Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 74

▶ razdelek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdelek
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike
razdelka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji

razdelke

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	biti takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ulomek od decimalne točke proti levi in proti desni na razdelke po dve mesti razdeliti ter v korenu decimalno točko postaviti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mesti. Ako razstavimo tedaj kvadrat od desne proti levi na razdelke po dve številki – prvi razdelek na levi more imeti tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računati: 1.) Število razdeli, pri jednicah začenši, proti levi na razdelke po tri številke; prvi razdelek na levi sme imeti tudi

razdelki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je

razdelkih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja

razdelkov
Kmetijske in rokodelske novice (1846): za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se

razdelku

Astronomija (1869):	dobimo zemljepisno ali nemško miljo. Kedar koli bode v tem razdelku govorjeno o miljah, si bomo mislili zmirom zemeljepisno miljo, ktero
Aritmetika za učiteljišča (1885):	največje številke, katere tretja potenca ne presega števila v prvem razdelku; le-tó zapiši kot prvo številko v koren, potem pa jo

▶ razdelek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

delec; kontekst

razdelkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí

▶ razdelen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdeljiv; [sskj]

razdelen

Aritmetika za učiteljišča (1885):	m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mera števil b in r; ker pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, in prav takó r
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ker je a z m razdelen, prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m = kr; a-jev mnogokratnik ar je torej res z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta

razdelna

Aritmetika za učiteljišča (1885):	2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m
Aritmetika za učiteljišča (1885):	smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z 1 in sama s seboj, nego tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a, b in c s številom m razdelna, potem je razdelna z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom
Aritmetika za učiteljišča (1885):	k – k1, tedaj je diferenca a – b res z m razdelna. § 73. 1.) Ako ima število kako mero, razdelen je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Števila, katera so le z 1 in sama s seboj razdelna, imenujemo absolutna praštevila ali kar praštevila (Primzahlen); n. pr. 3
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je

razdelne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila

razdelni
Aritmetika za učiteljišča (1885): Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z m razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent
razdelnih
Aritmetika za učiteljišča (1885): števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass

razdelno

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števila a, in a mera števila ab. Vsako število je razdelno z 1 in samo s seboj. Števila, katera so le
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ako je število razdelno n. pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z njiju produktom 6. § 74. 1.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a tudi vse faktorje produkta mn imeti, tedaj z mn razdelno biti. Ako je število razdelno n. pr. z 2 in

▶ razdelitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdelitev

Fizika (1869):	prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi
Fizika (1869):	sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad
Mineralogija in geognozija (1871):	v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli
Zoologija (1875):	živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne
Botanika (1875):	Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost

razdelitvo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že

razdelitve

Fizika (1869):	vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve.
Fizika (1869):	Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve.

razdelitvi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu odgovori Reparat: „Alta semita je
Fizika (1869):	nemajo uteži. 26 Trdnota. Sila, s ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih delov, imenuje se njegova trdnota.
Botanika (1875):	cvetovim delom je vrédna največe pazljivosti, ker so je pri razdelitvi rastlin mnogotérnato uporabila. Če sledé pravilno vsi listni krogi v
Zoologija (1875):	Opisovaje živali moramo neprestano njihovo telo primerjati človeškemu, a pri razdelitvi jih ločimo v veča manjša krdela. Živali enega krdela strinjajo

▶ razdeliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdele

Maria Stuart (1861):	v kitah diadem, z dolgo, černo, odgernjeno tančico. Ko pristopi, razdelé se pričujoče osebe na obé strani v veliki žalosti. Melvil
Mineralogija in geognozija (1871):	narobe pa se zgoditi ni moglo. Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto
Aritmetika za učiteljišča (1885):	poplačal lahko ves dolg kar ob jednem? 38.* Tri osebe razdelé 360 gl. takó med seboj, da dobi B dvakrat toliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	toliko kakor A; koliko dobi vsaka oseba? 39. Tri osebe razdelé 688 gl. takó med seboj, da dobi A tolikokrat po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsak? 40. Nekdo je zapustil 15650 gl., določivši, da naj razdelé njegovi štirje dediči to imenje takó-le med seboj: B naj

razdeli

rasdeli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál

razdeli

Blagomir puščavnik (1853):	jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa
Fizika (1869):	smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se
Fizika (1869):	in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na
Fizika (1869):	bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih

zdeli
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil

razdelijo

rasdelijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? *) Obzhinſka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? (Na

razdelijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa

razdelil
Fizika (1869): Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan

razdelila

rasdelila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi ſe bila diſhava raji prodala, ino zena med uboge rasdelila; toraj ſo nevoljni nad Marijo. Ali Jesuſ, kteri jim je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor

razdelila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo razdelila še v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se

razdelili

rasdelili
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe

razdelili

Fizika (1869):	pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo
Astronomija (1869):	mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s

razdelilo

Robinson mlajši (1849):	kar še ima vzeme, da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kar se je scer v Zagrebu za-nje nabralo, med nje razdelilo! — Piemonteška vlada je razglasila postavo, ki zakon vzame popolnama iz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	a) Iz pljučnega vnetja, pri kterem se vnetje ni prav razdelilo, in po kterem kri in druge tekočine v pljučih zastajajo

razdelimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe strani te jednačbe z m, (a + b + c) : m

razdelite
- rasdelite
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi

razdeliti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti.
Robinson mlajši (1849):	Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja
Sveti večer (1866):	poznam človeka, da nas bi vseh skupaj pod streho vzel. Razdeliti se bomo morali. Mislil sem sicer, da bom med vami
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8
Aritmetika za učiteljišča (1885):	175 gl. treba med dve osebi A in B takó razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov

▶ razdelivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

razdelivši
- podelivši
  Zoologija (1875): pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o
- razdelivši
  Aritmetika za učiteljišča (1885): z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk

▶ razdeljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdeljen

rasdejlen
Svetu pismu noviga testamenta (1784): aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt

razdeljen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert *), kteri je razdeljen* v vert za zelenjad itd. in pa v vert za
Astronomija (1869):	znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce
Mineralogija in geognozija (1871):	on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje
Zoologija (1875):	prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve
Aritmetika za učiteljišča (1885):	b z m razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a

resdilen
Biblia (1584): en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak

razdeljena

rasdejlena
Svetu pismu noviga testamenta (1784): poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja

razdeljena

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo
Fizika (1869):	njih dálja med lediščem in vreliščem, kakor v Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur
Fizika (1869):	toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	k2; ker pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res

resdilena
Biblia (1584): Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku

razdeljene

rasdeljene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa shivino. Druga „ „ shito, oljſke seliſha
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tenjka in mehka biti, in ſvetle pa enako po shivotu rasdeljene dlake iméti. Sadnjizh mora bik popolnama sdrav, mozhan, drashljiv in

razdeljene

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor
Botanika (1875):	kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri

razdeljenem
Rudninoslovje (1867): ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako

razdeljenemu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	in vsak notranji člen je jednak produktu vnanjih dveh členov, razdeljenemu z druzim notranjim členom. Ako je a : b = c : d
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vnanji člen številnega sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim vnanjim členom; in vsak notranji člen je jednak
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iz formule t. j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak

razdeljeni
Zoologija (1875): morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo

razdeljenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih
Oče naš (1885):	jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov

razdeljenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in

razdeljeno

rasdejlenu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je

razdeljeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev

resdilenu
Biblia (1584): djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je

▶ razdeljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razdelitev; Pleteršnik

razdeljenju
- rasdeljenju
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she

▶ razdeljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdeljuje

Botanika (1875):	oddeli od debla, gre v list in se v njem razdeljuje na veje; sicer je pa list sostavljen večidel iz strženovih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Redna dividenda velja v zadnjem slučaji za obresti, izvenredna pa razdeljuje ostali dobiček. Razven akcij izdajajo taka akcijska društva tudi obresti

razdeluje
Botanika (1875): tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali

▶ razdelnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdeljivost; [sskj]

razdelnost
Aritmetika za učiteljišča (1885): skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali
razdelnosti
Aritmetika za učiteljišča (1885): Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim

▶ razdelovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obdelovanje; kontekst

razdelovanja

rasdelovanja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom

razdelovanje

rasdelovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje

▶ razdelovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

obdelovati; kontekst

razdelovati

rasdelovati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno

razdelujejo
- rasdelujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj

▶ razdeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdene
- rasdela
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride,
- razdene
  Kemija (1869): rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v
razdeneš
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva
razdeni
Divica Orleanska (1848): ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi

▶ razdevajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

razdevajočih

Botanika (1875):	poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti
Botanika (1875):	tem, kakošen ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje
Botanika (1875):	na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno

▶ razdevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdevanja
Botanika (1875): redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila

▶ razdevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdevajo
Botanika (1875): snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled
razdevata
Botanika (1875): ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine

▶ razdirati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdiral

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev
Izidor, pobožni kmet (1887):	za sovet vprašat. To priložnost je Izidor porabil, da je razdiral prepir in sovraštvo, ter mir gojil po hišah svojih sosedov

▶ razdirunga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

nesloga; Pohlin To malo besedišče

razdirunge

resdirenge

Ta male katechismus (1768):

loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh

▶ razdražen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdražen

Revček Andrejček (1891):	Franica (gleda v tla). Jaz sem ga Pavletu dala. Jeklen (razdražen). Pavletu? Franica (kakor prej). Da, v svoji bolezni! Jeklen. Torej
Revček Andrejček (1891):	javno godilo. Stari Andrejček je bil priča! Jeklen (še huje razdražen). A sedaj se spominjam! To je torej tisti prstan! (Silno
Revček Andrejček (1891):	Tretji prizor. Grešnik. Pavel. Pavel (razdražen). Grešnik! Grešnik (teče brez zanjk od desne strani). Pavel (stopi
Revček Andrejček (1891):	moja. Ubogi Pavel jih mora sedaj pač veliko požreti. (Pije razdražen. ) Pri móji veri, ko bi ne bilo tako grdo z

razdražena

Povestnik v sili (1883):	Bila je Liza, ktera se je vrgla nad naju, kakor razdražena tigra. Komtessa, ljuba komtessa, utolažite se! zakliče potem vsa iz
Povestnik v sili (1883):	Zakaj se ne smejite mojej budalostej misli? — zakliče ona vsa razdražena s trepetajočim glasom. — O Bog, o Bog, nadaljuje bolestno potem
Cyclamen (1883):	letom. Nikdar pa še kovačica glede tujcev ni bila tako razdražena nego letos. Tri dni sta že prebivala dva tujca, gospod
Roka in srce (1883):	je vedno bila nekoliko nagla. Ali je čudo, ako zdaj razdražena, postaja burna celó do razžalitve? Z druge strani pa je
Dóra (1885):	rečejo neprijetno vznenadjeni. Še te obleke Lojz ni vreden, odvrnem razdražena. Zakaj pa ni v jutro prišel, ko sem se zavoljo
Arabela (1885):	nekako srdito: »kaj vas to briga? Rekli ste prej,« nadaljuje razdražena, »da morate premišljevati neki nov planet. Kaj ima moja poroka
Vanda (1888):	treba, a napósled si natakne gladke rokavice. Vsa nemirna in razdražena sama ni vedela, zakaj da se zamuja s takšnimi stvarmi
Vanda (1888):	to je preveč! Tega zahtevati nimaš pravice! « zavrne Vanda vsa razdražena. »Že sem na kraji groba; a prav tvoja svojeglavnost in
Zádruga (1890):	s črnimi lasmi! « »Milivoj, pesniška žila tvoja je danes silno razdražena,« seže mu Veselko v besedo in zmaje z glavo, kakor

razdraženi

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	jo hočejo izbrisati. Res jim padejo Lože v roke, in razdraženi premagavci jih zažgejo. Nikdar več niso prišle do poprejšnje velikosti
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	in zlasti za ženstvó jako resen, delo za nas preopasno. Razdraženi Turek, Bog vé, če bi se ne spustil váme! Ubòj
Domačija nad vse! (1889):	da mu sape zmanjkuje. Ni bil vajen prepirov, in ta razdraženi dvogovor je blagočutnega starca popolnoma potrl. »Da ste Vi Jeličin
Domačija nad vse! (1889):	Vidim, da danes ni z Vami razumno govoriti, preveč ste razdraženi. Samo ponavljam Vam še enkrat, da Jelice do Amerike žive
Domačija nad vse! (1889):	pri meni; brez nje mi ni živeti«, glasil se je razdraženi odgovor strastnega moža. »Ali kako jo hočete pri sebi imeti
Od pluga do krone (1891):	in nositi široka krila in imeti bele roke! » Takó zabavlja razdraženi Janez. Anici se po teh žalečih besedah jezno zabliskajo oči
Roman starega samca (1895):	teh groznih urah pričakovanja in negotovosti, da so mi živci razdraženi. Bala sem se slabega izhoda. — Sedaj mi že odlega. Dete
Moja hoja na Triglav (1897):	zdravnik za ženski spol, da presodim, komu so živci bolj razdraženi, ali bolni gospe ali zdravi gospodični. Ta razdraženost se pa
Slučaji usode (1897):	bi se bal nekaj zamuditi, a iz kuhinje je prihajal razdraženi kuharičin glas. Po slugi, katerega sreča, izve, da je Otmar

razdraženo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov

▶ razdražiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdražil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je mislil, kako bi babam štreno zmešal in jih prav razdražil. Najel si je tedaj veliko kad, jo postavi na terg
Izidor, pobožni kmet (1887):	mislite si: namesto potolažiti ga, ga je še-le prav silno razdražil in v hudobnih naklepih vžgal. Od tega časa je Teobald

razdražila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš

▶ razdreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdere
- resdere
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na
razderejo
- resdero
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1.

▶ razdrobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdrobe

Fizika (1869):	da steklene plošče v oknih zašklepetajo, ali da se celo razdrobé. Pod. 119. Preden bomo opazovali prikazni zvoka, bomo tedaj govorili
Kemija (1869):	kislec odvzeti. Iz zemlje izkopane rude se v ta namen razdrobé in pomešane z lesnim ali kamenim ogljem sipljejo v plavež
Botanika (1875):	povečava, po vrh mrežasto očrkana in, če se pritisnejo, se razdrobé na ostro robate kosce (podoba 34.): škrob, dobljen iz sočivja

razdrobi

rasdrobi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni

razdrobi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena
Mlinar in njegova hči (1867):	tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari

razdrobil
Oče naš (1854): padel. Sam Bog ga je obvarovati mogel, da se ni razdrobil. Pervo kar je Nace storil, je bilo, da se je
razdrobila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito

razdrobiti

Robinson mlajši (1849):	zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se
Zoologija (1875):	Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj

▶ razdrobljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdrobljenega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da
razdrobljeno
Stelja in gnoj (1875): prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa (v naših krajih

▶ razdrobljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razdrobljiva
Botanika (1875): Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih

▶ razdrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdrt
- razdren
  Robinson mlajši (1849): je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred
razdrta
- razderta
  Divica Orleanska (1848): očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški
- razdrta
  Mineralogija in geognozija (1871): sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je
razdrti
- razderti
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji

▶ razdružen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdružen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima

▶ razdržavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

razdržavljen
- razderžavljen
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da

▶ razdvojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razdvojiti
- rasdvojiti
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 35. Sakaj jeſt ſim priſhàl ràsdvojiti zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu
- resdvojiti
  Biblia (1584): priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto

▶ razen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razna

Stelja in gnoj (1875):	čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna
Gozdovnik (1898):	ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena

razne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al

razne

rasne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo

razne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje
Kemija (1869):	pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več
Fizika (1869):	vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega
Botanika (1875):	godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga
Botanika (1875):	kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako
Botanika (1875):	smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari
Stelja in gnoj (1875):	tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako

raznega

rasniga

Pozhétki gramatike (1811):	ino moja ſeſtra bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie pervo
Pozhétki gramatike (1811):	ino paſtir ſta enaka po ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed. Mon

raznega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	podelil, pesmi peti iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bilo krog in krog ob stenah pod streho nakopičenega raznega orodja za mučenje. Torkvat se je vsega tega mučila zeló
Fizika (1869):	da je od nje odvisna njegova navzetnost za toploto. Učinki raznega goriva. Zdi se nam djanske vrednosti, če na koncu oddelka
Astronomija (1869):	dragega orodja, tudi kemiji je treba mnogo raznih snovi in raznega orodja; zvezdoznancu je pa dosti, da povzdigne oči v ne
Astronomija (1869):	je natanko opazovanje nebeskih prikazni pač le mogoče s pomočjo raznega orodja, in ker je tako orodje, da je natančno izdelano
Kemija (1869):	vidi v pod. 74 naprava, s ktero moremo primerjati dobroto raznega mleka. V vsak val vlijemo sto delov mleka za skušnjo

razniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana potica. Meso z jesihovim hrenam. Narezano
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	goste, jih v posode, ki jih hočeš, nadevaj. Solata iz razniga sadja. V cukru shranjene češplje, orehe, muškateljce, kratko reči, toliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja.

raznem

Mineralogija in geognozija (1871):	kojih ne bi pričakovali po kemiškem zlogu minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje v kockah
Zoologija (1875):	jih je po vaséh, ker ličinka živi v gnoji. Na raznem živeži delajo škodo: Zapljunkarica (Sacrophaga carnaria), ki na meso ne

razni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico in še več pijančlive
Rudninoslovje (1867):	robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd.
Fizika (1869):	Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno med 20000 do 60000 milj za
Tiun - Lin (1891):	imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem

raznih

rasnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je

raznih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike
Astronomija (1869):	veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi
Astronomija (1869):	in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču
Botanika (1875):	pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali pa s tem, da se
Botanika (1875):	sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih
Tiun - Lin (1891):	jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo

raznim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de

raznimi

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi
Kemija (1869):	rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja
Fizika (1869):	pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v

razno
- rasno
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali, s kterimi bi ſe samogIo rasno shito s manj zhaſam in s manjſhimi potroſhki omlatiti. Tako
- razno
  Stelja in gnoj (1875): sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki

▶ razen veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razen

razun

Zlata Vas (1850):	Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota

▶ razen predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razen

rasun

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in

razan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč

razen

Kemija (1869):	srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam
Zoologija (1875):	v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v
Zoologija (1875):	nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa
Zoologija (1875):	je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v
Zoologija (1875):	primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča

razun

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ti bolezni naglo puša, se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V
Stric Tomaž (1853):	mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi prodani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj
Astronomija (1869):	severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od
Botanika (1875):	podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se

razven
Aritmetika za učiteljišča (1885): je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative

▶ razeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razbirati; kontekst

razeti
Robinson mlajši (1849): sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette

▶ razglas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razglas
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal, menda strahú sam ni vedel kaj
razglasa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega
razglasih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): berž ko ne se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v
razglasu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene

▶ razglasiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razglasi

Najdenček (1860):	naji v svojim kraju kot najboljša zdravnika za govejo živino razglasi. Ali je žena moje govorjenje, ki ni bilo ne francozko
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi. Takrat je bilo ravno veliko bolnikov v novi bolnišnici, kterih
Lohengrin (1898):	mora on me kleti, Če ga izdam, da tu se razglasí! — Da znam mu kob, ga nečem razodeti: A v divjem

resglaſi
Sacrum promptuarium (1695): ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj

razglasil

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ker je preslavni nemški kmetovavec Šverc to drevó po svetu razglasil, mu je ostalo ime »Švercevo drevó«. Boljši napravljene deske in
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	obiskati, da ni živa duša vedila, čemu. Leta 1000 je razglasil Oton, da misli cesarstvo za nekoliko časa zapustiti in na
Mahmud (1870):	Ne! ne bodo kaznovali hudodejnika, ne bo jim paša ničesar razglasil, ampak postavili so na somenj zalotence, ktere so pripeljali iz
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	sveta Antona in jeden njiju da je puščavnik. Ko bo razglasil papež za svetnika tudi njega, imeli bi kristjani dva sveta
Luteranci (1883):	protest je uplival tako mogočno na Ferdinanda I., da je razglasil še isto leto in sicer v Budi svoj generalni mandat
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	za leto 1770. v najem. O ti priliki se je razglasil tudi nov tarif, po katerem so terjali najemniki od vsake
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	zanemarjeno trgovino in izboljša njih blagostanje. V ta namen je razglasil že l. 1717. Trst in Reko za odprti pristanišči ter
Gorski potoki (1895):	ljubezen je šla za kruhom. Šel je k agentu Muzeljnu, razglasil po časnikih, vložil prošnjo za razpisano tajniško službo pri neki
Zadnji gospod Kamenski (1898):	ga je popolnoma potrdilo, da je Martin Cucelj čarovnik in razglasil je to med ljudmi. Kakor hitro pa je ta govorica

razglasila

rasglaſila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka

razglasila

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi

razglasile
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo
razglasili
- rasglaſsili
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): osdravil. 16. Inu je njim sapovędal, de bi njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia
- razglasili
  Botanika (1875): prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje

razglasilo

rasglaſilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	drugod praviti. Pa kmal ſe je vender po vſi desheli rasglaſilo od tega veliziga zhudesha. Molímo vſigamogozhniga Boga, ki tudi mertve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar je sa kmetovanje in sa rokodelſtvo vediti potrebniga, povſod rasglaſilo. Ljubi kmetje, zhe koliko kaj pomiſlite , ſe vam mora dosdevati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolovrate prede. Komej ſe je to v nedeIjo po fari rasglaſilo, je v pondeljk ſkorej is vſih vaſí te fare ſkupej

razglasilo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da je bakreni drat telegrafa pohištvam zavolj strele nevaren, je razglasilo telegrafno vodstvo prav jasen poduk, v kterim dokaže, daje bakreni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	del arhiva za povestnico jugoslavensko natisnjen. * Vodstvo matice ilirske je razglasilo pregled računov od 1. marca do 31. decembra 1851. Premoženje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mu je pri grofinji primerilo. Ker je to večkrat pripovedoval, razglasilo se je kmalu, in rekel je, da je grofinja zdaj

razglasiti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki
Ferdinand (1884):	je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je

resglasiti
Ta male katechismus (1768): Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah

▶ razglašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razglašal
- rasglaſoval
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ
razglašali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo

▶ razglašen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razglašena
- rasglaſene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe
- razglašena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez

▶ razglaševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razglaševali
- rasglaſovali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo vidili ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli jo

▶ razglavokožiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skalpirati; kontekst

razglavokožili
Gozdovnik (1898): kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj

▶ razgled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgled

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó
Viljem Tell (1862):	Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold
Viljem Tell (1862):	hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po
Zlatorog (1886):	zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič

▶ razgledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgledati
Blagomir puščavnik (1853): gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog

▶ razgledati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ogledati si, pregledati; Pleteršnik

razgledamo

Zoologija (1875):	podobna rahli rastlinski tkanini (glej v botaniki pod. 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se, da obstojé takisto iz celične tkanine, v
Zoologija (1875):	njihova opravila. I. Organi in njihova opravila. (Anatomija in fizijologija). Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih veliko razliko

▶ razgnojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgnoji
- resgnoji
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke

▶ razgovarjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razgovarjanje
Tiun - Lin (1891): Ko sem končal, nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem

▶ razgovarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgovarjala

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je suženj, prostovoljen služabnik ali prijatelj. Med seboj sta se razgovarjala vedno v nekem ptujem jeziku. Najel si je Fulvij hišo
Ferdinand (1884):	ovočja, ali sredi cvetočih cvetljic in cvetličnih grmov vsake vrste, razgovarjala se je najraje o dobrotljivosti in ljubezni božji do ljudi

razgovarjali
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti.

razgovarjati

Mahmud (1870):	pridem iz Hrvaškega,« odgovori Teodozij. Pa tù se ni dalo razgovarjati, ker vse je rinilo naprej. Vojska je odšla; v samostanu
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	žandarjev, toda vsakega v drugem prostoru, da se ne moreta razgovarjati; tretjega žandarja in župana pa vzamem seboj v gostilno, kjer
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	podajo na vert, prav v hladno senco ter se začno razgovarjati o tem in onem; pričenši od nekih dreves, vsajenih po
Pomladanski vetrovi (1881):	se hotela danes, ko je bilo že itak pozno, dalje razgovarjati. Kratko se je poslovila od svojega gosta. Dobriha je bil
Pomladanski vetrovi (1881):	v svojej nadarjenej duševnosti. Kako prijetno se zna gospa Rojarjeva razgovarjati, a jaz sam njej nasproti nikoli ne rabim in ne
Postillion d'amour (1887):	rekel: gospod baron, o tem se z Vami ni dalje razgovarjati, tù imate desko pred možjani, katere predreti Vam Vaši predsodki
Gospa s pristave (1894):	dobiti ob taki priliki, da bi se mogel ž njo razgovarjati o taki stvari. Bernardo je mnogo mislil, naposled pa moral
Slučaji usode (1897):	bolj laskavo za me, reče z nasmehom ter začne živahno razgovarjati se z gospodo, ki je bila v nje bližini. A
Mara Rendića (1897):	je bila celo neka manija v oni dobi, prijazno se razgovarjati z vsakim domačinom, in deželni glavar, vojvoda Würtemberški — ali kakor

▶ razgovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgovor

Roza Jelodvorska (1855):	južnali, in rešitev slavniga Častimira je bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	morem. Nas danes največ mika njegova „Pjesmarica”, znana pod imenom: „Razgovor ugodni naroda slavenskoga”, s kterim je rodu svojemu največ postregel
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Glasovi: konec! ) Prosim, beseda se mi ne more vzeti. Prvosednik: Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	tako mudilo z razpisom volitve? Volilci 4 okrajev še za razgovor med seboj niso časa imeli, ki je pri tako važnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa se v razgovor spustiti z volivci in predsedniku dr. J. Bleiweisu ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	se je v živ razgovor s Francoskim trgovcem in ta razgovor, dragi čitatelj, hočem ti popisati. Nemec. To sta dva lisijaška
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	gorjancev gledati, — gledati skoro plaho. Zamaknil se je v živ razgovor s Francoskim trgovcem in ta razgovor, dragi čitatelj, hočem ti

razgovora

Gozdovnik (1898):	se obrne k grofu. »Potemtakem prosim razgovora, don Antonio. « »Čemu razgovora? « »Ker vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno. « »Izgovori
Gozdovnik (1898):	nazaj v Elančovo. « Pepo se obrne k grofu. »Potemtakem prosim razgovora, don Antonio. « »Čemu razgovora? « »Ker vam imam staviti prašanje; ki

razgovorom
Robinson mlajši (1849): k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh

razgovoru

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	ustanovitvi „narodnega doma” nadaljevalo in naj bi čitalničin odbor po razgovoru vseh druzih narodnih društev to v svoje roke vzel. Kdor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Dalje prihodnjič. ) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra. (Dalje
Revček Andrejček (1891):	z gonjači in kmetje. Ana stoji pri Zvitorogu v živem razgovoru. Strel (ustane in čašo dvigne). Gospoda moja, strelci in lovci
Gozdovnik (1898):	zaradi velikih krivic, ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali

▶ razgrajanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgrajanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte
razgrajanjem
- rasgrajenjem
  Genovefa (1841): je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako

▶ razgrajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgraja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zadnji četerti tega mesca hudi veter, dež, mraz in sneg razgraja, ker jesensko vreme v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih

razgrajajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni
razgrajal
- rasgrajal
  Genovefa (1841): sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla
razgrajala
Kmetijske in rokodelske novice (1847): iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim

▶ razgret pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgret

Valenštajn (1866):	iz zadnje sobe, v roci ima zlato kupo, zelo je razgret, za njim Gec i Butlar, ka si prizadevata vzdržati ga
Kemija (1869):	s klorom, bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. razgret jodov étil, C4H5J na amonijak. Te osnove so po lastnostih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da se piti ne smé, kedar je človek vroč in razgret. Ker se je pa mislil sam zadosti modrega in pametnega
Ferdinand (1884):	da mu je najedenkrat splavalo vse njegovo upanje po vodi. Razgret od vina, katerega je preveč in prehitro pil, zgrabi na

razgreta

Valenštajn (1866):	sodbo — Da s častne, davno že navajene Poti nestalnost, lehkomišeljnost, Razgreta kri zapelje sivoglavca. Menj trdne volje zarad tega nejmam, Ker
Deborah (1883):	če si žejna. Deborah (temno). Pusti me! Ana. Si bolna? Razgreta si, počij tu v hladnej senci! (Pod lipo jo odvede

razgreti
- razgretej
  Kemija (1869): razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo

▶ razgreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgreje
Kemija (1869): neopreznega človeka strašno nevarna tekočina. Z vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati vodi, nikoli pa

razgrejemo

Kemija (1869):	kisline, ki more ogljenčevokislo apno raztopiti. Ako pa tako vodo razgrejemo, pobegne hlapna ogljenčeva kislina iz nje, in apno se kakor
Kemija (1869):	žveplenokislemu bakrovemu okisu dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo razgrejemo, izgubi vodo spromenivši se v črni okis. Žveplenokisli bakrov okis
Kemija (1869):	kisline. 5. Duščev okisec, NO, dobimo najlaže, ako duščevokisli amonijak razgrejemo: NH4O.NO5 = 2NO + 4 HO. Duščev okisec je plin brez barve
Kemija (1869):	živahno, kakor v kislecu. Ta plin dobimo, ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na pr. z bakrenimi opilki. Duščev okis ima
Kemija (1869):	ono relativno množino topline, ki je potrebna, da kako telo razgrejemo od 0 do 100° C, vzemši toplino, ki je v
Kemija (1869):	suhem zraku ali pa, ako je do 100°C. razgrejemo. Takrat uhajajo vodni delki izmed solnih, zato pa tudi kristal

razgreješ

Valenštajn (1866):	Trčka. Skrbi, da možgane mu Razgreješ, da ga v misli zatopiš — Da se pomišljeval ne bo
Kemija (1869):	posredovalna stopinja, kjerkoli kakova vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li aldehid z amonijakom in s srebreno raztopino v steklenej

▶ razgretje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgretje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa

▶ razgrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgrne

rasgerne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó

razgerne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poletji, Clo do pozne jesení: Blagodarno krilo svoje U proletji razgernè, Vse ustaja, vse se oživlja, Vse oterpno se maje, Raznopisan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče pokleknivši, razgerne robec svoj, In kupoma pomede v ohrambo rutnih gub, Kar
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	roko, ino v Gospodovim imenu iztegnev palico nad morjem. Kar razgerne se voda. Žgoč veter je dno posušil. Izraelovi otroci gredo
Roza Jelodvorska (1855):	Nežica razgerne svojo korbico, vzame lonček dobrega mleka, ga vlije v čisto

razgrne

Rokovnjači (1881):	koči takov pravilni billet doux našel! Berite gospod oskrbnik! « Ta razgrne list in jame čitati. Bil je začetek pisma, katerega je
Milko Vogrin (1883):	od koga bi bilo. Radoveden odtrga torej ovitek. A ko razgrne list, strese se na vsem životu ter vzklikne ves trepetajóč
Šaljivi Slovenec (1884):	jaz sam sem cesar Josip« — reče ljudomil vladar prijazno in razgrne svojo povrhno suknjo. Kmetica zagledavši svetle zvezde na njegovih prsih
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	sédeva, položi na mizo akte, katere je imel v rokah, razgrne polo belega papirja, na kateri sem videl vrhu glave zapisano
Gostačeva hči (1891):	travniku, skoči za neko gomaznijo njemu na vile ter mu razgrne ves zvalek. Oče razjarjen zavihti vile, pa spretnejši kokodajec se
Senanus (1892):	pregreha, učinjena njega zorni ljubezni! Odločno potisne stol k mizi, razgrne svoja pisanja in se trudi na vso moč, da bi
Gospa s pristave (1894):	in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže se lovorov venec. Lahno ga
Strte peruti (1894):	opisati takó, kakor mi ga je opisala Danica sama. « Rekši razgrne Vida pismo, obsezajoče več stranij, pisanih naglo in široko. Brala
Moja hoja na Triglav (1897):	zadnje noge, si natakne velike naočnike pred izbuljene oči in razgrne s sprednjima nogama krasno pisan list. Potlej globoko priklonivši se

razgrnila
- rasgernila
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj

▶ razhajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razhajajo
Zoologija (1875): spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo

▶ razhlap samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sublimat; kontekst, SSKJ

razhlap

Kemija (1869):	416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach
Kemija (1869):	Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid

▶ razhlapeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razhlapeti

razhlapiti

Kemija (1869):

Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur

▶ razhodek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odhodek; [sskj]

razhodke
Aritmetika za učiteljišča (1885): računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali

▶ razimati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razbrati; kontekst

razimati
Robinson mlajši (1849): würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo

▶ raziskovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raziskovanja
Zoologija (1875): sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829

▶ raziskriti glagol, glavni, dovršni

raziskri

razjiskri

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se kristjansko ljubimo, po bratsko se milujemo; Oj sveti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se

▶ raziti glagol, glavni, dvovidski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razšli

Povodni mož (1855):	namislike in naklepe kovali in se potem na razne pota razšli; Začele so si zdaj stare in mlade ženice na uho
Domen (1864):	otava pokošena v kopicah; kosci so bili pa že davno razšli se, kajti že je stala zvezda večernica visoko na nebu
Sosedov sin (1868):	vse življenje ter ugasnena luč je kazala, da so se razšli spat.
Izza mladih let (1882):	leti bil vojak med Nemci. Zgodaj na jutro smo se razšli po planini, jaz in Miksner skupaj, Veit s prijateljem. Ruševcev
Prvi sneg (1886):	hoditi na sprehod. Neke nedelje pa so se prijatelji kmalu razšli in ostal je Mirko sam z učiteljem plesa, Kazimirom Poskočilom
Slike iz rudarskega življenja (1888):	cesti; molče so stali mladeniči v gručah in kmalu se razšli na svoje domove, proseč sv. Ahacija, patrona svojega: »Varuj nas
Iz arhiva (1890):	je molčal tudi zdaj. Prišli so do gradú in se razšli na svoja stanovanja.
Hudi časi (1894):	hišo! « Apert je bil vesel, da so se kmetje hitro razšli, ker skrbele so ga župnikove besede. Ovratnik mu je postajal
Slučaji usode (1897):	sodba o njem. — Mrak se je delal. Gostje so se razšli, samo Avrelija je še bila ostala, ni se jej mudilo

▶ raziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razide
Gozdovnik (1898): Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni
razidejo
Blagomir puščavnik (1853): za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo

razšla

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	spravil. Kadar blago prejmeš, mi ga pošlji”. Tako sta se razšla. Pozimski čas je bil ravno in ljudje so gnojišča trebili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je umerl učenik, po kterem je hrepenela. Ko se je razšla množica pred palačo, poslovila se je od vdove in hčeri

razšli

rasſhli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí

reshli
Sacrum promptuarium (1695): ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle

▶ razjahati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjahal
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza
razjahali
Gozdovnik (1898): bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec

▶ razjarjenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjarjenost
Gozdovnik (1898): postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame

▶ razjasniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjasni

razjasne

Botanika (1875):	dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da se tedaj popolnoma razjasne te razmere, je treba še mnogih in obširnih preiskav. Pa
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nebesom vzdigni roke in sercé ! Vesêli se! Naj se sercé razjasne, Saj žalost le škoduje, nič ne hasne; Živiš pošteno, nikdar

razjasni

Divica Orleanska (1848):	In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi
Kemija (1869):	kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu
Zeleni listi (1896):	razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni.

razjasnil

Blagomir puščavnik (1853):	glas Blagomir, bote jo, in njegov obraz se je videzno razjasnil. — ”Jas jo bom vidil, pravi začudeno vitez in vroče solze
Maria Stuart (1861):	Podučil me v resnicah svete vere, Razpodil dvombe mojega duha, Razjasnil mi, da modrovavni um Človeka vedno v težke zmote vodi
Sveti večer (1866):	navadni človek potrositi. Pa jaz sem si to stvar tako razjasnil: To se razume, da se ne bo Tone popolnoma na
Fizika (1869):	bi tudi največi človeški duh skušal, da bi iztuhtal in razjasnil samo z razmišljavanjem, kaj da je priroda v celem in
Kemija (1869):	ni splošno veljavnega zakona, ki bi nam že v naprej razjasnil, kako se bodo razne tvari razsnovale, temveč rečeno je bilo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je pa to lahko, ker je kot zdravnik mislil

razjasnila

Oče naš (1854):	gospod fajmošter; „zdaj nej bo naša hči. “ Sladka tolažba je razjasnila bolnikove obličje; govoriti ni mogel več. Emilino roko je položil
Fizika (1869):	najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila. Vender se kaže, da je v zvezi se zemeljskim magnetizmom

razjasnili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži
Fizika (1869):	prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok

razjasnilo

Botanika (1875):	v rastlino z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo
Oče naš (1885):	pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka

razjasnimo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se po nogah razširjajo. Tako si vse znamnja bolezni lahko razjasnimo. Kakovost kraja, v kterim živinče živi, izbuja bolezin. Nekteri zdravniki
Fizika (1869):	popolnoma prazne zrakú. Priprave zato imenujejo se zračne sesaljke. Da razjasnimo, kako so narejene zračne sesaljke, zato bomo še enkrat govorili

razjasniti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša.
Fizika (1869):	imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih.

▶ razjasnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjasnjeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki

razjasnjeno
Zoologija (1875): in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere

▶ razjasnjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razjasnjenje

rasjaſnenje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	te prave rezhi pa le prav malo. Perſiljeni ſmo, to rasjaſnenje od ſebe dati s tim perſtavkam, de je ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za 25 let starši. Tako se ta reč dobro porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii

razjasnjenju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v

▶ razjasnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjasnjevati
- razjasnovati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne
razjasnjuje
- razjasnuje
  Zoologija (1875): so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico
- razjasnjuje
  Zoologija (1875): istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu
razjasnjujejo
Zoologija (1875): njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v

▶ razjedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjeda

Zoologija (1875):	največe bolečine, ne da bi se ganil. Tat (Plinus fur) razjeda kakor ličinka rastlinske zbirke in korenstvo. Kresnica (Lampyris splendidula) sveti
Zoologija (1875):	živi kakor ličinka v lesenem pohištvu, tako imenovani kukec, ki razjeda les in prevrtava na vse strani. Hrošček je samo 5

razjedala
- rasjedala
  Genovefa (1841): ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje

▶ razjeden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjedena

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je konj mlad, dobro rejen in mednosnična koža še ne razjedena in brez vsih vredov, se sledeča štupa poskusi: Vzemi 4
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ena ali več terdih bulic zapazi; ako je mednosnična stena razjedena ali z majhnimi vredi posuta: se mora konj iz štale
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sukrovica teče iz nje, ktera tudi nekaj kože odje. Ako razjedena koža ne odpade sama od sebe, jo je treba z

▶ razjedljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jedek; [sskj]

razjedljivem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra

▶ razjesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni hrustanec razje. Take nadkopitne vgnjide, ako se ne ozdravljajo umetno ali od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravnaj, dokler ni noga popolnoma zdrava. Včasi gnoj parkeljnovo krono razje. Zdaj je treba kronin rog toliko porezati, kolikor ga je

razjedel
Zeleni listi (1896): pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi

▶ razjeziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjezi

Ultra! (1867):	in mala stvarca mu je časi zadosti, da se strašno razjezi. In lehko bi zaradi kake zeló male reči vse splavalo
Pripovedke za mladino (1887):	je vse to gledal, ne ve, zakaj je to storil, razjezi se ter ukaže: „Vrzite ga v ječo. ” Drugo jutro ga

resieshj
Sacrum promptuarium (1695): hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe
resjesj
Sacrum promptuarium (1695): pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k'

razjezil
- resjesil
  Sacrum promptuarium (1695): ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat

▶ razjokati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjoka

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z
Roza Jelodvorska (1855):	jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem

razjokal

Luteranci (1883):	njegovih prijateljev! In on se je ustrašil potém in se razjokal skrivaje, in kamer so padale njegove solze, zrastle so gobe
Žrtva ljubosumnosti (1884):	A kdor je koli je mrtvej ženi pogledal v lice, razjokal se je kakor dete, kajti pred sebój je videl dobrohotno
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	se zmisli, kaj bode sedaj doma. Toliko da se ni razjokal, tako mu je bilo pri srcu. Mušič je dobro vedel
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	Da veš! " Pavle je molčal in najrajši bi se bil razjokal. „No, kaj molčiš? Ali si slišal? " „Slišal," odgovori Pavle in
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	jokal. Poiskal je potem še grob svoje matere in se razjokal tudi tam. Mrak se je že delal, ko seje vračal
Dve svatbi (1895):	žalost, razdejanje in jok. Tudi vsakdo drugi bi se bil razjokal, videč toliko potrtost, zapuščenost in nehvaležnost, a Lenček se ni
Usoda ka-li (1895):	nebo me je storilo tako mehkega, da bi se kar razjokal. « »Močni bodite ter verujte, radi mene verujte, da se vidiva
Kotanjska elita (1898):	mož, ki bi si bil vedel pomagati. Čestokrat se je razjokal pri materi in obljubil, da napravi konec tem orgijam samo
Gojko Knafeljc (1899):	tudi nekaj dušilo v grlu, da bi se bil najraje razjokal tudi sam. Ana je objela mater, takoj nato sestro, in

▶ razkačen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkačen

raskačen
Pripovedke za mladino (1887): račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves

razkačen

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka
Revček Andrejček (1891):	bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila

razkačena

Tine in Jerica (1852):	kakor na žerjavci, od jeze ni mogla več spregovoriti, in razkačena odide. Smoletovka ji še nekekrat zakriči. „Pa vsaj nobenimu človeku
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka; „ali v moji lastni hiši si upate me tatico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	njega tirjala svoj delež. Al ta jej nič noče dati. Razkačena ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega

razkačeni

Oče naš (1854):	živi Robespier! “ „Strela jih ubij! “ reče na to serčni in razkačeni sivček in verže svojo kupico v steno, da so dalječ
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ni bilo še poprejšnih let, ko ste bili naši narodnosti razkačeni druga proti drugi — nič mar za narodni razpor. In zdaj
Oče naš (1885):	„Strela jih ubij! “ reče na to srčni in razkačeni sivček in vrže svojo kupico v steno, da so dalječ

razkačeno
Roza Jelodvorska (1855): napolnilo. Mir in pokoj sta posedla zdaj njegovo pred vedno razkačeno serce. Obdajala ga je prijetna tihota po strašnim viharji. Njegov

▶ razkačeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkačeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): med Gerkom in ptujcem, ne med prostim in sužnjim. ” „Kaj! ” razkačeno zavpije ponosna Rimljanka, „že zdaj se derzneš meni na enako

▶ razkačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkačila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj

razkačilo

Stric Tomaž (1853):	bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da mora tako delati, če ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako bi bilo za njegovo glavo. Posebno ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na pokopališče in da niso

▶ razkazati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkazali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nisem; zató bi rad, da bi mi je vi enkrat razkazali, ker vam je znan vsak kotiček v njih. ” „To vam
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	namen določene vsote. Da bo lažej predstaviti si popisane poskušnje, razkazali smo jih na pridjanih štirih tablicah; vpodobil jih je po

▶ razkazek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

razpredelnica; Pleteršnik

razkazek

Astronomija (1869):	v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére. 16 Razkazek mér. V §. 7. fizikalnega oddelka smo našli že priméro
Botanika (1875):	in potkê, kakor to kaže gledé dežel colne zveze sledeči razkazek: 68. red. Kljunatice (Geraniaceao). Ta red ima imé od podobe

▶ razkazovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkazovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pride ravno neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu

▶ razkisujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

razkisujoče
- odkisujoče
  Botanika (1875): ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi

▶ razkladati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkladal

Oče naš (1854):	in bolj gorečimi besedami je Štefan otrokama velikost Zveličarjeve ljubezni razkladal in pa tudi greh kot največje hudo imenoval, zavoljo kterega
Gozdovnik (1898):	Črnotič. « Ko je spretni in bistrosodni glavar na ta način razkladal, prerezaval je Mešanik z nožem Barahinu vezila. »Zdaj ste svoboden

razkladati
Izidor, pobožni kmet (1887): ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena

▶ razklati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razklalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki
razkolji
- razkoli
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v

▶ razklon samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razklon

Astronomija (1869):	gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B. Bär, medved. kleiner, mali medved, 270. Bär, grosser
Astronomija (1869):	S začenši na 360 stopinj razdeljen in na njem beremo razklon zvezd. Na točko Z poldnevnika, ki se vjema z nadglaviščem

▶ razkolen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkolen
Rudninoslovje (1867): i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt-
razkolna
Rudninoslovje (1867): kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo

razkolne

Rudninoslovje (1867):	a nahaja se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkolne vštrit skrajnje ploskve e; sveti se kot steklo, samo na
Mineralogija in geognozija (1871):	se poznajo po tem, da se njih notranji zlog, njih razkolne ploskve ne zlagajo z vnanjo podobo. Že v §. 6

razkolnih

Rudninoslovje (1867):	Mnoge rudnine imajo na kristalnih ploskvah drugo sijajnost a na razkolnih spet drugo, celo na raznih razkolnih ploskvah je časi sijajnost
Rudninoslovje (1867):	drugo sijajnost a na razkolnih spet drugo, celo na raznih razkolnih ploskvah je časi sijajnost različna. Po jakosti razločujemo 5 stopinj

▶ razkolina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razcepek; Pleteršnik, nem-slo slovar

razkoline
Kemija (1869): same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še več govorice na koncu te

▶ razkolitev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razdelitev; kontekst

razkolitev
Kemija (1869): HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna

▶ razkolnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkolnosti
Rudninoslovje (1867): ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne

▶ razkopan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razkopani
Roza Jelodvorska (1855): stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od

▶ razkoš samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkošje; Pleteršnik

razkoš

Robinson mlajši (1849):

veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern

▶ razkriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkrije
Blagomir puščavnik (1853): sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan
razkrijem
Divica Orleanska (1848): iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi!
razkril
Lohengrin (1898): S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog

razkrila

Domen (1864):	zabi, da boš povedal, da sem ti jaz naročila in razkrila, ker se ne maram zameriti. " Peter se namuzne, pomakne slamnik
Milko Vogrin (1883):	zdaj neločljivo oklenola svojega brata. Takoj prve ure mu je razkrila, kaj namerjavajo stariši z njo, in da jo hoče baron
Milko Vogrin (1883):	zadrego pristavi še konečno: „Tako sem Vam, gospod doktor, mnogokaj razkrila, kar Vas zna zanimati. Sicer se pa ohrabrite, uredite vse
Milko Vogrin (1883):	Olgi in hoče na vse pozabiti, kar jej je ona razkrila. Vogrin jim ostane prijatelj kakor do sedaj, in ne bode
Milko Vogrin (1883):	ga prosila, naj pride v Poreče? Ali bi mu naj razkrila tajno Olgino ljubezen in povedala, kakšne nasledke je imel nje
Milko Vogrin (1883):	srce, da se ni mogla več premagovati, in to noč razkrila je hčerki svoje sočutje. Obljubila jej je, da je ne
Milko Vogrin (1883):	misliti ná-nj. “ „Ali si mu pa to svojo ljubezen že razkrila? “ „Tega nisem in mu ne storim nikdar,“ odvrne hitro Olga
Vinko (1884):	presladko odžvrgolel jutranjo svojo pesen. Vedno pomlajajoča se priroda je razkrila pred teboj vse svoje krasote, in kakor gizdava deklica se
Slučaji usode (1897):	življenju. Svoje dvome zavoljo njegovega značaja sem ti že takrat razkrila, ko je snubil Malvino, a ti si se mi rogal

razkriti
Divica Orleanska (1848): Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni

▶ razkroj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkroj

Fizika (1869):	pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in
Kemija (1869):	paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti, na
Kemija (1869):	amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na
Kemija (1869):	organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d.
Kemija (1869):	sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca
Kemija (1869):	amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost
Kemija (1869):	chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl
Botanika (1875):	preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi
Botanika (1875):	živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih

▶ razkrojitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razkrojitev
Kemija (1869): vago v roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s

razkrojitve

Botanika (1875):	kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav
Botanika (1875):	vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa

razkrojitvi

Kemija (1869):	omenjamo: Anilin, C12H7N, se dobiva iz premogovega, kotrana in pri razkrojitvi indike s kalijem. Brezbarvena oljnata tekočina ima primerno težino = 1.02
Kemija (1869):	suhem destilovanji dušečnatih organskih teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz raznih

▶ razkrojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkroji

Kemija (1869):	da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se
Kemija (1869):	Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti
Botanika (1875):	okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji.
Botanika (1875):	prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe

razkrojili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in potlej svoje misli, če in za ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla

razkrojimo
Kemija (1869): okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz krijolita, je rudnina

razkrojiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je
Kemija (1869):	izgubi. Razkroj se vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga

▶ razkrojivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

razkrojivši
Botanika (1875): v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje

▶ razkrojljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razkrojljivosti
Stelja in gnoj (1875): obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé

▶ razkropljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razkropljena
- raskroplena
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje

razkropljeni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	1. pismo iz 2. Vertovcove občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu razkropljenih ljudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	deželo zanešen bil, bi mogel že po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje
Maria Stuart (1861):	Izvijte, zmislite izgovore, Nesrečo odvernite! Moja moč je Pri kraji. Razkropljeni so tovarši, Raztergane vse niti naše zveze. Na Škotsko jaz

▶ razlaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlaga

islaga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet v'

razlage
- islage
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le

▶ razlaganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlaganje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv
Občno vzgojeslovje (1887):	samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do

▶ razlagati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlaga

raslaga

Pozhétki gramatike (1811):	pa tako, de en drugi sa njim pride, ktir ga raslaga al sjaſni, poſtavim il ne faut jamais se moquer des
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tega terpeti, ino tako iti v' ſvoje velizhaſtvo? ” Ino jima raslaga po poti ſveto piſmo. Ko do terga pridejo, ſe Jesuſ

razlaga

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pride kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in

razlagajo

raslagajo

Pozhétki gramatike (1811):	jim rezhi raskladati nektire isrèke, ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blà ſlushábniza je vére kríve, Je opravljála vêsho bóg'nje Shíve. Raslágajo, ko pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke

razlagajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej

razlagal
Stric Tomaž (1853): gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice

razlagali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor Šembiljski. Skorej vsi odgovori so se lahko na dvojno razlagali. V radovednosti in v vražah obojniga ljudstva so našli zadnjič
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika
Kemija (1869):	znamenja ali formule, ki nam mnogotere razmere, ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno predstavljajo. Spojine prve vrste zaznamujemo s tem, da
Astronomija (1869):	70000; sodi se pa iz uzrokov, kterih tukaj ne bodemo razlagali, da je vseh zvezd celega svetskega prostora 273 milijonov, ali

razlagalo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona

razlagam
- razlagujem
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso

razlagati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlag ati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena

▶ razlegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlega

raslega

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo
Genovefa (1841):	ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal

razlega

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pravim času”. Nesreča je, oh! dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od
Roza Jelodvorska (1855):	umirajočim ognju, rumenkaste svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu. Pijani sovražnik razgraja in ropa brez usmiljenja, v
Viljem Tell (1862):	Ruodi. Hitite v goro, zatrobite v rog, Da krepko se razlega z gore v goro, Da jeka po pečinah se budí
Gozdovnik (1898):	kopitom podira sovražnike na levi in desni. Divje tulenje se razlega okolu njega, privabljajoče novih sovražnikov. Videl se je obkoljenega. Okolu

razlegajo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me
razlegal
Spisi Krištofa Šmida (1883): Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal

razlegala

raslegala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	daljej jésdil. Hvala ſe je na déſni ino na lévi raslegala. Tudi is Jerusalema jih je veliko naproti priſhlo, kteri ſo
Genovefa (1841):	ſkozhili in beſéda: „grôf ! grôf! ” ſe je po zélim gradu raslégala. Gôlo, ki bi bil bersheje ſmert, kakor groſa prizhakoval, je

razlegalo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta

▶ razlesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlesti
- rasleſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde
razleze
- raslese
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote

▶ razleteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razleti
Zeleni listi (1896): tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves

▶ različen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najrazličnejšepridevnik, splošni, presežnik
- najrazličniše
  Kemija (1869): Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov
najrazličnejšihpridevnik, splošni, presežnik
- najrazličniših
  Zoologija (1875): namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev

različenpridevnik, splošni, nedoločeno

različen

Fizika (1869):	obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na različen način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se

različnapridevnik, splošni, nedoločeno

različna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ
Mineralogija in geognozija (1871):	imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški
Aritmetika za učiteljišča (1885):	način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem

razločna

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	24 gold. i. t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja

različnepridevnik, splošni, nedoločeno

različne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej
Fizika (1869):	prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč
Fizika (1869):	poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve.
Fizika (1869):	še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče
Mineralogija in geognozija (1871):	po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo
Mineralogija in geognozija (1871):	rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem
Botanika (1875):	delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium
Zoologija (1875):	a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se
Botanika (1875):	trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na

različnegapridevnik, splošni, nedoločeno

različnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	da se ne zavedajo potrebe pisati na več strani? Gradiva različnega po gori rečenem jim vendar ne manjka! Naj so jim
Občno vzgojeslovje (1887):	ta ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje se z imenom čustvo.

različnempridevnik, splošni, nedoločeno
- različnim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki

različnipridevnik, splošni, nedoločeno

različnej

Kemija (1869):	pravimo, sreblje (absorbiren) v sé tudi pline in sicer v različnej meri. Navadna voda ima toraj zmerom v sebi nekaj zraka
Botanika (1875):	priroda tistega, kar je potrebnega za razvitev rastlin, ali v različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek puščavski, dno mora, njivska

različni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji
Zoologija (1875):	Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje

razločni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo skerbéla. Da

različnihpridevnik, splošni, nedoločeno

različnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti
Astronomija (1869):	drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov
Kemija (1869):	Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in
Mineralogija in geognozija (1871):	galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito je to, da, ako
Mineralogija in geognozija (1871):	kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo že na 700. K sreči so druge
Zoologija (1875):	pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi
Zoologija (1875):	stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste
Botanika (1875):	deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor
Aritmetika za učiteljišča (1885):	credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali

različnimipridevnik, splošni, nedoločeno

različnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme
Čas je zlato (1864):	je že po svetu toliko poskusil in se s tako različnimi ljudmi pečal, kteri zmed nju bi bil gospod, kteri pa
Botanika (1875):	že poskušali, da bi našli pravilne razmére, ktere vladajo med različnimi snovmi v pepeli in v rastlinskih delih, in sicer med

različnopridevnik, splošni, nedoločeno

različno

Fizika (1869):	čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti
Fizika (1869):	sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat
Mineralogija in geognozija (1871):	Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje

▶ različno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

različno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam
Fizika (1869):	ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob
Fizika (1869):	izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno med 20000 do 60000 milj za eno sekundo, vender je

▶ različnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

različnost

Kemija (1869):	so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to
Astronomija (1869):	kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč

različnosti

Mineralogija in geognozija (1871):	Težke kovine. 24. Skupina železa. Ta skupina je znamenita zarad različnosti oblik, v kojih se nam železo kaže in zarad množice
Trtna uš (1881):	tablici II. v podobicah: 5, 6, 7, 8, 9 po različnosti jene starosti. Kakor druge njej podobne žuželke, mora tudi trtna

▶ razlika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlika

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5ina je za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5
Aritmetika za učiteljišča (1885):	petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je torej ta razlika, t. j. 4/5 iskanega števila 52, potem je njega petina

razlikah

Stric Tomaž (1853):	mikalo zvediti tužno in omilovanja vredno stanje sužnjih v vsih razlikah, njih domače življenje, njih ljubezen in vdanost do svojih; potem
Kemija (1869):	vidi, da je ogljenčevokislo apno v vseh svojih razvrstih in razlikah imenitno, ne satno za kiporeze, temveč tudi za zidarje in

razliki
Fizika (1869): ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil dela

razliko

Zoologija (1875):	Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih veliko razliko, toliko gledé oblike kakor gledé snovi ali tvarine. Kar se
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	alkoholičnih pijač itd., vspešno delovati proti alkoholizmu. Z ozirom na razliko množine alkohola je sestavil fizijolog Rosenthal to-le tabelo: pivo ima

▶ razlikovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlikuje
- razlikuje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje
- razloči
  Mineralogija in geognozija (1871): v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi
razlikujejo
Rudninoslovje (1867): središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i

razlikujemo

Zoologija (1875):	mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni
Zoologija (1875):	dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje
Zoologija (1875):	gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo
Zoologija (1875):	školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko

▶ razliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlij

razli
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše

razlij

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kruh mem lani, Kjer lica glada še medlé; Svoj blagoslov razlij nad nami, Tolaži vpadeno sercé ! Naj žarko solnce , vreme jasno
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	k tako dobrim ljudém prišel. Poverni tudi njim, dobrotljivi Bog! Razlij svoj blagoslov čez nje. Daj mi še dalje dobro in

razlije

Svatoboj puščavnik (1851):	loči in ji k slovesu še milo zarjo po nebu razlije, kmalo vabi mila lunica zadovoljniga Svatoboja k počitku, ali dolgo
Dragojila (1864):	zora napoči in rumeni svit z. azijskih planin čez Carigrad razlije, zapustita mladenič in devica Mehmedovo palačo: Etem svojo domovino, ki
Dragojila (1864):	se razlega iz Zagorja še v Knežak, in bledi mesec razlije ravno čez Snežnik beli svit po mračni dolini — izdajavec; ko
Ljubljanske slike (1879):	strast je tu še močnejša ko pri moških, ker se razlije na vse nasprotne osebe in se jim tudi v javnem
Vaška pravda (1892):	nekoga, ki prihaja. Potuhne se, da bi ga skrit opazoval. Razlije se škodoželjno veselje po vsem njegovem širokem obrazu, vstrepeta mu
Senanus (1892):	Vodétu se prikaže srečen smeh na ustnih in se mu razlije po vsem obrazu — in kakó naj ji reče, da ji
Vaški pohajač (1893):	posodo. Mrtvaška bledost prevzame njegov obraz, mrliški duh se polagoma razlije po hiši. Žena in otroka obupno zaplačejo, sosedom in sorodnikom
Svatba na Selih (1894):	njo naloženo balo in okolo nje polno ljudij. Zdajci se razlije v njem ves silni srd in ga popolnoma zmede. Z
Zunaj (1896):	nad devojko in odtrepeče z zvenečimi eterskimi perotnicami in se razlije zopet v barve in svit … Stotnik se vzdrami. Tam pred

reslije
Sacrum promptuarium (1695): po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni

razlijejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike
razliješ
Kemija (1869): pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica
razlila
- raslila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s
- razlila
  Ferdinand (1884): bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega

▶ razlivajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlivajoča
Mineralogija in geognozija (1871): Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava

▶ razlivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razliva
- rasleva
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj ſo

razlivala

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in le dalnje so se lesketale na čistem temnem nebu; razlivala je pa tudi svojo svitlobo čez velikansko mesto ter
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek

▶ razljutiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razjeziti; [sskj]

razljutil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem jez tega kriv

▶ razloček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razloček

ras lozhek(združena oblika)
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt
raslozhik
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi

razloček

Stric Tomaž (1853):	cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj in Tomaž sta imela oči in
Stric Tomaž (1853):	drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer med njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov
Astronomija (1869):	strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles.

razločik
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma

razločka

raslozhka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen

razločka

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet
Valenštajn (1866):	Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec

razločke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa mi v kmetijstvu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali ni to eno? Kdo bo poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da

razločki

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na
Mineralogija in geognozija (1871):	po zemlji kot zdaj in zdi se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki

razločkih

raslozhkih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo k loshejſhimu dopbvedanju in rasumu med ſeboj po téh raslozhkih in po ſhtevilu ſamzhikov in ſamizhiz v eni zvetlizi vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſémena saſeje, — drugi pa is korenin saredí. Po tih dvéh raslozhkih ſe mora délo pletve ravnati, in plevél satérati. Per kmetovanju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno

razločkom

razločkam
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo

razločkom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme
Fizika (1869):	se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči

razločku
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni

▶ razločen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razločenopridevnik, splošni, nedoločeno
- raslozheno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba

razločnapridevnik, splošni, nedoločeno

razločna

Mineralogija in geognozija (1871):	kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi
Mineralogija in geognozija (1871):	zvani Cheeswring v Cornwallis, (pod. 75) dobro znan. 29. Sienit Razločna zmes iz živca in roženca. Dostikrat pridruži se kvarc in
Mineralogija in geognozija (1871):	pr. oblovje, sviž, lapor itd. Zmes sama je po sestavi razločna, da se lahko s prostimi očmi pozná, ali je pa
Zoologija (1875):	§. 150.). Četrti razred: Zajedavci; Syphonostomata. Glava pri njih nij razločna, usta so spremenjena v sesalce. Vsi so majhni, živé v
Občno vzgojeslovje (1887):	največkrat neka ugodnost ali neugodnost, katera je bolj ali manj razločna. A že površno opazovanje kaže, da je ta ugodnost ali
Gozdovnik (1898):	le kot temna pika, ki je počasno prihajala vedno bolj razločna. Konji so iskali ubežnega izhoda pred svojimi gonjivci, ter jo

razločnepridevnik, splošni, nedoločeno
- razločne
  Rudninoslovje (1867): drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi
razločnejšipridevnik, splošni, primernik
- razločnejši
  Gozdovnik (1898): gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene
razločnopridevnik, splošni, nedoločeno
- razločno
  Občno vzgojeslovje (1887): nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga

▶ razločenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

razločevanje; kontekst

razločenje

raslozhenje

Pozhétki gramatike (1811):	je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine
Pozhétki gramatike (1811):	complexion, soſtávlenje, raſt, genuflexion, poklék, pokléknenje, klezhánje. Action, djanje, distinction, raslózhenje, seduction, sapelánje, prédilection, prelubésen, prelublenje, idr. To opomnimo, de naj

▶ razločevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razločevali

Mineralogija in geognozija (1871):	davno so odbrali posebnosti in znamenja, po kojih so jih razločevali in vredovali. Najimenitniše so: l) Podoba, 2) fizikalne, 3) kemiške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	imenih, ne pa po njihovi opravi. Gospodje bogoslovci raznih vstavov razločevali so se zopet po barvah svoje obleke. Tudi rimska gosposka

razločevati

raslozhevati
Genovefa (1841): sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni

razločevati

Rudninoslovje (1867):	lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na
Fizika (1869):	parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér
Botanika (1875):	vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo

razločuje
Botanika (1875): porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in

razločujejo

Rudninoslovje (1867):	tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1
Fizika (1869):	n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po
Fizika (1869):	in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da se
Fizika (1869):	gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo
Botanika (1875):	ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske

razločujemo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po
Astronomija (1869):	na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja
Fizika (1869):	napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani
Mineralogija in geognozija (1871):	je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞

razločujeta
- razločujete
  Občno vzgojeslovje (1887): ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani

▶ razločiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razloči
- raslozhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je
- razloči
  Zoologija (1875): strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do

razločijo

raslozhijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve

razločijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč
Mineralogija in geognozija (1871):	zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker

razločil
Mineralogija in geognozija (1871): uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je
razločila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem
razločim
Divica Orleanska (1848): ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa

razločimo

Rudninoslovje (1867):	i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi
Mineralogija in geognozija (1871):	njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne

razločiš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
razločita
- razločite
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina s svojimi planinami

razločiti

raslozhiti

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu
Kuharske Bukve (1799):	snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi

razločiti

Divica Orleanska (1848):	vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim
Blagomir puščavnik (1853):	pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano
Kemija (1869):	naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih
Kemija (1869):	pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino
Gozdovnik (1898):	zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja
Gozdovnik (1898):	ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij

▶ razločiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločiti; SSKJ

razločila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi

▶ razločno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razločnejeprislov, splošni, primernik
- razločniši
  Blagomir puščavnik (1853): ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za besedo; ljudje tukej

razločnoprislov, splošni, nedoločeno

rasloshno

Genovefa (1841):	vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor

raslozhno

Pozhétki gramatike (1811):	isrezhi. Kadar rezhemo cet enfant parle distinctement, ta otrok govorí raslozhno, hozhemo s' beſégo distinctement rezhi, de otrok tako, to je
Pozhétki gramatike (1811):	hozhemo s' beſégo distinctement rezhi, de otrok tako, to je, raslozhno, govorí pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1.

rasložno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej

razločno

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo
Stric Tomaž (1853):	da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost,
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je
Tiun - Lin (1891):	ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele
Gozdovnik (1898):	se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po

▶ razlog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlog
Robinson mlajši (1849): pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend

razloga

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč
Kemija (1869):	postavimo enako velik atom druge prvine, pod. 67, ni nobenega razloga, da bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil
Gozdovnik (1898):	a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec

razloge

Občno vzgojeslovje (1887):	predmet svojega hotenja. Obstoji pa v tem, da človek posluša razloge in protirazloge ter se odločuje za one, kateri so najtehtnejši
Občno vzgojeslovje (1887):	katerih so osnovana posamezna poželenja ali zahteve, nepristransk, posluša njih razloge in protirazloge ter se odločuje za ono, kar misli, da

razlogi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	občnega zbora. Predsednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi skupščini („Novice” str.
Gozdovnik (1898):	potniku rado in voljno ponujala gostoljubnost, morali so biti posebni razlogi, da sta lovca rajši si gozd izvolila nego složnost v

razlogov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta

▶ razlomiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlomil

raslomil
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20.

reslomil

Biblia (1584):	te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje
Biblia (1584):	Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je

razlomila
- razlamala
  Robinson mlajši (1849): taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo
razlomili
- raslomili
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete

▶ razložen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razložen
- rasloshen
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt
razložene
Kmetijske in rokodelske novice (1846): va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto

razloženo

Divica Orleanska (1848):	teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen
Fizika (1869):	kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v

▶ razložiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razlože
- rasloshe
  Kuharske Bukve (1799): premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla

razloži

rasloshi
Kuharske Bukve (1799): na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek

razloži

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se
Fizika (1869):	delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na
Botanika (1875):	se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva
Botanika (1875):	ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega razloži to, da ima ona vedno enako mnogo tega plina v

razložil

isloshil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje
rasloshil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe

razložil

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli

razložila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si

razložili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp.
Astronomija (1869):	jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj je le treba, da jih s pomočjo

razložim

Zlato pa sir (1860):	od hiše spoditi ptujo čaravnico. Ko pa v Videm pridem, razložim pred zlatarjem pisane kamna, on se je pa smejal in
Kelmorajn (1864):	vse povem od lepega mesta Kelmorajn, njegovih lepih cerkev itd.; razložim jim vse legende o sv. treh kraljih, kakor sem je
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	služabnikoma mignem, da stopita z mano v kot, tam jima razložim svoj naklep. Po tem naj se vsedeta oba v prvo
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	odgovorim — zavrne mladaneč — dovolite, da vam svoj namen malo natančneje razložim". Resnobnost mladenča me stori radovednega. Zato mu pokažem stol pri
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	morate brž pogrešiti! " „Gotovo! Toda naj vam na kratko vse razložim. Doiti mi je imelo od treh trgovinskih hiš pred tednom
Slovenski svetec in učitelj (1886):	zajahaj in vedi me k Slavomiru in drugim veliteljem, da razložim, česar ne veste še, a kar odločuje v našem životu
Domačija nad vse! (1889):	Vaši nenadejani izpremembi. In ravno zato, da si to začudjenje razložim, prišel sem Vas danes obiskavat. « »Že dva meseca niste več
Vaški pohajač (1893):	mnogo. In da ne bodete mislili, da ne govorim resnice, razložim vam vse. Poslušajte torej! « »Zakaj te ni ljubil? « »Ne vem
Roman starega samca (1895):	bolnico. Ako se napad ne povrne do polnoči — tako ji razložim — naj ji točno ob dvanajsti uri da na žlici vode

razložimo
Mineralogija in geognozija (1871): ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se

razložite

Izidor, pobožni kmet (1887):	že zopet ne umem. Vi hočete, da bi vedno molili. Razložite mi, kako mislite to? « »Vedna molitev, oče Marcel, ne obstoji
Izidor, pobožni kmet (1887):	imamo, pomaga nam lahko v nebesa. « »Kako le, prosim Vam razložite mi to? Kedar jaz zemljo obdelujem, pod milim Bogom na
Gozdovnik (1898):	s pota spraviti. « »Ha, to je prav nenavadno čudna zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar! « priganja Rdoles. Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove

razložiti

rasloshiti

Genovefa (1841):	na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi
Genovefa (1841):	hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki

razložiti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne
Fizika (1869):	zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja 64
Zeleni listi (1896):	pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni

▶ razluštanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nasladnost; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

razluštanje
- reſlushtanje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe

▶ razmazan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmazana

Zeleni listi (1896):	Skoro na vsaki strani najdemo kak madež! Tu je pisava razmazana, tam je grda lisa, katero je napravil Bernard s svojimi
Zeleni listi (1896):	tudi ni nikakega pivnega papirja, zato pa je pisava vsa razmazana in na drugi strani odtisnjena. Gospod učitelj ga je že

▶ razmazati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmaže
Kmetijske in rokodelske novice (1847): mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale
razmaži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder

▶ razmera samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmer

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih
Rudninoslovje (1867):	rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od
Zoologija (1875):	si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi.

razmerah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo
Kemija (1869):	Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej
Kemija (1869):	Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo

razmeram
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti je

razmerami

Botanika (1875):	še mnogih in obširnih preiskav. Pa naj bo s temi razmerami kakor hoče, vendar to je resnica, da so za življenje
Občno vzgojeslovje (1887):	Šola pa tudi neposrednje vzgojuje z vsemi svojimi napravami in razmerami. Življenje v šoli je vir brezštevilnim izkušnjam, katerih domača vzgoja

razmere

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še
Astronomija (1869):	gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov
Kemija (1869):	deli železa ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec
Mineralogija in geognozija (1871):	spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog
Občno vzgojeslovje (1887):	vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste

▶ razmera samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmerje; kontekst

razmera

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	roko pride, brez pomislika na prihodnost, brez prevdarka, da neka razmera med živalmi in rastljinami mora na svetu biti, ako hoče
Kemija (1869):	kovani iz 12lotnega srebra ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto
Kemija (1869):	petine kisleca. Preiskavanja in poskušnje so dokazale, da je ta razmera vsigdar in povsod nepremično ena ter ista, zato nam tudi
Kemija (1869):	se novčnemu srebru zmerom primeša nekoliko bakra, ki ga utrdi. Razmera med bakrom in srebrom se izrazuje s tem, da se
Kemija (1869):	poprej marka, sedaj je pa colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako
Astronomija (1869):	je razumeti razmere milijonkrat večega solnca. Bolj umevna postane ta razmera, če si mislimo zemljo toliko, kot proseno zrno, in solnce
Botanika (1875):	deli vzdigujejo nad pestič in mole čeznj k višku. Ta razmera pestičeva ali njegovega bitnega dela plodnice — proti drugim cvetovim delom
Botanika (1875):	so podplodni (hypogyna), pod. 136. Rastline, na kterih je ta razmera, se imenujejo ložnocvetke (thalamiflorae), ker so mesto, na kterem sedi

razmeri

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela
Mineralogija in geognozija (1871):	oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo

▶ razmerje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmerij

Aritmetika za učiteljišča (1885):	one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 : 7 in 125 : 50. Ako primerjamo, kakó so razvrščena

razmerja

Aritmetika za učiteljišča (1885):	so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto
Aritmetika za učiteljišča (1885):	stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na

razmerje

Botanika (1875):	en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung
Občno vzgojeslovje (1887):	odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi
Občno vzgojeslovje (1887):	posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako
Občno vzgojeslovje (1887):	oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem

razmerjih

Botanika (1875):	kakor je, če ne bi listi imeli te zmožnosti. O razmerjih vode k rastlinam bomo še govorili pri popisovanji, kako sprejema
Aritmetika za učiteljišča (1885):	spoznati ne le iz tega, da sta eksponenta v obeh razmerjih jednaka, nego tudi iz jednakosti produktov vnanjih in notranjih členov
Aritmetika za učiteljišča (1885):	125 : 50. Ako primerjamo, kakó so razvrščena števila v teh razmerjih in kakó v nalogi, namreč ter pomnimo, da je število

razmerju

razmerji

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse jedno ali se udeležuje A
Aritmetika za učiteljišča (1885):	podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov 16000 gl., 24000 gl. in 40000
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse
Občno vzgojeslovje (1887):	do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje

razmerju

Aritmetika za učiteljišča (1885):	razvidno, da je razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. pr. ali Ako sta tedaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	stoječa števila pomnožiti. Razmerje x : 14 je torej jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 : 7
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima v istem redu. 2.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma

razmeru

Fizika (1869):	vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj
Kemija (1869):	in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo

▶ razmerno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmerno
Zoologija (1875): svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede

▶ razmerski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razmerska

Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl., 24000 gl. in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev

▶ razmesarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

razmesarjen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pripelje voz pred pošto, — pa kako! — Postiljon je ležal strašno razmesarjen spredaj na kočijo privezan, vse pisma so bile prerezane, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	je živ iz svinjaka prišel, akoravno je močno razpraskan in razmesarjen bil. — V neki ulici se srečata dva znana žganjčarja, Anton

▶ razmetan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razmetani
- rasmetani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode

▶ razmetati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmetal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil; poznajo ga pa tudi

▶ razmetavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmetava
Pripovedke za mladino (1887): mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi

▶ razmislek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmislek
- pomislik
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim

▶ razmisliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmisliti
Robinson mlajši (1849): bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj

▶ razmišljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmišljen
Mlinar in njegova hči (1867): boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več

▶ razmleti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zmleti; Pleteršnik

razmelji
- rasmeli
  Kuharske Bukve (1799): 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno

▶ razmnoževalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razmnoževalni
- razmnožitveni
  Botanika (1875): mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin

▶ razmnoževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmnožujejo
- razmnožavajo
  Zoologija (1875): navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim

▶ razmočilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

mehčalno sredstvo; Pleteršnik

razmočila
Mineralogija in geognozija (1871): Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno

▶ razmočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmoči
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz

▶ razmok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tinktura; [sskj]

razmok
Kemija (1869): glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta

▶ razmokljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

topen; nemško-slovenski slovar

razmokljiv

Mineralogija in geognozija (1871):	Žuželke, Insecten. Žveplo, Schwefel, 28. ,, selenato, Selenschwefel, 29. Dostavek. Löslich, razmokljiv, razprostljiv. Lösungsmittel, močilo, razmočilo. Schmelzmittel gl. Flussmittel.
Mineralogija in geognozija (1871):	prosojin, bel, kislo-grenek, topi se lahko in plamen barva zeleno, razmokljiv je v vodi in vinskem cvetu. Borova kislina nabira se

▶ razmršen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmršene
Ljubite svoje sovražnike! (1899): njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so
razmršeno
- rasmerſheno
  Genovefa (1841): ſtraſhno krizhati. Vſi v gradu ſo urno vkup hitéli, grôfinjo rasmerſheno in bres govorjenja na ſédesh naſlonjeno in Drakona pred njo

▶ razmršeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

razmršeno
- rasmerſheno
  Genovefa (1841): ſo ſe ſhe bolj uſtraſhili. Laſjé ſo mu divje in rasmerſheno zhes zhelo viſéli in dolgo brado je imel. Njegovo oblizhje

▶ raznašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raznašaš
- reſnashash
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo

▶ raznesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raznesla
Tine in Jerica (1852): si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in pozno po

▶ razno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razno
- rasno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Oranje plevel satira. Dreveſa ſo v vſaki desheli po ſvojim rasno narejene , ali sa kakorſhno delo ſo namenjene, ali kakor ſo

▶ raznočlen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda)

z različnom številom členov; kontekst

raznočleni

Zoologija (1875):	a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b. Raznočleni; Heteromera. 8. Pleme betičarjev (Taxicornia). Ličinke živé največ v gobah
Zoologija (1875):	a. Petočleni (Pentamera) na vseh nogah po pet členov. b. Raznočleni (Heteromera), na prednjih nogah po pet, na zadnjih po štiri

▶ raznoličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raznolične
Občno vzgojeslovje (1887): sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler

raznolično

Mineralogija in geognozija (1871):	gl. kölnische Erde. Umkippen, prekucniti se, 82. Uneben, neraven. Ungleichartig, raznolično, 68. Urgebirge oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje, 99. Utvar
Mineralogija in geognozija (1871):	pristavši mu paragraf, v kterem je popisano. 2. Zmesi ali raznolično kamenje. a. Kristalinske. Tisti deli zmesi, ki so potrebni k

▶ raznorob pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

raznorob
Rudninoslovje (1867): enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti

▶ raznositi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raznositi se nad kom = brati komu levite; Pleteršnik

raznosil
Gozdovnik (1898): ki se je odpravi le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj

▶ raznost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

različnost; [sskj]

raznost
Kmetijske in rokodelske novice (1846): primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi

▶ raznoter pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raznoterih
Mineralogija in geognozija (1871): doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije
raznoterim
Stelja in gnoj (1875): zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje

▶ raznovrsten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raznovrstna

Zoologija (1875):	prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so
Zoologija (1875):	vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito

raznovrstne

raznoverstne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih

raznovrstne

Botanika (1875):	opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih
Zoologija (1875):	Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke

raznovrstni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni so tudi stihi ali verzi; največ jih je vendar tro
Fizika (1869):	v obče le enovrstno tvarino. V resnici so pa prav raznovrstni atomi, s kterimi nas kemija seznanja, koliko sé samimi zá-se
Kemija (1869):	v kterih se delki skoro vseh trdnih tvari skladajo. Kakor raznovrstni so likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar izvesti iz

raznovrstnih

Fizika (1869):	ohladi, spremeni se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor
Zoologija (1875):	tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali
Botanika (1875):	kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe

raznovrstno
Fizika (1869): prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče

▶ raznovrstnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raznovrstnost

Fizika (1869):	Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno
Kemija (1869):	Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko

raznovrstnosti

Zoologija (1875):	znanih kacih 1500 ), ali vendar se vže lehko po njihovi raznovrstnosti* sodi, da morajo razpadati v mnoge razrede in plemena. Pri
Botanika (1875):	se opazujejo na stariših. Zato vidimo, da se vkljub neizmernej raznovrstnosti živih stvari vendar vselej ponavlja isti rod, ista vrst v

▶ razodet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razodeto

resodieto

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad nie shriftami snaidano gratavo

▶ razodeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razodel

rasodel

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v
Sveta grofinja Genofefa (1857):	pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer

razodel

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil
Zlata Vas (1848):	je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj
Zlata Vas (1848):	dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel, kakor tudi, de gré v mesto, de bi tam kako
Čas je zlato (1864):	in nadinženir mu podá roko, rekoč: »Kdo Vam je to razodel? Vi ste zares pomočnik v potrebi. Od tega bomo pozneje
Sveti večer (1866):	mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično
Valenštajn (1866):	denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a ti za dober Namen si
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se
Ferdinand (1884):	prošnjo, ki jo je imel na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji

resodel
Sacrum promptuarium (1695): s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe
resodil
Biblia (1584): ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo

razodela

Divica Orleanska (1848):	Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte!
Maria Stuart (1861):	na pot). Nikar, kraljica! ne zapusti me, Dokler mi nisi razodela volje. Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz

razodele
- rasodele
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri
razodeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno

razodelo

rasodelu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri je v' Nebęſsih. 18. Inu jeſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam

resodellu
Biblia (1584): Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi

razodene

rasodene

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh
Sveta grofinja Genofefa (1857):	sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene, zhe ſe je reſ vſe tako med njo in kuharjem

razodene

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla
Divica Orleanska (1848):	sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla
Maria Stuart (1861):	daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje
Čas je zlato (1864):	Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga je zaderževalo sto in sto reči, da se jej razodene. „Zdrava,

razodenejo

razodejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	verne se. Gledajoč očí kar ne uméjo , Sanje večkrat čudno razodéjo. Krog pod Celjskim gradam hruje Divja vojska in protí ; V
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prit' ima. Gledajoč oči kar ne uméjo Sanje večkrat čudno razodéjo. P. H. Živino pozimi bolezni obvarovati. (Nadalje. ) 2) Od piče

razodenejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v

razodenem

Zlata Vas (1848):	moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi
Roza Jelodvorska (1855):	knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi

razodeneš

resodenash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei

resodiesh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi prad mano resodiesh kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu svetnize boshje: dase ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried

razodeni

Robinson mlajši (1849):	na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z
Valenštajn (1866):	nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da

resodi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	duha tegniela kateri je utvoje bogaſtvo salublen da on menei resodi use uspanje te moje shale kar ozham vedeti N. inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridi pridi dori Duh tegniel kateri skriunueſti boshje viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas N. Ozham noi karsim

razodenite
- rasodenite
  Genovefa (1841): narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami v sémljo

razodeti

rasodeti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte

razodeti

Zlata Vas (1848):	vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja
Zlata Vas (1848):	goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét
Roza Jelodvorska (1855):	glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala
Valenštajn (1866):	Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in
Ferdinand (1884):	živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič

resodeti
Biblia (1584): nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni

▶ razodetje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razodetje
- rasodetje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri
- reſodenje
  Branja, inu evangeliumi (1777): zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is
razodetju
- reſodenju
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju;

▶ razodeva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razodetje; Pleteršnik

razodevo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov

▶ razodevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razodeva

rasodeva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gotova, tí ſi smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan ſi, beſeda te rasodeva. “ Peter vtretjizh tají, ino ſe rotí rekozh: „Né, nè! niſim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	molzhé premiſhljuje. Ta poſtreshnoſt mu je bila slo vſhezh, ino rasodeva mu njeno dobro ſerze. Bilo mu je tudi, kakor de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S menój iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni rasodéva, Kar prerokváli nékdaj ſo preróki, Kak, kar greſhila ſta Adam

razodeva

Divica Orleanska (1848):	modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice
Čas je zlato (1864):	več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de
Fizika (1869):	hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela
Astronomija (1869):	se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles.

razodevajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo

razodeval

Oče naš (1854):	pri vsaki besedi svojo serčno dobroto, svoje zaupanje do Naceta razodeval; danas ga je pervi pot svojega sina imenoval in je
Oče naš (1854):	kteri je bil lepo rašen in je s svojim obnašanjem razodeval, da je boljega stanú. V dvojne veriga je bil vkovan
Najdenček (1860):	dostikrat zavoljo tega za malo zdelo, kar je s tem razodeval, da je nevoljno renčal in se mi dostikrat, se vé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	vsakojakega odloga začel motriti oba Črnogorca. Jeden nju, mladenič, ni razodeval prav nič posebnega, jeden pa, starček, kazal je sè svojo
Oče naš (1885):	pri vsaki besedi svojo srčno dobroto, svoje zaupanje do Naceta razodeval; danes ga je prvi pot svojega sina imenoval in to
Oče naš (1885):	kteri je bil lepe rasti in je s svojim obnašanjem razodeval, da je boljega stanu. V dvojne verige je bil vkovan

razodevala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp.
Deborah (1883):	kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse
Gozdovnik (1898):	sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih

razodevali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	imeli najčistejšo vést. Nemec. Raji recite, da so njihovi obrazi razodevali tisto grozno hladnokrvnost, ki jo navada daje zločincem. Francoz. Ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	zidu slonelo jih, kurili so lule in njih obrazi so razodevali misli — jasne tako, kakor bi bili imeli najčistejšo vést. Nemec

razodevamo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de
razodevati
- rasodevati
  Sveta grofinja Genofefa (1857): ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je

▶ razor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razora

rosora

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in shito otréſata. (Dalje ſledí. ) Sa vertnarize kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in shito otréſata. (Dalje ſledí. ) Sa

razorjev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pridobí, pri vozkih ogonih in lehah je pa veliko gostih razorjev, po kterih malo, ali celo nič žita ne zraste, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njive le nekoliko navdól, ali prek brega, de deževnica brez razorjev lahko odteče, je nar bolj njivo na ploh izorati, to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je nar bolj njivo na ploh izorati, to je, ne razorjev po nji ravnati. Tomaž in sosédje: Lej! lej! saj tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veržem od vsake strani nar manj tri brazde, in naredim razorjev le toliko, kolikor jih je treba, de se more mokrota
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njivah, ki niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste ravnali obilnih nepotrébnih razorjev po šegi svojih prednikov. Verjemite mi, de boste veliko več

▶ razoran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razorana
- rasorana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko

▶ razpad samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpad

Kemija (1869):	telo počne razpadati; ako zraven tudi sodeluje toplina, vrši se razpad še hitreje in spešnije. Ako vnanji zrak ne more pristopiti
Kemija (1869):	spešnije. Ako vnanji zrak ne more pristopiti, potem se tak razpad imenuje destilovanje na suhem (trockene Destillation), ako se pa razkroj
Kemija (1869):	se zraku in vodi ne brani pristop, zovemo to prostovoljni razpad ali samorazkroj (freivillige Zersetzung).

razpada

Kemija (1869):	dáh življenja, ki s svojo oživljajočo močjo brani hišo notranjega razpada in proti vnanjemu vetru in viharju. Ali od onega trenutka
Kemija (1869):	Fabrikacija plina iz črnega premoga razpada na tri poglavitna dela, treba namreč plin najpreje narediti, potem

razpadu

Kemija (1869):	jantaru, iz kterega se dá sublimovati. Dela se tudi pri razpadu raznih organskih teles, sosebno kislin in pri žestinskem vrvežu, zato
Fizika (1869):	Po razpadu velike rimske države prišli so v Evropo burni časi. Neizmerne

▶ razpadati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpadajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	sledú ne ostane, kaj je zato, da le mestnjani ne razpadajo? Vi Atenjani na morjih, vi Rimljani v Epiru, rešite se
Kemija (1869):	dušečnate živinske tvari z apnom in pepelom izpremešane gnjijó in razpadajo. 2. Duščeva ali solitarna sokislina, NO3, je rdečkast in dušeč

razpadati

Kemija (1869):	obdajajoči kislec, ki je večidel prvi povod, da telo počne razpadati; ako zraven tudi sodeluje toplina, vrši se razpad še hitreje
Kemija (1869):	molekuli ne morejo dalje v tej zvezi ostati, začnó tedaj razpadati in njihovi atomi se skladajo v enostavniše spojine, tako imenovane
Zoologija (1875):	vendar se vže lehko po njihovi raznovrstnosti sodi, da morajo razpadati v mnoge razrede in plemena. Pri razvrstitvi košarjev gleda se

▶ razpadel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razpadla
Botanika (1875): zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe

▶ razpadljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razpadljivosti
Stelja in gnoj (1875): je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine

▶ razpaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpali
Kmetijske in rokodelske novice (1847): malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski

▶ razparan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razparane

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iskanju sim kamen v srednji versti zašlatal, in ga iz razparane cevi spravil. Operacija je pa čez pol ure terpela in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dni pozneje, kakor sim vola operiral, je začela scavnica iz razparane cevi curljati, kedar je vol scal. Leto curlanje se je

▶ razparati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpara

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta

razparal

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kjer mehurjova cev v treh verstah, ena nad drugo, leži, razparal, sim tudi piskričaste kože odlupil in s palcom in kazincom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sim na ravno tistem mestu, kakor pri pervem volu kožo razparal, in kamna iskal, vendar ga nikjer ni bilo najti. Potem

razparati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je

▶ razpasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpade

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se
Kemija (1869):	NO4, ki se neznano lahko razkroji. V dotiki z vodo razpade v hidrat solitarne kisline in v duščev okis, 3NO4 + 2HO
Kemija (1869):	Takrat uhajajo vodni delki izmed solnih, zato pa tudi kristal razpade ali preperi (verwittert). Voda ima to čudovito lastnost, da more

razpadejo

Zoologija (1875):	omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine
Zoologija (1875):	bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in

razpadel

Blagomir puščavnik (1853):	les doli cepa in poka, kako da je kos zidu razpadel, da bo sčasama vse na kup padlo, in da bo
Botanika (1875):	in čisti peščenjak bi tedaj, ko bi se razzebel in razpadel, dajal zemljo, v kterej hi bilo le apno , ali le

razpadli
Ferdinand (1884): v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico

razpadlo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	v kterem materialne koristi uživamo, ker, ako bi to mesto razpadlo, razpadla bi tudi domovina naša. „Naj bi bila razpadla Rim
Botanika (1875):	tleh porazdeljene. Vsaktera zemlja ni nič druzega kakor razzébeno in razpadlo kamenje, kakor to vémo iz mineralogije. Od tega tedaj, kakošno

▶ razpečkati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razfračkati; Pleteršnik

razpečkati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in so dostikrat takó mehke, de se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi

▶ razpeljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razpeljane
Zoologija (1875): večidel z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh

▶ razpeljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpeljati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno
Zlatorog (1886):	obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži

▶ razpelo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpela

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	minulega leta sama svojo glavo, kajti v zbornici poslancev je razpela nemško-narodni program, in s tem proklamirala, da v mnogonarodni Avstriji
Deborah (1883):	na pot pripravljeni? Še daleč moramo, tovariši! Uže je ladija razpela jadra, Da rod ubežni na zahod odnese. (Vsi vstanejo in

razpelo
- razpelo
  Deborah (1883): Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem
- razpetje
  Maria Stuart (1861): bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel

▶ razpeniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate

▶ razpenjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpenja
Deborah (1883): Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure
razpenjajo
- raspenjajo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko
- razpenjajo
  Mineralogija in geognozija (1871): razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se

▶ razpenjavost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

razteznost; Pleteršnik

razpenjavost

Fizika (1869):	priložno pripravo stisnemo v prav majhen prostor, poveča se njegova razpenjavost tako, da zadobí silno moč, kakor vidimo to na puški
Fizika (1869):	para, ktere je v veliki vročini več v zraku, svojo razpenjavost zračnemu tlaku, in napravi s tem, da tlakomér bolj visoko
Fizika (1869):	dihanje tam zrak ni. več dovolj gost. 107 Širivost ali razpenjavost zrakú daje nam pripomoček, v zaprtih prostorih zrak tako izredno
Fizika (1869):	repulsio) imenuje. 96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je njih bitna in glavna lastnost, iz
Fizika (1869):	tako poravnava in uničuje sam, deloma pa zato ne, ker razpenjavost zraku noter v našem telesu ravnotežje drži zunanjemu zrakú. Ako
Fizika (1869):	Ako se pa zrak ohladi in tedaj vodne pare svojo razpenjavost izgubé, pomanjša se s tim zračni tlak in tlakomér pade

▶ razpenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpenjena
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in

razpenjene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in

razpenjenimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in

▶ razpet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpet
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti
razpeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med
razpete
- raspete
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri
- razpete
  Divica Orleanska (1848): V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi

razpetim

Zoologija (1875):	ne da bi bil kateri ob kaj udaril, celo tencim razpetim nitim so se znali izogibati. Ker pokonča dosti žužkov, je
Gozdovnik (1898):	je zložen tvoril palico za šetnjo, pred platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal. Oblečen je bil

razpetima

Divica Orleanska (1848):	Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa
Valenštajn (1866):	O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari

razpetimi

Zoologija (1875):	letečega ptiča, kajti je do 4 črevlje dolg in z razpetimi perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in
Zoologija (1875):	percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg z razpetimi perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 74 →

← ↑ →

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ječo. Iz Krakova 27. dec. — Tukajsni vradni časnik naznanja važen razpis gosp. ministra notranjih oprav do deželnega poglavarstva od 20. decembra
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	odpravijo vse berklarije zakotnikov. H koncu pa pravi omenjeni ministerski razpis, da za svoje notranje opravke in med seboj se imajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	potrebuje, da se spravi spet na terdne noge. — Vsled ministerskega razpisa 15. dan tega mesca se bojo razun novih mark za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	To so Avstrijske deželne vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. ministerstva za notranje rečí od 3. novembra 1874.

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi
Botanika (1875):	koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se
Mineralogija in geognozija (1871):	skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale

Mineralogija in geognozija (1871):	kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si
Mineralogija in geognozija (1871):	kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako
Mineralogija in geognozija (1871):	krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim
Mineralogija in geognozija (1871):	kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Če se s takim klejem nove pečí zamažejo , se ne razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu
Mineralogija in geognozija (1871):	često so posamni hribje sred druzega kamenja iz samega porfira. Razpokajo v voglate kose ali v stebre in plošče, ki so

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	tega olja. Najbolj navadno se dobiva to olje v skalnatih razpoklinah globoko v zemlji; v nekterih krajih prikaže se 40, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	globoki 590 čevljev. Navadno tlači najdeno olje plinova peza v razpoklinah, da ne more kviško, vendar se včasi razlije po površnim

Fizika (1869):	gornje razpokline vrát in óken, med tem, ko skoz dolnje razpokline teče mrzel zrak od zunaj notri. Pod. 127 Očitno se
Fizika (1869):	zimi iz zakurjenih sob vedno uhaja ogreti zrak skoz gornje razpokline vrát in óken, med tem, ko skoz dolnje razpokline teče
Astronomija (1869):	nastajajo po nam neznanih vzrokih v tem svitlom solnčnem ogrinjalu razpokline (reže), skozi ktere potem vidimo mesta temnega solnčnega telesa, in

Rudninoslovje (1867):	rúdnikih zmes, ki se na rudarskih lampicah jako lehko vname, razpokne ter je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato
Kemija (1869):	tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§. 32

Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	Oprostite, če je zadrega denarna, moja kaša vam je na razpolaganje. “ „Tega ne zahtevam,“ pravi tujec, „jaz bi le rad, da
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	tal in pravi: „Spodej že stoji naša kočija vam na razpolaganje in po vašo robo bo hitro prišel hotelni strežaj. “ Tujec
Rokovnjači (1881):	Kamniškem in Brdskem okraji, zadostujejo pač mairi in njim na razpolaganje dani huissierji, da polové te male tatove. Poljak se je
Pomladanski vetrovi (1881):	najmanj. Tudi sedaj je je imel le še malo na razpolaganje. Zakaj pa Vinko vse povprašuje, čemu mu bo denar, in
Rokovnjači (1881):	so mu dali od vlade par vojakov na Kolovec na razpolaganje, da ujame kakega onih roparjev, lotil se ni s posebnim
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	puščali jim, rezali kurja očesa in imeli zánje kopéli na razpolaganje, bratili so se v jedni in isti zadrugi z ranocelniki
Postillion d'amour (1887):	V klubu vsprejmó Evropca takoj za svojca; ni mu na razpolaganje samó bralna soba, izborna zbirka knjig, temveč tudi stanovanje, ker
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	bilo na vrtu obilo jedí in pijače in na svobodno razpolaganje, dasi smo se mnogo trudili gostom svojim postrezati z žlahno
Kotanjska elita (1898):	s Pavlovičem, ki je stavil ves prosti čas nji na razpolaganje. Sprva je hotela Matilda s tem dražiti Maksa; hotela mu

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 74 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —