tega moramo imeti! Ti pojdi ob levej strani grobišča ter plezaj od zad navzgor; hotel bo pobegniti, a jaz
Gozdovnik (1898):	v naznanjeni smeri okolu piramide. Pride in priplazi na vrh grobišča, a ne najde nikogar. Kar hitro je bil zopet zdolaj

▶ grobkohle neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grobkohle

Mineralogija in geognozija (1871):	Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti
Mineralogija in geognozija (1871):	Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101.

▶ groblja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobljah

Botanika (1875):	še vsa soda iz njih dobivala (kemija §. 79.). Po grobljah rastó pogostoma razne vrsti metlje ali kozjega repa (Chenopodium). Važna
Botanika (1875):	belo-cvetoče pasje zelišče (Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in razhudnik (Solanum dulcamara) z vijoličastimi cveti in z rudečimi

grobljo
Zlata Vas (1848): klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo

▶ grobo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja

▶ grobokop samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grobar; [sskj]

grobokop
Mlinar in njegova hči (1867): kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi

▶ grod neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels

▶ grodelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grodelj
Kemija (1869): Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi

▶ grof samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grof

graf

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tri krajnſke inu ena némſhka pri„diga. Viſoko vredni proſht graf Auerſberg je „peto maſho pel. Silna mnoshiza ludi ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sodrashizi; ob devetih „nemſhko g. korar inu meſtni ſajmoſhter Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe Frater„nus Terlip domazh kaplan

grof

Genovefa (1841):	jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo
Genovefa (1841):	vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v
Genovefa (1841):	sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat
Genovefa (1841):	in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj
Genovefa (1841):	in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de
Genovefa (1841):	vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta
Valenštajn (1866):	Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj
Ferdinand (1884):	Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter.

grofa

Genovefa (1841):	radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par
Genovefa (1841):	ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile
Genovefa (1841):	pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf
Genovefa (1841):	dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu
Genovefa (1841):	pa ſhe verh téga — kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno
Valenštajn (1866):	Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti
Gozdovnik (1898):	mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v

grofi

Gozdovnik (1898):	nad morsko planjavo . posestvo stare a bogate rodovine Medijanov. Medijanski grofi že dolgo niso prebivali v tem divjem in samotnem gradu
Lohengrin (1898):	Peti prizor. (Kralj, Lohengrin, saški in brabantski grofi in plemiči so prišli v svečanem provodu iz palasa. Ker

grofom

grofam

Genovefa (1841):	pri ravno tiſtim altarju, pri ktérim je bil Genovefo s grôfam porózhil, ſpomin njéne ſmerti obhajat. Vojvoda je poln ſerzhnih bolezhin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na ravno tiſtim meſtu is shiviga kamna

grofom

Ferdinand (1884):	Tudi danes je prišel Peter z grofom ali Peter ni bil več stari, veseli pevec. Bil je
Ferdinand (1884):	je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču

grofu

Genovefa (1841):	Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen
Genovefa (1841):	svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo
Genovefa (1841):	jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od
Ferdinand (1884):	svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter
Gozdovnik (1898):	nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti

▶ grofica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	občinstvu za čitanje pripraviti”. — „Katol. list” pa piše: „Udova banica grofica Sofija Jellačička naputila se je u družtvu grofa Karla Seilerna
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	po tleh. V tej zmešnjavi se naenkrat odpró vrata, in grofica — zdaj najmanj pričakovana — stopi v izbo. Rana grofa ni bila
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	lic in ljubeznjivega obnašanja. Zavoljo teh lastnosti jo je sprejela grofica v službo, da je varovala malega Ljudevita. Dobroserčna deklica je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	starinskem, a veličastnem gradu grof Friderik Hrastar in njegova žena, grofica Bogdana. Za gradom se je razprostiral velikansk gojzd, kakor se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rožice po tleh. ” Perva žalost se je malo polegla, in grofica se zmisli hlapce poslati v okolico, če bi morebiti kaj
Gozdovnik (1898):	vsi resnobi, da mi takoj povejte, kaj ste videli! " »Grofica - - grofica - - je » »Seveda, to ste pač videli, saj sem vas poslal
Gozdovnik (1898):	ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi v svoji sobi! « »Jaz zapovem, da jo prebudite
Gozdovnik (1898):	v vsi resnobi, da mi takoj povejte, kaj ste videli! " »Grofica - - grofica - - je » »Seveda, to ste pač videli, saj sem vas

grofice

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rešil, vernil se je domu, bogato obdarovan od grofa in grofice. Očeta Remigija bi bil grof najraje imel na svojem gradu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Marjete pa ni bilo utolažiti. Vergla se je k nogam grofice ter milo prosila odpuščenja. „Oh”, djala je, „rada dam svoje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je sveto obljubila, da bo ravnala natanko po naročilih blagodušne grofice. Grofica otroka gorko poljubi, blagoslovi ga, ter ga izroči sè
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nekaj od veselja glasno usklikne: „O Bog! To je podoba grofice Hrastarjeve, matere uplenjenega otroka! ” Ko mladi Ljudevit ta krik začuje
Gozdovnik (1898):	zapah odmikovaje. Ko se vrata odpró, spoznajo ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi v

grofico
Gozdovnik (1898): tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo

▶ grofič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grofič

Ferdinand (1884):	treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je
Ferdinand (1884):	ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo

grofizh
Genovefa (1841): ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti

grofiča

Ferdinand (1884):	kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad
Ferdinand (1884):	znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim

grofičem
Ferdinand (1884): Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš
grofiču
Ferdinand (1884): naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na

▶ grofičin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

grofičine
Gozdovnik (1898): mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

▶ grofija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofije
Šola v boju proti pijančevanju (1898): od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev
grofiji
Mineralogija in geognozija (1871): kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje

▶ grofinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofinja

Genovefa (1841):	ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne
Sveta grofinja Genofefa (1857):	mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in
Valenštajn (1866):	pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide
Valenštajn (1866):	Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je
Valenštajn (1866):	Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči
Valenštajn (1866):	Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na
Ferdinand (1884):	preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno
Ferdinand (1884):	glavno mesto se mu je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi
Ferdinand (1884):	morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja.

grofinje

Sveta grofinja Genofefa (1857):	perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.
Sveta grofinja Genofefa (1857):	duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel

grofinji

Genovefa (1841):	ſe ravno tako hudo godilo, kakor bi ſe bilo ljubi grôfinji bres koſhute v puſhavi godilo. Pa kaj ſhe, veſ ſvet
Valenštajn (1866):	Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja
Valenštajn (1866):	zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste
Valenštajn (1866):	Trčka. Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka
Ferdinand (1884):	razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo

grofinjo

Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je s grofinjo hodil.
Valenštajn (1866):	nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina

▶ grofov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofov
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): pravoslovja učil, za ktero je Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v

grofova

Genovefa (1841):	oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno
Genovefa (1841):	od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to

grofove
Ferdinand (1884): je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec
grofovem
- grofovim
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je

grofovi

Genovefa (1841):	ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup
Genovefa (1841):	je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö
Ferdinand (1884):	ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so

grofovim
Genovefa (1841): mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi
grofovo
Ferdinand (1884): novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga

▶ grofovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grofovsko

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa
Ferdinand (1884):	še kake pol ure hoda. Alfonz je ogrnil čez svojo grofovsko obleko črnkasto suknjo. Anton pa je nosil redovniško obleko, v
Gozdovnik (1898):	podkupljivi hlapci pravice, ki poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku.

▶ grom samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grom

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši
Divica Orleanska (1848):	Vam družba bode? Jovana. O, brez družbe nisim. Si slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla
Valenštajn (1866):	Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve
Mineralogija in geognozija (1871):	v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno
Deborah (1883):	In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj

grome

gromove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. ) Bobneti čul strahòtne sem gromove*, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja

gromi
Gozdovnik (1898): Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se
gromu
Deborah (1883): takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti

▶ gromeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

gromeči
- gromezhi
  Genovefa (1841): bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa
gromečim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz

▶ gromovit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo glasen; [sskj]

gromovito

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	V vseh prostorih prepolno gledališče je tudi to priznalo z gromovito pohvalo, ki so jo igralci in igralke tem bolj zaslužili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva v Trstu). Ploskanje je bilo gromovito; ponavljati je bilo treba dvoje kosov, „Domovini” in (Zajc-ev) „V

▶ gromovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gromovnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja

▶ Gros samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Gros
- Grof
  Genovefa (1841): grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to

▶ grosse neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

grosse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska

▶ grosser neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

grosser

Astronomija (1869):	Vodnar, Wassermann, 271. Voz, Wagen, mali, kleiner Bär, veliki, (koroški), grosser Bär, 254, 270. Vozar, Fuhrmann, 271. Vozel, Knoten, 290. Vrh
Astronomija (1869):	V. Večer, Abend, Westen, zahodišče, 255. Vega, 271. Veliki pes, grosser Hund, 272. Velika noč, Ostern, 295. Venera, 304, 322. Vesnah
Astronomija (1869):	razklon, 260. B. Bär, medved. kleiner, mali medved, 270. Bär, grosser, véliki medved, véliki voz, (koroški voz), 254. Belona, 303. Bessel

▶ Grossglockner samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Grossglockner
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo

▶ groš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

groš

grosh

Kratkozhasne uganke (1788):	segręl, bo ked ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle
Kratkozhasne uganke (1788):	koku se bo grosh okrog sukal, ter nabo dolipadl, doklej se glih suzhe
Kratkozhasne uganke (1788):	Uganili kolku ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi
Kratkozhasne uganke (1788):	debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih
Kratkozhasne uganke (1788):	klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu
Kratkozhasne uganke (1788):	kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami

groš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se
Stric Tomaž (1853):	odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne, tudi ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je
Pripovedke za mladino (1887):	vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun

groša
Kmetijske in rokodelske novice (1845): srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje
groše
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v
grošem
Pripovedke za mladino (1887): iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet

grošev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	so mu jih ljudje iz mnogih krajev znosili po 10 grošev vagán, je pometal v velike jame, ko jih je popred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	400 tolarjev. Ker pa je cent tega močnega gnoja 20 grošev vreden, se gnojna vrednost te mešance blizo na 600 tolarjev
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vpraša, koliko jih par štima? Odgovori mu: „Par veljá 5 grošev”. Reče ji: „Ali nič nejenjate? ” „Nič” mu odgovori, „toliko dobim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	povejte po čim? ” Odgovori mu: „Pri gosposki mizi za 8 grošev, pri mizi poleg gosposke za 18 krajcarjev, pri mizi za

▶ Grošelj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Grošlja

Grošeljna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	v Dobračevi, „ Andr. Čadeža, posestnika in župana iz Ledin, „ Pavla Grošeljna, posestnika v Stari Vasi, „ Lor. Seljaka, posestnika in župana v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Gospoda fajmoštra v Žiréh Janeza Majnika za predsednika , Gospoda Mat. Grošeljna, posestnika in velk. župana v Dobračevi, „ Andr. Čadeža, posestnika in

▶ group neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

group

Mineralogija in geognozija (1871):	Group; (New Red Marls, New Red Sandstone) T. Permien Permian Group;(Magnesian limestone) T. Houllier Carboniferous Group T. Devonien Devonian Group
Mineralogija in geognozija (1871):	Pliocene Group T. Miocène (Falunien) MioceneGroup T. Eocène (Parisien) Eocene Group T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group (Chalkmarl, upper and
Mineralogija in geognozija (1871):	Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien, Grès bigarré
Mineralogija in geognozija (1871):	lower Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien, Grès bigarré etc. ) Triassic Group; (New Red Marls, New Red Sandstone) T. Permien Permian Group
Mineralogija in geognozija (1871):	Eocène (Parisien) Eocene Group T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group (Chalkmarl, upper and lower Green Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien
Mineralogija in geognozija (1871):	Houllier Carboniferous Group T. Devonien Devonian Group T. Silurien Silurian Group
Mineralogija in geognozija (1871):	Group;(Magnesian limestone) T. Houllier Carboniferous Group T. Devonien Devonian Group T. Silurien Silurian Group
Mineralogija in geognozija (1871):	Sandstone) T. Permien Permian Group;(Magnesian limestone) T. Houllier Carboniferous Group T. Devonien Devonian Group T. Silurien Silurian Group
Mineralogija in geognozija (1871):	Terrain Diluvial Diluvium Tertiarne formacije T. Pliocène (Subappenin) Pliocene Group T. Miocène (Falunien) MioceneGroup T. Eocène (Parisien) Eocene Group T.

▶ groza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

groza

grosa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on

groza

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno
Zlata Vas (1848):	ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in groza jih je obhajala. Zdej so hotli vsi varovati, vsi delati
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	da je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe
Deborah (1883):	Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja
Lohengrin (1898):	Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li

groze

grose
Genovefa (1841): je moj ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére

groze

Valenštajn (1866):	prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se
Astronomija (1869):	začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami

groſe

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	kaj m’bo ſt’rit? kaj m’bo ſazhet’! Od groſe, ſtrahu m’i bo umret’. 35. JEſus nej se tu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bulshe pomisle: enemu trdovratnemu greshneku ſapoj od zhasne pokure, od groſe vezhne shtrafenge. Tudi Pesme so ſhe skalle ſa sabo, potegnile

grozi
Divica Orleanska (1848): in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. )

grozo

groso

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi groso obda, kęr ga na eno vęro ſpomni, katera ga savershe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letiga nevęrniga bi jeſt hotel ràs-tèrgati, uniga nezhiſtiga vſelej s'groso saględam: leta zhlovek ne vęj nizh ne od Poſta, ne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	miſèl tiga gręha tako ſmèrtno britkoſt perneſse, kaj sa eno groso bi mogèl pèr naſs gręh obuditi!

grozo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v
Ferdinand (1884):	vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski

grozoj
Valenštajn (1866): se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo

groſo

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	kaj pozh takrat s’tabo bo? męn’m, de pred groſo, ’nu ſtraham * na vesh obgovor’ t’ na to, * Oh! ja
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	njim bode hudu. 10. Serze bo smertne britkoſti, * ſtrah, ’nu groſo preſtallu, * vid’lu bo vezh ked ſadoſſi, * kolk’ ſtukrat je
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	solſe natakal,* ke b’ vseh njego veh ſhlakov * shtivenje, ’nu groſo si prov k’ serzu vſel? on ſgaiſhlan ſtoy, * omedly; * ſhe

▶ groza prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

groza
Roza Jelodvorska (1855): je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi bil kmalo utonil, in

▶ grozd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozd
- grosd
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je
grozda
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj

grozdi

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sad brali? Tega ne nikakor! Kako pa kaj, kadar bojo grozdi naj bolj zreli in mikavni in pride kak klatovitez mem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zató naj bo. Te-le podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo vinsko terto

▶ grozdast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdaste

Rudninoslovje (1867):	i 5krat teži od vode. Zložene zvrsti so kroglaste, ledvičaste, grozdaste, kapničaste, — v stebelčastem zlogu, ali so tudi gručave — zloga zrnastega
Rudninoslovje (1867):	vode. — V zloženih zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali pa je gručav

▶ grozdek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdek
- grosdik
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga
grozdke
- grosdike
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe

grozdki

grosdiki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti

▶ grozden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdne
- grojzdne
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže

grozdni

grojzdni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos

grozdni

Kemija (1869):	Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin
Kemija (1869):	stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet

▶ grozdič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdiče

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesingasti ponvi, dokler niti ne dela, pene dobro poberi, deni grozdiče vanj, de se tako dolgo kuha, dokler žolcast ne postane
Trtna uš (1881):	postanejo; kabernkov je malo, ki le nepopolno in revno v grozdiče gredó, sploh celi trs kaže, da mu nekaj brani živeti

▶ grozdič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdeči grozdič = ribez; splet

grozdiča
- grosdizha
  Kuharske Bukve (1799): maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker
grozdiče
- grosdizhe
  Kuharske Bukve (1799): bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en

▶ grozdičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

grozdičev

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	steklenice nadevaj, te pa še le čez nekoliko dni zaveži. Grozdičev sok. Grozdiču reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Grozdičev sok po francosko. Natergaj en funt dobrih, zrelih grozdičevih jagod

▶ grozdičje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

grozdičja

grozdiča
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa

grozdjiča

Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 42, 100 kg zabeln. olja po 74, 50 kg grozdjiča po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 47, 100 kg zabel. olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je iztržila 74 gl. Dne 14. julija
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža po 24. 4.) Blaga v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila

▶ grozdje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozdja

grojzdja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ali v posebnih gošavah. Živili so se divjiga sadja in grojzdja, tičjih jajic, rib in druzih žival, ki so jih z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	vozi iz Francozkega po morji, je jako drago; 1 funt grojzdja veljá v začetku 1 srebern rubelj (1 fl. 30 kr.

grosdja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj
grozdja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo

grozdje

groisdje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	doſti, inu dober. Vinu. Bode ena prov lępa Jeſęn, pa Groisdje pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perje obirati, ſuſhiti, je sa uſako ſhiviuo dobru, de Sonze groisdjè loshi sori. Mladi Preſhízhki, kateri ta Meſez, inu noter do

grojsdje
Genovefa (1841): polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi

grojzdje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje

grosdje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem

grozdje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako, kakor mislim, je vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči

grozdjem

grojzdjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani

grozdju
- grojzdji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt

▶ grozen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozen

grosen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on

grozen

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi
Maria Stuart (1861):	Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse

grozna

grosna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze

grozna

Divica Orleanska (1848):	bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas
Divica Orleanska (1848):	strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj
Revček Andrejček (1891):	več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče
Revček Andrejček (1891):	dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica!
Revček Andrejček (1891):	Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne
Revček Andrejček (1891):	zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé
Gozdovnik (1898):	njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na

grozne

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v
Divica Orleanska (1848):	od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega, de so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in
Mineralogija in geognozija (1871):	nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha

groſne

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	LX. PESM. Ena druga od sodnega dneva. 1. Groſne bukve greſhne vęſty, * b’ do naprejpoſtavlene * per ti sodbi na
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	glejte! kaj se gody, * ta, k’tir’ vas vse ſhivy, * groſne martre terpy. 2. Ves ſgaiſhlan, ſapluvan, * s’ ternjam k’ shpotu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	K’du ſtry? nash greh. 10. JEſus skor’ pogine * od groſne bolezhine, * vender more ta krish na ramo vſet’, k’tir

groznega
Valenštajn (1866): tega ne bi nikdar prišlo bilo, Drugače bi vse bilo! Groznega Bi on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se

groznem

grosnim

Štiri poslednje reči (1831):	viditi in ſliſhati, pa preposno bo. Vidil bo, pa v' grosnim ſtrahu in trepetu veliko ſhtevilo ſvojih hudobij, ktere je v'
Štiri poslednje reči (1831):	prav reſnize ſposnati, in bolj teleſnih ſkuſhnjav premagovati. V' takim grosnim ſtraſhnim preklinvanji in sdajanji ſe bodo greſhniki v' peklenſki bresen
Štiri poslednje reči (1831):	ſtoril, v' njegovi ſmertni uri vkup ſtekle in ga s' grosnim ſtraham napolnile. Neſpokorni greſhnik bo v' sadnji uri sdihval in
Štiri poslednje reči (1831):	in vſihsavershenih pogubljenih. ¸Straſhno bodo pogubljeni takrat rijuli in s' grosnim preklinovanjem vpili in tulili: Prekleta ura, v' kteri ſim rojen
Štiri poslednje reči (1831):	na te poderle in te pred njegovo ſerditoſtjo ſkrile. V’ grosnim ſtrahu in trepetu, bres troſhta, bres vſiga upanja, v' ſtraſhni
Štiri poslednje reči (1831):	Petr. 4, 18. Sato bodo greſhniki per poſlednji ſodbi, v' grosnim ſtrahu in trepetu pred Jesuſam ſtraſhnim ſodnikam ſtali, kteriga ſe

grozni

grosni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt
Genovefa (1841):	vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel

grozni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan
Deborah (1883):	moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo
Gozdovnik (1898):	krik Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo
Gozdovnik (1898):	Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še

groznih

grosnih

Štiri poslednje reči (1831):	napolnjeni, in v' drushbo ſvetnikov vseti, mi pa bomo v' grosnih martrah vezhno revſhino terpeli. Od delezh bomo njih veſele peſmi
Štiri poslednje reči (1831):	morje pride, ker ſe ſpomni kader pogleda nasaj, v' kolikih grosnih ſmertnih nevarnoſtih je bil! Is ſerza hvali Boga, de je

groznim

Blagomir puščavnik (1853):	imeti veliko bučo vino, zdaj še eno, in vpije z groznim hrohotanjem: ”Zdaj ga imam svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	po njihovi zunanjosti sicer ni poznati, da bi bili zapadli groznim nasledkom žganjepitja, a je pričakovati vsak hip najhujšega. In vendar

groznimi

grosnimi

Štiri poslednje reči (1831):	duſha pred ojſtrim ſodnikam . Jesuſam, ker bo priſhla prednj s' grosnimi hudobijami in pregrehami obloshena, dobrih del pa vſa prasna. — ¸Sodnik
Štiri poslednje reči (1831):	ogenj kteri nesapopadlivo pezhe, in bo duſho in telo s' grosnimi bolezhinami napolnil. « Boshja jesa je pershgala v' peklu taki zhudni
Štiri poslednje reči (1831):	nesnane pregrehe vganjaſh; varuj ſe, de ne pojdeſh s' takimi grosnimi hudobijami obloshen v' vezhnoſt, ker ſmert sna hitro tvojimu shivljenju
Štiri poslednje reči (1831):	je od vtih sapuſhen, in s' velikimi bolezhinami in s' grosnimi teshavami obloshen; zhe nima od nobene ſtrani troſhta ne pomozhi

grozno

grosno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de

grozno

Divica Orleanska (1848):	glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje
Robinson mlajši (1849):	orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto
Robinson mlajši (1849):	vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal
Maria Stuart (1861):	kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam
Viljem Tell (1862):	podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno je zločinstvo vaše, — Al človek ste — in jaz sem tudi
Valenštajn (1866):	morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine

ogrozno
Blagomir puščavnik (1853): potem — še tega ne več. — Zdaj vidim viteško visoko poslopje. Ogrozno ozidje, visoko skalovje mi pove, da je Bricov roparski grad

▶ grozepoln pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ

poln groze, grozljiv; [sskj]

grozepolna

grozopolna

Blagomir puščavnik (1853):	bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu
Deborah (1883):	Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo

grozepolni
- grozopolnej
  Valenštajn (1866): dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem

▶ groziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozi

grosi

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſe ne ſpoljubi poſluſhati boshjih rezhi, drugim moliti mersi, tretja grosí k' boshji ſlushbi hoditi. Poſtiti ſe nozhejo, poſvetnih ſladnoſt ſe
Življenja srečen pot (1837):	pred ſe pergnaſi, ter ſe mu ſladek dela pa tudi grosí, njega premotiti; ker pa kaj ne opravi, ga vkashe k'
Življenja srečen pot (1837):	le s' njim ſtori po zeſarſki sapovedi. Poglavar ſe mu grosi, de ga bo muzhiti, tudi vmoriti dal, zhe ne dopolni
Življenja srečen pot (1837):	ga kriſtjani prímejo, ino ſhkofa poſtavijo. — Tudi naſ naj ne grosi sgodaj vſtájati pred bélim dném, ker je obljubil Goſpód nebeſhki
Življenja srečen pot (1837):	tudi od napuha vkajene moshgane ino perſmojeno pamet. Hitro ga grosi ſe ſvojimu goſpodu odkriti; poklekniti pred Bogam miſli de ní
Življenja srečen pot (1837):	kako sa ſvoje potrebno ſam ſkerbí; tebe pa tako rado grosi, ſvoje rezhi poſpraviti ino v' lepim redi imeti! Lenobe ino
Življenja srečen pot (1837):	vezhi vjima (sguba, nevurje) je sa mladenzha lenoba; de ga grosi ſe potrebniga nauka, alj pa navadniga dela pridno prijeti. Mlad

grozi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno
Divica Orleanska (1848):	čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj
Divica Orleanska (1848):	je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi
Revček Andrejček (1891):	potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si

groſy

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Kader pravizhne Bug Savle grehov se jeſy: S’ tem’ shtraſengam’ groſy. Pomagej nam! pomagej nam! MAria is nadlug. Tu se per
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	woshtvu, pregainanje * jok, inu jamranje, * serd ’nu fovshia povſod se groſy. * Kaj je nam revnem ſt’rit’? kam se zhmo obernit
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	nadlug * nas ſnash reshiti, * k’ pomuzhi pridti, zhes sodnik se groſy, * shtrafat’ ſhelly: * na bode sila, * zhe bosh prosila, MAria (itdr.

grozijo
- groze
  Viljem Tell (1862): Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo
- grozijo
  Divica Orleanska (1848): Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti

grozil

grosil
Genovefa (1841): vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal

grozil

Sveti večer (1866):	je bil vendar jako nejevoljen, bal se je kneza razserditi. Grozil je sinu, da mu ne bo nič zapustil, če bo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa naenkrat skoči prestrašen kviško, ker na vseh straneh

grozili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in
groziš
Deborah (1883): Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti

▶ grozno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozno

grosno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobni ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega

grosnu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al

grozno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ta dva členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in
Robinson mlajši (1849):	dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto
Stric Tomaž (1853):	razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost,
Stric Tomaž (1853):	prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	so ga sicer le kake tedne v léti vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko
Roza Jelodvorska (1855):	svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj
Lohengrin (1898):	Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno

groznu
Robinson mlajši (1849): rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer

groſnu

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	K’ du ſt’ry? nash greh. 6. So ’ga ſasramuvalli, * groſnu so’ga gaiſhlali, * od glave do nog vsega reſdijalli; on
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	tem boſhjem pak ſaperte. * Te boſhje, sodbe germenje * njeh bo groſnu ſtrashilu: * teh hudizhov erjuvenje njeh bo ſtrashnu martralu. 7. Uſta
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	lube ta svejt pregreshni: * lushte, zhaſt, ’nu wogaſtvu. Oh! kok’ groſnu ti sam sebe * v’ tem ſlepish, inu golfash! * ſa nezh

ogrozno
Blagomir puščavnik (1853): To je bil sercekončaven pogled v temni noči! Vse tako ogrozno; — nobenega sluha žive duše pri grajskem ozidji, le večanje ponočnih

▶ grozovit pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozovitpridevnik, splošni, nedoločeno
- grozovitni
  Divica Orleanska (1848): krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši

grozovitegapridevnik, splošni, nedoločeno

grozovitega

Stric Tomaž (1853):	ko zapusti bajto strica Tomaža. Mož jej je pobegnil od grozovitega gospodarja; sinka so jej hotli prodati nekemu neznanemu človeku, ki
Stric Tomaž (1853):	zamorem reči, da sim prav storil, ker sim strašnim krempljem grozovitega trinoga ušel. V taki zadergi mislim, da je beg vsakemu

grozovitempridevnik, splošni, nedoločeno
- grosovitim
  Genovefa (1841): re tvoja ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti

grozovitipridevnik, splošni, nedoločeno

grozoviti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi svojiga in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	imenom Orzo: „To tedaj je kačje gnjezdo, kjer stanuje oni grozoviti mož, ki je že toliko nagih pajdašev spravil na vislice
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	z rdečimi lasmi, ki je bil nocoj tako obupan, oni grozoviti človek, ki nas je pregnal iz Kilarneja? “ „Da, on je

najgrozovitejšipridevnik, splošni, presežnik
- najgrozovitejši
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo

▶ grozoviten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

grozen; [sskj]

grozoviten

grosoviten

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino bo perpeljal ſhtevilo vſih isvoljenih duſh. Té bo tajiſti grosoviten glaſ, od kateriga ſv. Hironim govori: „Naj shé jém ali
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vaſ nizh pred hudim ne obvarje, naj vaſ plaſhi ſaj grosoviten sodni den; ako vas k pobólſhanju nobena rezh ne oberne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſodniga dné. Veſél je bil pervi prihod Jesuſa — vſmileniga odreſhenika; grosoviten bo drugi prihod — ojſtriga ſodnika, kakor nam gapopiſuje deneſhen ſv.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pregréhe, na levim ſkuſhnjavo, od sgorej ojſtriga ſodnika, od ſpodej grosoviten brésdn, od snotrej shgezho vést, od svunej gorezhi ſvet. " (˛S.
Življenja srečen pot (1837):	Sa njegove vuzhenoſti ino ſvetoſti del ſo ga maſhnika shegnali. Grosoviten pomor je tiſti zhaſ po Rimi bil, ino nevſmilena kuga
Življenja srečen pot (1837):	pridigváje obhodil, ino poſlednizh v' Rimi ſvoj apoſtolſki ſedesh poſtavil. Grosoviten kervolog (tirán), hajdovſki zeſar Nero, vkashe ſvetiga Petra ino Pavla
Življenja srečen pot (1837):	ga pláſhijo po nozhi, hude miſli ga ſtráſhijo po dné, grosoviten zherv ga grise, ki ſe vmoríti ne da; v' perſah
Življenja srečen pot (1837):	dokler bi véro satajil; pa tudi on nizh ne opravi. Grosoviten ozhe poſkuſi nedolshniga mladenzha v' grêh sapeljati, ino rezhe neſramnimu
Življenja srečen pot (1837):	revnim kraji Marija boshjo déte porodí, Jesuſa isvelizharja vſiga ſveta. — Grosoviten Herod mladimu otroku po shivlenji ſtreshe, ino ga ſklene vmoriti

grozovitna

grosovitna

Štiri poslednje reči (1831):	sa greſhnike poſlednja ali velika ſodba. Kader bo priſhla tiſta grosovitna ſtraſhna ura, de ſe bo ſvet h' konzu blishal, kteriga
Življenja srečen pot (1837):	ſe pomahomedanil. Teshko je ſv. Vinzenz na polji delal, sakaj grosovitna vrozhina je v' tiſtih krajih; alj vſe je voljno ſtoril
Življenja srečen pot (1837):	bo vmorjen. ˛Svetiga mosha ne premaga ſladka obljuba, ne vſtraſhi grosovitna shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi
Življenja srečen pot (1837):	dopolni, in pred ſovrashnikam beshí. ˛Sv. Florjan ni tega ſtoril. Grosovitna zeſarja, Dioklezjan ino Makſiminjan, vkasheta ojſtro kriſtjane ſiliti, naj satajijo
Življenja srečen pot (1837):	deshelo podál, kjér je ravno tiſti zhaſ v' nekih meſtah grosovitna kuga morila. Ta ſtraſhna ſhiba ſe per naſ vezhdel le
Življenja srečen pot (1837):	ji ſtraſhni sverini otél. Ali veſh mladenzh, kaj to pomeni? Grosovitna svér je pregreha, ino tvoja duſha lepa, mlada deviza, Jesuſova

grozovitne

grosovitne

Štiri poslednje reči (1831):	je dajalo tako ſerzhnoſt, de ſo nar ſtraſhnejſhi martre in grosovitne bolezhine s' veſeljem preterpeli, in ſo is ljubesni do Jesuſa
Življenja srečen pot (1837):	ſrezhniga pota vſe ſvoje shive dni imel ne bo. V grosovitne globozhine bo padil, vſe ſvoje premoshenje sgubil, ino peklenſki ſovrashnik

grozovitne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo

grozovitnega

grosovitniga

Štiri poslednje reči (1831):	ſim s' njo divje sverine, medvede in leve premagal, tudi grosovitniga velikana Goljata ſim pobil, pa kaj bo ta mozh meni
Življenja srečen pot (1837):	ne more; on naſ bo tvojim levam branil. “ — Ispuſtijo ljutiga grosovitniga leva (oroſlana), alj vleshe ſe kak krôtek kushej k' nogam

grozovitnemu

grosovitnimu

Hrana evangeljskih naukov (1835):	poti v' ſvojo domazho deshelo, ino boshje dete ni priſhlo grosovitnimu kervologu v' roke. II. Kar ſe je deneſhni prasnik goditi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tamkaj oſtani, dokler tebi nasaj ne porezhem. “ — Odiſhel je Jesuſ grosovitnimu kralju, Herodeſh ni mogel boshji pravizi vjiti. Od hude veſti

grozovitni
- grosovitni
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu

grozovitno

grosovitno

Hrana evangeljskih naukov (1835):	meſtize Betlehem isvoljen kraj Meſijoviga rojſtva; ino mahoma ſklene njegovo grosovitno ſerze, Odreſhenika shé v' sibeli vſmertiti. Svetim trem kraljam rezhe
Fabule ino pesmi (1836):	bi vbogi thor shivél, Zhi ne bi ba preguzhil; Pa grosovitno ſmert je mel, Da v’ têmi ne je muzhal. En
Življenja srečen pot (1837):	Jesuſa napuhnenmu mladenzhu ni dopadlo. Veſ ſerdit v' ſvojim ſerzi grosovitno miſel ſklene, véro v' Jesuſa satréti, ino vſe njegove uzhenze

grozovitno
Divica Orleanska (1848): ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 29 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	temu piſu soperſtavil in terdi, de Gratz ni prav, ampak Grætz. Ta uzhen mosh je pokasal, de ſo ljudje ſkosi vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piſati mora ? Naj Nemzi piſhejo Gratz ali Grætz : nam je Grætz tako ljubo, kakor Gratz! Mi ˛Slovenzi pa v edinoſti shivimo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prava? Kakor poprej, bodo tudi v prihodno nekteri Gratz — nekteri Grætz piſali. Tudi v nemſhkih „obzhinſkih novizah”' ſe je glaſ sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljana, Ibljana, Loblana . . . piſati mora ? Naj Nemzi piſhejo Gratz ali Grætz : nam je Grætz tako ljubo, kakor Gratz! Mi ˛Slovenzi pa

Abecedika ali Plateltof (1789):	veſsélit': Vonder ne tokú, de b' mé Imel na ſtaroſt gręvat'.
Abecedika ali Plateltof (1789):	veſelit': Vonder ne takú, de b' mé Imel na rſtaoſt gręvat'.

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Pilatusha; na Galilejſkim Herodesha, ki je bil ſin uniga ſtariga grosovitnesha, kateri je sa Jesusa voljo puſtil nedolshne otroke pomoriti; Filipa
Življenja srečen pot (1837):	darovati: kdor bi ſe vſtavljal, ga vmoriti. Bres pomude pred grosovitnesha gre, ga s' lepim proſi, naj kriſtjanam prisaneſe, ino jih

Štiri poslednje reči (1831):	pekel pokopan bil. She toliko let vpije v' ſtraſhnim terpljenji: »Grosovitno terpim v' tem plemenu. « Klizhem, pa nobeden me ne ſliſhi
Štiri poslednje reči (1831):	konz ſvojiga perſta v' vodi, in ohladi moj jesik, ker grosovitno terpim v' tem plemenu. Pa tudi to mu ni dovoljeno
Življenja srečen pot (1837):	jih pred ſodnika shenò. Tovarſha njegova ispraſhújejo, nju tepò ino grosovitno terpínzhijo; ravno tako ſhe drugih pet hudodelzov. Jefrema grosa obhaja
Življenja srečen pot (1837):	na ravnoſt povedal, kako hudo dela, ki nedolshne kriſtjane tako grosovítno morí. Zeſar ſe vjesi, vkashe ſvetiga Jurja s' kolam treti
Življenja srečen pot (1837):	Bog. “ Sa to njino terdno véro ju s' ſvinzhaſtimi robatizami grosovitno rastepó; pa vſe tepenje ne premaga ſtanovitnoſti ſvetih bratov. — Kako
Slate jabelka (1844):	ſo vſi miſlili, de ſe bo barka potopila, in ſo grosovitno jokali in zagovali; le ſ. lgnazi je bil popolnama mirin

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali, inu taku grosovitnu s peſtmi tepli. Mi tebe ponishnu proſimo, na perpuſti, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo. Katiri kuli je greſhen, tiſtimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr bodo ſovrashniki letó poglavitnu mejſtu zęliga Israelſkiga Krajleſtva obdali, grosovitnu ſtiſkali, do tal rsvalili, ne en kamen na tim drugim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor tvoje ſovrashnike posherlu. Inu takrat bomo my ſposnali, kaku grosovitnu je v'rokę tiga shiviga Bogá paſti. (Hebr. 10, 26
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih Judov, kakôr to neſręzhnu dęlu naſhih gręhov ſposnali. Poglęjte

Ta male katechismus (1768):	dostikrat na temu svejtu groſovitnu poshtrafani. Katiri grehi upyejo v' nebu? Leti shtirji: I. Radovolni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhaluvanje zhes tebe pershlu ‚kader bodo jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret vkup, koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga nar vezhiga greha sgovoriti, katiriga je ta nar hudobniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker vſe tiſtu, kar je niemu tu sdertje, navoshlivoſt, inu grosovitnoſt teh Judou naloshiti premogla; inu kar ſe je poprei nemu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po enemu smertnemu grehu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svejt bres lubeſne drugega, koker ena jama teh reſwojnekov polna groſovitnoſte, inu nausmilenja ? Moje serze je uſſe zhloveke v' sebi nosilu

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 29 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —