Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 75

▶ razpor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spor, razprtija; [sskj]

razpor

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da bi to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je

razpori

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke

razporu
Valenštajn (1866): Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak.

▶ razporek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razporki
Zlatorog (1886): in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim

▶ razporjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razparati; Pleteršnik

razporjali
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu

▶ razposaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

razposade
- raspoſade
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama

▶ razposajenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razposajenost
Pripovedke za mladino (1887): vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida

▶ razposlati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razposlala

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in štajarskim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel

razpošljejo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti

▶ razpostavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpostavljene
Valenštajn (1866): Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas

▶ razpošiljati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpošilja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	160670 gld. med ljudmí. — „Slovanska beseda” (čitavnica) na Dunaji ravno razpošilja pozive za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam
Mineralogija in geognozija (1871):	prodaja model po 2 groša; v Pragi jih prodaja in razpošilja V. Frič. Za šole so jako dobri stekleni modeli F.

razpošiljajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	to „schwarz auf weiss” na nemških listih , ki se že razpošiljajo tako-le : „Passir-Schein für den Narren Nr. . . . zum Narrenabend auf der
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	prenaredí, se bode oznanilo; posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še
Zoologija (1875):	in ob tem času ga ljudje pobirajo in na daleč razpošiljajo. V južni Nemčiji ga redé v posebnih vrtih ter ga

▶ razpotje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpotje
Divica Orleanska (1848): Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli

▶ razpoznati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpoznali
Divica Orleanska (1848): Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè
razpoznamo
Gozdovnik (1898): grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite
razpoznati
- razznati
  Gozdovnik (1898): zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič razznati. Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še

▶ razpran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpranimi
Tiun - Lin (1891): hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod

▶ razprava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razprave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	slovenskih časnikov, vsaj na kratko; zato jih lepo prosim”. Národno-obrtnijske razprave. Dopisniku „od Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	12. oktobra 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele razprave gledé prenaredbe občinske postave, bode gotovo zanimival ta govor poslanca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	obsega na 68 stranéh vélike osmerke po „Učit. Tovarišu” priobčene razprave iz slovstvene zgodovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato
Občno vzgojeslovje (1887):	stanji narodov in držav. 2. Pojem o vzgoji. Iz prejšnje razprave je razvidno, da dete, dokler še ni telesno in duševno

razpravo
Gozdovnik (1898): časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel

▶ razpredelek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpredelka

Aritmetika za učiteljišča (1885):	številke, četrto številko pa iz najzgornje ali najspodnje vrste onega razpredelka, v katerem so one mantisine številke. N. pr.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	logaritmovniku, ondaj vzemi prve tri številke iskanega števila iz prvega razpredelka na levi in to v oni vrsti, v kateri si

▶ razpreti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spreti; [sskj]

razpreš
Divica Orleanska (1848): in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče

▶ razprezanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razprezanja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se dajo z nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v

▶ razprezati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpredati; [sskj]

razpreza
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave
razprezajo
Botanika (1875): se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu
razprezale
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora

▶ razprodaja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razprodajo
- rasprodajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je

▶ razprost samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztopitev; nemško-slovenski slovar

razprost
Zoologija (1875): Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en

▶ razprostirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razprostira
Astronomija (1869): je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po

razprostirajo

rasprostirajo
Roza Jelodvorska (1855): skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni

razprostirajo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice
Zoologija (1875):	Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno

razprostiral

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici
Spisi Krištofa Šmida (1883):	hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve

razprostirala
Ferdinand (1884): jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata

▶ razprostiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

raztopiti; Pleteršnik

razprostiti
Zoologija (1875): nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila

▶ razprostraniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razprostranil
Kmetijske in rokodelske novice (1845): že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar

▶ razprostranjen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razširjen; [sskj]

razprostranjen
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in dosleden (folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko

▶ razprostreti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razprostre

Razne dela (1870):	Na nebu grom zakruli, skalovje v dol derdrá. Premenjena perutnic razprostre baba par, Se dvigne v zrak, zakrije pogledu sonca žar
Razne dela (1870):	skrit, Se zdi mu kosček meda, Ga šavsne iz robid. Razprostre repetavke, Beží z dobičkam proč, Prispejo druge kavke, Je boj
Razne dela (1870):	v temoto Plutona, Trupla pa žretju zverín in tičev obnebja razprostre. Tako dopolni se sklep Kronida taístiga dneva, Ker sta gorjupiga
Razne dela (1870):	clo nesreče moje, Mi roko daj — poslednikrat. On ji nasprot razprostre rame, Ljubezni vnet do nje hití, Ko živi plam jo
Ivan Slavelj (1876):	prideta do kraja, kjer je potok z jelševjem obrasten. Saldern razprostre vejevje, in stopita v senco. Okoli vode je bilo skalovje
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	povaljan debel papir in ko ga razvije in na mizi razprostre, vidim, da je zemljevid Afrike, Amerike in Evrope. Če sem
Pomladanski vetrovi (1881):	udanost izraziti, a vsakdo bode prepričan, da še to poletje razprostré habsburški orel svoja krila, da se pod njegovo zavetje zberó
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	že zavije ožja in slabejša pot. Prišedšim do vasíce Derviš razprostrè se nam okolica v precejšno raván, tudi cesta je vedno
Slučaji usode (1897):	Malvina ne ustavlja njenemu dobrohotnemu nasvetu, kakor se je bala, razprostré brž časopis in zmagonosno kažoča s prstom na drobno tiskani

▶ razprostreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razprostrejo
- resprostee
  Ta male katechismus (1768): v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade

▶ razprostrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razprostrti
- rasproſteni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka
razprostrtih
Astronomija (1869): Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ
razprostrtimi
- razprostertimi
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z

▶ razproščen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

raztopljen; kontekst

razproščen

Kemija (1869):	od primešanega rjavega železovca. Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki
Kemija (1869):	imenovani pemikan, tako ga namreč zovejo Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan je izvrstno hranivo za potnike po kopnem in po

razproščenih
Zoologija (1875): vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na

▶ razpršen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razpršeni
- razperšeni
  Spisi Krištofa Šmida (1883): povedati, kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se

▶ razprtija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razprtij
- razpertij
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): narod ni nič mar bilo, — de bo konec vsih nepotrebnih razpertij, in de se nam ne bo treba bati, de bi
razprtijam
- razpertijam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): porazumiti o tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da

▶ razprtje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razprtje

razpertje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Med angležko in rusovsko armado se je vnelo še posebno razpertje, zato ker so Rusi na angležki ladii „Kosak” pomorili majhno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Na Španjskem še zmiraj vrè, in, čeravno se še skriva razpertje med ministroma Esparterom in O'Donellom, je vendar gotovo. Čudno je

▶ razpusten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

raztopen; kontekst

razpustna
Botanika (1875): ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna ali razpustna in ki tedaj zamore priti v rastlino z vodo vred

razpustne

Botanika (1875):	njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje
Botanika (1875):	v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa potrebnega

▶ razpustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpuste
Botanika (1875): nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on

razpusti

raspuſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe

razpusti
Botanika (1875): alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se

▶ razpuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razpuščene
Botanika (1875): mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje
razpuščenega
- razpušeniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To

razpuščenem

razpušenim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesne kose, kakor je bilo ravno rečeno, pomoči jih v razpušenim srovim maslu, potresi jih z belim popram in moko ter
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	šest lotov moke tudi na lahko. Med tem model z razpušenim maslam dobro pomaži in preberni, de nepotrebno odteče; potem ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupkov ni treba in de se med pečenjem le z razpušenim putram poliva. Pečeni viz. Viza razplati, nasoli in nekej časa

razpuščenih
- raspuſhenih
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar
razpuščenim
- raspuſhenim
  Kuharske Bukve (1799): rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ

▶ razrahljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razrahlja
- rasrahlja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe

▶ razrasti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razraste

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ker večidel vse požene, in se, če je njiva dobra, razraste. V slabi njivi je treba malo gostejši sejati, ker se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dvé, tri leta prirezujemo in tako nizko deržimo, da se razraste, in se vejice druga v drugo zapletejo. Ptičem je teži
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	koščik koreninice v zemlji ostane, žene in se berž spet razraste; torej dá gospodarju veliko opraviti. Ne dá se drugači zatreti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in tako tudi ajda, ki se v dobri zemlji zlo razraste ter veliko verhov naredí. Kako gosto pa da se naj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mesca sušca po štiri mernike na oral, ker se zlo razraste, in zori zimni pred rèžjo, jari malo pozneje. Tudi ječmena
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kak majhin koščik koreninice v njivi zastane, se kmalo spet razraste, da jo je dovelj. Iz rahle, lahke zemlje se se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zaporedoma na tisti njivi. V dobri, gnojni zemlji se zlo razraste, in se torej v taki ne smé gosto sejati, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tedna do vsih Svetih, gosteji od pšenice, ker se malo razraste in zori kakih 14 dni pred pšenico. Jaro sejejo zarano
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	posebno pa jelša, ki v takem svetu naglo raste, se razraste in tudi iz štercljev ali odrobkov, in iz korenin obilno

▶ razraščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razrašča
- razraša
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je

▶ razraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razraščeno
Botanika (1875): nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki

▶ razrečje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

podnarečje; Pleteršnik

razrečja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico

▶ razred samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razred

Zoologija (1875):	Nij za rabo, zato je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti
Zoologija (1875):	Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih
Zoologija (1875):	plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v
Zoologija (1875):	a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta
Zoologija (1875):	na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat
Botanika (1875):	Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23.
Zoologija (1875):	Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker
Zoologija (1875):	golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake
Zoologija (1875):	Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta

razreda

Botanika (1875):	Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so
Zoologija (1875):	umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen.
Botanika (1875):	obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi

razrede
Botanika (1875): listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom

razredov

Fizika (1869):	sicer najbolj navadno. 3) Elektrika. 4) Prav mnoge živali nižih razredov imajo lastnost, da se svetijo, izmed teh živali so kresnice
Zoologija (1875):	nobenem živalskem redu torej pisci niso gledé števila in nazivja razredov tako navskrižnega mnenja, kakor baš pri košarjih. Prvi razred: Oklopnjaki
Zoologija (1875):	vsega tega nemjo. Razen tega jih še razvrstujemo v sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu

razredu

Zoologija (1875):	Deseti razred: Dvoparkljarji ali preživači. Bisulea seu Ruminantia. V tem razredu so gotovo najkoristniši sesavci, kajti nas obskrbljujejo z usnjem, volno
Zoologija (1875):	Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti razred: Školjkovci; Testacostraca. V tem razredu nahajamo samo morske živali, ki nemajo niti glave, niti oči
Zoologija (1875):	jako boleči. Ose cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v tem razredu, večidel stave lončke od voska in je polné z medom
Zoologija (1875):	poklina nahaja se pred prsnimi plavutami, reber nemajo. V tem razredu videvamo ribe čudne oblike, nekatere so krogljaste, druge zopet cmokaste
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prvi naslednji razred ima jednice, desetice, stotice tisočev; v nadaljnem razredu so jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev
Zeleni listi (1896):	eno leto stareji nego Pavlina, sedela sta oba v enem razredu. V šoli pa je bila med njima velika razlika. Pavlina

▶ razredba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvrstitev, razporeditev; [sskj]

razredba
Kemija (1869): raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih

▶ razredčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razredčeno
Fizika (1869): v njem zapaziti, ali je tu ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja

▶ razredčenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razredčenje
Fizika (1869): čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet

▶ razrejen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urejen; Pleteršnik

razrejeno
Izidor, pobožni kmet (1887): Ivan jim je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji

▶ razrešen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razrešena
Aritmetika za učiteljišča (1885): umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem
razrešeno
Aritmetika za učiteljišča (1885): stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na

▶ razreševanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razreševanje
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji

▶ razreševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razreševati
Aritmetika za učiteljišča (1885): II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev

razrešuj

Aritmetika za učiteljišča (1885):	števili prve vrste premo ali obratno sorazmerna. Uporabljajoč ta izrek, razrešuj tedaj naloge sestavljene regeldetrije kratko takó-le : 1.) V prvo razmerje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobimo enačba ali x = 5. § 113. Uporabljajoč prejšnje izreke, razrešuj torej jednačbe prve stopinje z jedno neznanko takó-le: 1.) Ako

▶ razrešitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razrešitev

Aritmetika za učiteljišča (1885):	iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med dve osebi A
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in druga mora biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi

▶ razrešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razreši
Aritmetika za učiteljišča (1885): tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23

razrešil

Aritmetika za učiteljišča (1885):	zameniti z najdeno vrednostjo ter izraza na obeh stranéh skrčiti. Razrešil si jo prav, ako dobiš na obeh stranéh isti rezultat
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neznankinim koeficijentom. ) Ako se hočeš prepričati, si-li jednačbo res prav razrešil, treba le neznanko v dani jednačbi zameniti z najdeno vrednostjo

razrešili
Aritmetika za učiteljišča (1885): Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3

razrešimo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati kvadratni koren. § 194. Iz zakona (§
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13; 65

razrešiti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba

▶ razrešujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

razrešujočim
Aritmetika za učiteljišča (1885): iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na dvoje

▶ razrezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razrezan

Kemija (1869):	sirišča (Lab), to je vode, v kterej se je namakal razrezan telečji želodec (siriščnik). Vodena, od mlednega sladora sladka tekočina, sladka
Zoologija (1875):	in zato težko prebavno. Ogor je jako trdoživ, na kosce razrezan se še giblje v ponvi nad ognjem. V srednjem morji

▶ razrezanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP

razrezanje

rasresanje

Kuharske Bukve (1799):	herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. Golobi inu piſheta ſe ręshejo, al na
Kuharske Bukve (1799):	ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti
Kuharske Bukve (1799):	per misi ſediozhih, tudi na shiváli majhinoſt al velikoſt. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô
Kuharske Bukve (1799):	243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247.
Kuharske Bukve (1799):	To rasręsanje je bres velike poſębnoſti, vſaki lahko ſturí, inu je sadoſti
Kuharske Bukve (1799):	jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk
Kuharske Bukve (1799):	na verh v' ſklędi dęne, okoli pa obherbtne ręsíne. 248. Rasresanje maliga praſza. Glavo pezheniga preſizhka oberni proti levízi, pertiſni s'
Kuharske Bukve (1799):	tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd odręshi noge per koIęnih, katire ſo na
Kuharske Bukve (1799):	narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246.

▶ razrezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razrezal
Zlatorog (1886): Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél

razrezati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi
Botanika (1875):	sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo

razreži
- rasreshi
  Kuharske Bukve (1799): ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene
- razreži
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše

▶ razriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razrije
Kmetijske in rokodelske novice (1846): morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski
razrili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi

▶ razrušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razrušen
Roza Jelodvorska (1855): v o r. Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje

▶ razrušiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razruši

Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854):	veter, se drugi, prihrumi vihar, se tretji, se pa vse razruši. Ker Lapljanje pod trojno vlado žive, je tudi njih stan
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je spodnja zemlja bolj kamnitna, da se z njim terdina razruši. Če pa so v spodnji zemlji veliki kamni, je potrebno
Razne dela (1870):	Gadov peklenskih Sičanje slišim, Furij ostudnih korake spoznam. (Kajetan. ) Stena rázruši se! Zdrobi se prag Pod grozovinsko stopinjo te noge! Černi
Razne dela (1870):	vihra mar nad Rusa šla, Al Poljske plod in raj razruši? Je v trumah punt, izdaj, upor, Ga peče v persih
Razne dela (1870):	maršira z vojsko tje, Do tujih krajev, de jih tak razruši, Kot je doslej razril že druge vse. Do reke dojde
Zvezdana (1883):	iz rok. Bombo, strašno bombo vržem v njegovo družino, ki razruši vse, in če ugonobi tudi mene, nič ne dé. Sladko
Cyclamen (1883):	povrne z dvojno elementarno silo ter ne podere in ne razruši vseh močnih in lehkih spon, v katere nas je že
Križ na poti (1891):	ónega, ki sedí pri krmilu; samó sprednji del ladje se razruši. In čas se dá prirediti kàr najnatančneje«, pravi Mijat, ko
Naši vaščanje (1891):	Veter je odnesel že polovico strehe, druga polovica se pa razruši vsak hip. Okna so razbita, vrat celó ni. Jéz je

▶ razsajalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razsajalce
- razsajavce
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško

razsajalci

razsajavci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj se bo v prihodnji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za vojaški stan, in

▶ razsajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsaja

rasaja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč

razsaja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! ) Naj viharja moč razsaja*, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na
Valenštajn (1866):	zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi

razsajajo

Blagomir puščavnik (1853):	širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se

razsajal

Jela (1859):	je že pokrival malo vas. Sinoč je bil hud vihar razsajal, nocoj divjá še veliko huje, in mete sneg, ki se
Avguštin Océpek (1860):	kot kanon. Tedaj res prav nič ne pomniš, kako si razsajal? Saj nisi bil človek, si bil huji kot živina. Prec
Žalost in veselje (1870):	je že napočil, pa vihar še ni nič pojenjal, marveč razsajal je še ljutejše. Mornarjem so že moči pešale, in komaj
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	da bi spoznali ter poravnali svojo krivico, kajti zopet je razsajal bojni hrup sovražnih Špancev in Francozev po Italiji, zopet je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	A Turjačanje so ga ujeli in novi deželni glavar je razsajal med Ljubljančani, požigal, moril je in plenil. Da ga je
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	razdelim vojakom. Krenil sem baš preko krajev, na katerih je razsajal malo prej najhujši bòj! Žalostni prizori se mi pokažejo tu
Domačija nad vse! (1889):	ni nihče mogel zatisniti očesa. Vihar je tulil in besno razsajal; celo noč je metal ladijo s tako silo sem ter
Pegam in Lambergar (1891):	vso noč, in bliskov je žar, in gromov je vdar razsajal na moč. S. Gregorčič. Tako je napočil usodepolni dan, petek
Vzgoja (1899):	hrup, da bo vse na kup letelo. Ravno tako je razsajal, ko je bila pri nas par dni stara teta rajnega

razsajala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan

razsajali

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Turkom, kteri so tedaj po raznih krajih in deželah neusmiljeno razsajali. Cesarju Maksimilijanu I. je posodil 50.000 goldinarjev, za ktere mu
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	rušil skoz Vitanje na Konjice, kjer so posebno v farofu razsajali, kakor je njih navada bila; drugi pa skoz »hudo luknjo
Odesa (1854):	je bil morske tolovaje krotiti, ki so po bliznjih bregovih razsajali. Ribas, ki je od poglavarstva povelje dobil pripravniga kraja za
Žrtva ljubosumnosti (1884):	se zvrne tja v globok sneženi propad. Strašni boji so razsajali v srci nesrečnega moža, a premagali ga niso. On je
Naši vaščanje (1891):	vino, ali pa glej, da pivci ne bodo kričali in razsajali, kadar sem jaz domá. Tega mi je že dovòlj, in
Lisjakova hči (1892):	s cesarjem Maksimilijanom v Mehiko. Bilo jih je, ki so razsajali po mestu, da jih je bilo težko krotiti, dočim so
Hudi časi (1894):	duhovniku, drugi le poslušali; Sinúrjevi tovariši pa so vpili in razsajali, da naj duhovnik molči o posvetnih rečeh. Apert je bil
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	ljuti Madjari, ki so v Ormožu in okoli Ljutomera grdo razsajali. Cesar niso njihovi konji poteptali, požrle so kobilice, ki so
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Slovenci ne bodo lahko pozabili, kako grozovitno so njegovi vojaki razsajali po naši domovini ter se l. 1479. in 1480. družili

razsajati
Valenštajn (1866): Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati.

▶ razsedlan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

razsedlani
- izsedlani
  Gozdovnik (1898): nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo

▶ razsedlati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsedlal
Gozdovnik (1898): proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter

▶ razsejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsejal
- razsel
  Robinson mlajši (1849): zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu

▶ razsekan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

razsekanega

razsekaniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v kotliči. Potem razbeli okoli šest lotov masla; perdeni drobno razsekaniga peteršilja in čebule, de se zarumeni, in deni na jetra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in razbeli ga v srovim maslu kakor tudi na drobno razsekaniga zeleniga peteršilja, deni ga v skledo in obloži ga z

▶ razsekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razseka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali
Stelja in gnoj (1875):	da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se

razsekaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi
razsekala
Stelja in gnoj (1875): Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj
razsekati
- rasſekati
  Genovefa (1841): preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj

▶ razsekljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razsekljanega
- razsekljaniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in

▶ razsekljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

razsekljanje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli

▶ razsekljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsekljaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram

▶ razsip samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvalina; [sskj]

razsipa
Blagomir puščavnik (1853): od vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na

▶ razsipati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsipa
- rasſipa
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in
razsiplje
- rasſiplje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet

▶ razsnova samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razstavljanje kemijske spojine; kontekst

razsnovah

Kemija (1869):	Pri teh razsnovah je znamenito to, da se je svinec, živo srebro in
Kemija (1869):	Tečajem kemičnega, nauka bodemo pogosto govorili o kemičnih raztvorbah ali razsnovah. Kadar koli želimo dobiti kako prvino ali kemično spojino, potrebujemo

razsnovo
Kemija (1869): razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam

▶ razsod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presoja; Pleteršnik

razsoda
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri

▶ razsodba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsodbi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl. pa 10 fl. od vsacih sto. — Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu, ki ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski

razsodbo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba
Stric Tomaž (1853):	pasti vadite! “ Juri, zaslišati iz ust svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor omedli. Poln serčne prijaznosti mu pomoli priljudni
Čas je zlato (1864):	dveh ptujcev nikogar ni bilo. Pri pervem pogledu ravno to razsodbo storí, kot poprej hlapec. Ni mu bilo težko, ker si

▶ razsodek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsodek

razsodek
Občno vzgojeslovje (1887): pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče

razsodik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo

▶ razsoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsodni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer

▶ razsoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsodi

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico govoril. “
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla

razsodil

rasſodil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rekel, komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil, kam Jesuſ ſ' to priliko méri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De boſh pa na tanjko rasſodil, koliko ſterdí zhbele imajo, vſaki panj pred ogrebanjem tehtaj, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Koroſhkim. Ne vsame ſi toliko zhaſa, de bi tehtal in rasſodil, ali ima panj doſti shivesha sa simo ali ne; ampak

razsodil
Mineralogija in geognozija (1871): vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do

razsodila

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ima jutrišnji dan bitva voditi, ki bo čez celo Nemško razsodila. Sinu Otónu je dál nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da
Maria Stuart (1861):	se na list, ter se prestraši). Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj
Občno vzgojeslovje (1887):	dobrota. Nenravstvenost zavrne že okus, še predno je o tem razsodila pamet. S pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje

razsodilo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): škoda za njih pravice poverníla, to se bo na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj

razsoditi

rasſoditi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojim udam po deshêli vſe le to sa rasposnavati, sa rasſoditi , in sa ſkuſhevati daje , in od tiſtih ſtorjeno rasſodba s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo rasſoditi, od ktere korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata

razsoditi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Hangö-u; Rusi pa pravijo drugač. Čigavo je pravo? je težko razsoditi, ker vsak drugač govorí, — to pa je gotovo, da angležka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	zginejo mravlje in nikoli več jih ni. Obertnijska skušnja. (Kako razsoditi: ali so škrili ali škerli za streho dobre ali ne
Maria Stuart (1861):	Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj če papir ta razsoditi? eno Imé ne umori nikogar. Davison. Tvoje Imé, kraljica, pod
Kemija (1869):	vreden in imeniten nauk o ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti

▶ razsojati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsoja

Maria Stuart (1861):	ne umori nikogar. Davison. Tvoje Imé, kraljica, pod pisanjem tem Razsoja vse, mori, ko živa strela Iz viška bije, ker zapoveduje
Maria Stuart (1861):	gorje Nesrečnemu človeku, ako jezik, Ki dal je zakon, sam razsoja reč! Tajite, lord, da lanski zakon ta Nalašč izmišljen ni

razsojati
Botanika (1875): in jih dalje razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno

▶ razsojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razsojena
- rasſojene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v

razsojene

rasſojene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene

▶ razsojevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ Pleteršnik

razsojevanje

Maria Stuart (1861):	vam za to gorečnost. S pomočjo božjo, ki razsvitlja kralje, Razsojevanje vaše preudarim. Izvolim, kar se bolj prav mi zazdi. Četerti
Občno vzgojeslovje (1887):	prav živo vplivajo na njega in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno.

▶ razsrditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsrdi

rasſerdi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite

razserdi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	de bi ji bolj verjel, mu plajš pokaže. Gospodar se razserdi, ino per tej priči reče Jožefa v ječo vreči. Pomislite
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	régelj ne štruc, ampak zgolj sove in opice. To ga razserdí in reče Pavlihu: „Tepec, kaj si naredil? ” Odgovor mu dá

razsrdil

razserdil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in

razsrdil

Oče naš (1885):	je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj
Zeleni listi (1896):	Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel

reſerdil
Sacrum promptuarium (1695): zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta

▶ razsrjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsrjen
- razserden
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica

razsrjeno

razserdeno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove

▶ razstava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razstava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega je pri nas zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel
razstavah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi

razstave

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom

razstavi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pleme pa se po tej živini, ki je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leti to znajdla na Francozkem in Angležkem, in v veliki razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini, ki je bila

razstavo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so ondi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc

▶ razstaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razstavi
Aritmetika za učiteljišča (1885): B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se bosta imela

razstavil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim

razstaviti
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576 = 357.10

▶ razstavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razstavljene

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj
Zoologija (1875):	spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen.

razstavljenega

razstavljeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav lepo zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje razstavljeniga blaga radovoljno na-se vzeli. — Tem le so bile svetinje in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tanjko govoriti in povedati: kaj je bilo tukaj na ogled razstavljeniga, kakšne so bile razstavljene rečí in kteri mojstri so svoje

razstavljeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in četerti pa mnogoverstno drugo blago prav očitno in umetno razstavljeno. V preddurju teh Redutnih shramb smo latinski napis vidili, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razdeljenih. Vse blago je bilo v 7 shrambah za ogled razstavljeno, 3 so bile namreč v Virantovi hiši, kjer je bilo

▶ razstreljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razstreljenih
Oče naš (1885): Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. —

▶ razstreti prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razstrejo
- razstro
  Gozdovnik (1898): Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi

▶ razstriči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razstrižemo

Astronomija (1869):	štiri; in sicer prav razno velike dele. Če te kote razstrižemo po črtah, in je primérimo z enim izmed kotov, izrezanih
Astronomija (1869):	te štiri kote, ki ležé okoli točke m s škarjami razstrižemo, enega vrh druzega položimo in najdemo, da so vsi enake

▶ razsušiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsuši
Kmetijske in rokodelske novice (1846): mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave

▶ razsut pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsutih

Rudninoslovje (1867):	gnjijočih živinskih snovi i prhkih rudnin n. pr. drobirja od razsutih zidov itd. Po solitarnicah se dobiva solitar tako-le: Živinskih snovi
Zlatorog (1886):	Sred jelóvja, koder mah zeleni Bujno raste ob skalàh razsutih, Kjer vijó se koreníne črne In lepéna sočnato grmíčje Čvrsto

▶ razsuti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsuje
- rasſuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na

razsujmo

Viljem Tell (1862):	bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj
Viljem Tell (1862):	same sebe? Kamnar. Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski
Viljem Tell (1862):	Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj

▶ razsvetiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližati se; Biblija.net

razsvetila
- reſvitila
  Branja, inu evangeliumi (1777): Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega

▶ razsvetiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsvetliti; [sskj]

razsveti

Maria Stuart (1861):	Tedaj izgled ti krepkodušen dam. Marija sveta, ti mi pot razsveti V nebeški dom iz solznih zemskih jam! (Prebode se in
Kemija (1869):	kemične resnice dobro v spomin vtisnemo. Kemično raztvaranje nam najbolje razsveti črtež, ki nam v formulah predstavlja tako raztvorbo ali razsnovo

razsvetil
- rasſvetil
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh

▶ razsvetliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsvetli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zemlje voljo vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja po neznanih morjih vodi, da se ima nje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	veselje, Neskončno srečo da. Tvoj nauk nam tamôto Duš naših razsvetli, In pameti slepôto Z resnico razjasni. Slep človek sam od
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	i Metod! za vse Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v senjah je našla podporo v Bogu, um se ji razsvetli, poklekne in moli: »Gospod, moj Bog! odpusti mi, da sem
Valenštajn (1866):	Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto razsvetli Na čast se Švedom, i kdor tega ne Stori, le-tá
Ferdinand (1884):	čuje votlo bobnenje. Pogleda skozi visoka okna dvorane. Vzhajajoče solnce razsvetli skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano. Peter se

razsvetlijo
- razsvetle
  Gozdovnik (1898): je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa

razsvetlil

resvitlov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nou resvitlov: inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado resvitlov: noi use marternizhe inu vezhenizhe: noi vse S. S. Svetnizhe

razsvetlila
- rasſvitila
  Genovefa (1841): lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi
- raſvetlila
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in

razsvetliti

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dobriga duha — Te prosim Tvojiga svetiga Duha! On me mora razsvetliti, de bom grehe, ktere sim storil, prav spoznal, in se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	razsvitljevala siromašno stanovanje, kot bi se bala jasno toliko revščine razsvetliti. Pri mizi pa je sedela bleda mlada žena sè spijočim

▶ razsvetljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsvetljen

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Kje dobimo koga, de bi bil kakor ti od Boga razsvetljen? Glej, postavim te čez ves Egipt! Vsi moji podložni se
Astronomija (1869):	tečaj N in precej zdaten del zemeljskega površja okrog njega razsvetljen skozi ves čas vsakdanskega vrtenja zemlje okrog svoje osí. Prebivalcem
Spisi Krištofa Šmida (1883):	k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od zlatih solnčnih žarkov. Tje se nameri; dojde kmalu na

razsvetljena
- rasſvitljene
  Genovefa (1841): na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu
- razsvetljena
  Gozdovnik (1898): ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno
- razsvitljena
  Valenštajn (1866): ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za
razsvetljenem
- razsvetlenemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro

razsvetljeni

razsvetljeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti

razsvitljeni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako
Deborah (1883):	sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je

razsvetljenim
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto

razsvetljeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so
Gozdovnik (1898):	je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in

razsvitljeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	delo! ” Med takimi pogovori prideta v Boštjanovo stanovanje. Bilo je razsvitljeno in, kakor se je videlo, za neke ljudi pripravljeno. Vratom
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vasi in pred zadnjo kočo obstoji in potrka na slabo razsvitljeno okno, pa nikogar nij bilo, da bi bil prišel odpret

▶ razsvetljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsvetljenje
- rasſvetljenje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender
- razsvetljenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po

▶ razsvetljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razsvetljevala

Spomini (1860):	stare ure slišalo in ker je brleča luč le slabo razsvetljevala prizor. Šele ko ura zopet zdrči in s počasnimi udarki
Kranjska nevesta (1864):	stoječa svetilnica je bila tako obrnjena, da ni zvezdogledu obraza razsvetljevala, ki je bil ves zamaknjen v črno knjigo, in prišlega
Antonio Gleđević (1873):	bo ponašal: Jenko. Slabo brleča lučica je komaj na pol razsvetljevala temni prostor na okrog. Skozi malo okno v debelem zidu
Ivan Slavelj (1876):	borno stanico. Tam pri oknu je brlela lučica in mračno razsvetljevala dolgočasni kraj. V kotu je ležal na deskah med starimi
Roka in srce (1883):	vsakega pomisleka prvikrat v marquisovo sobo, ktero je le slabo razsvetljevala majhna nočna lučica. Poleg postelje je dremala na stolu oskrbnica
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Globoko v gozdu se je skrival, ko je solnčna svetloba razsvetljevala zemljo in svet. A ko je prižgalo zvezdnato nebó svoje
Žgánjar (1890):	visele nad vrati. V tisti navadni hiši torej je izbo razsvetljevala brleča svetilka, viseča na dolgi žici (dratu) nad belo črešnjevo
Okolo svetá (1892):	tem se je zmračilo, in samó jedna sveča je siromašno razsvetljevala bližnjo okolico. Čuditi se torej ni, da smo skoro zopet
Vzgoja (1899):	Ugasnila je luč, ker je zunaj sijala luna ter dovolj razsvetljevala spalnico. V hlevu na dvorišču je kako živinče zateglo zamukalo

razsvitljevala

Ferdinand (1884):	vošči lahko noč ter prižige malo svetilnico, ki je pičlo razsvitljevala bolnikovo sobo. Potem pa gre v stransko sobo ter se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	stari vže polomljeni mizi gorela je sveča in le slabo razsvitljevala siromašno stanovanje, kot bi se bala jasno toliko revščine razsvetliti

razsvetljevale
- razsvetovale
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): oči na njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo

razsvetljuje

razsvetljuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj

razsvitljuje

Astronomija (1869):	ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času polni zemeljski svit. 66 Ker se mesec
Astronomija (1869):	neštevilni prah, ki se nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje sobo. 4 Zgodovina zvezdoznanstva je tako stara kot zgodovina človečanstva
Astronomija (1869):	večeru W zaide ali zatone. Dokler je solnce nad obzorom, razsvitljuje s svojo bliščečo lučjo zemeljsko površje, in tisti del ozračja

razsvitluje

Astronomija (1869):	telo na izračunanem mestu, in to je bil Neptun. Neptuna razsvitluje solnce več kot 900krat manj kakor zemljo in edina luna
Astronomija (1869):	kajti lastne svitlobe nima, in solnce ga skoro 360krat manj razsvitluje kot zemljo. Dandanes za gotovo le dve luni Uranovi poznamo

▶ razšibran pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zdrobljen; Pleteršnik

razšibrani
- rasſhibrani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe

▶ razširiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razširi

Fizika (1869):	je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res
Fizika (1869):	enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem
Občno vzgojeslovje (1887):	gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in

razširijo
Zoologija (1875): se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in

razširil

Roza Jelodvorska (1855):	kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli
Zoologija (1875):	uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá

razširila

rasſhirila
Genovefa (1841): prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni

razširila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	začéla. Kér je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v

razširile
- rasſhirile
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar
- razširile
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen
razširili
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z

razširilo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	druge zanesljive listine. Ko je to delo zagledalo beli dan, razširilo se je na nagloma po vsem omikanem, sosebno katoliškem svetu
Zoologija (1875):	je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in odtod po Laškem razširilo. Na Francoskem se je svilarstvo pričelo stopram leta 1470, a

razširiti

rasſhiriti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſposnanje ino zheſhenje ohraniti, ino med vſe narode na semlji rasſhiriti. Ta mosh je bil ozhak Abraham. Temu Bog rezhe: „Is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti in v obzhno rabo povsdigniti, mnogoverſtno dokasujejo, in njih dokasi

razširiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu

▶ razširjan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razširjanih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	namenjenim, ali sicer z djanjem , govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor kristjana k odpadu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne koli v deržavi

▶ razširjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razširjanje

Botanika (1875):	S tem se ne naredi prst še bolj pripravna za razširjanje korenin v njej, ampak pospeševa se tudi pristop zraku, kteri
Botanika (1875):	popisuje posamne rastlinske vrsti, njihova posebna znamenja, njihovo razdelitev, njihovo razširjanje in njihovo uporabo. A. Občna botanika. 6 Občna botanika počela
Botanika (1875):	vrhnica rahla, je tudi atmosféričnemu kislecu pristopnija in pripravnija za razširjanje koreninskih vlaken. Razun tega se v prsti s tem, da

razširjevanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	in njegovi okolici je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali
Trtna uš (1881):	1875 dobili smo v Avstriji državno postavo zadevno sredstva zoper razširjevanje trtne uši. Prva točka ove postave se glasi: "Vinogradni posestniki

razširjanju

razširjevanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	da je bil iz Ogleja in sv. Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	iz poganskih časov, o času rimskem, ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih. Zgodovinsko je dokazano, da uže

▶ razširjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razširja

rasſhirja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe temu lahko pomaga, zhe ſe ſadja rêja med ljudmí rasſhirja. Kolikor Ijudjé vezh ſadniga drevja ſadé, toliko ménj bodo ſadje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şlavjani, ki s latinſkimi zherkami piſhejo, oddne do dne bolj rasſhirja in ako ſe ga ravno ſedaj ſhe vſi ne ſlushijo

razširja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh
Zoologija (1875):	živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže
Botanika (1875):	rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se
Zoologija (1875):	do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z

razširjuje

Občno vzgojeslovje (1887):	nagoni in odvadijo zle sklonosti. Poluomika pa pospešuje strasti, ker razširjuje kroge predstav, ne da bi jih prav in stalno spojila
Občno vzgojeslovje (1887):	je tedaj pravi prehod iz domačega v javno življenje; ona razširjuje prvo in pripravlja za zadnje. „Dobra šola glavo razjasni in

razširuje

Kemija (1869):	zakona prav nič ne podira, temveč ga še potrjuje in razširuje. Kemični razkroj (analiza) nam je razodel vrsto spojin med kislecem
Fizika (1869):	med tem ko se v prostoru, zrakú praznem, zvok ne razširuje dalje. Pobliže opazovanje uči nadalje, da se pri tem tudi

razširjajo

razširajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo

razširjajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo. Sam Unglert jih je okoli sto prodal, kteri so prav
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine
Fizika (1869):	gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je zrak tako popolnoma prozorno telo

razširjala

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša
Tiun - Lin (1891):	in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset

razširjati

rasſhirjati

Genovefa (1841):	mertva, in kader ſe bo mertváſhki duh po téj votlini rasſhirjati jél, pojdi is té puſhave dalj — védno na ravnaſt tjè
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do dobriga. Solnzhna ſvitloba in toplota ne

razširjati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša. Če
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da mora konec biti temu mogočnemu kraljestvu, preden se more razširjati in vpeljati kristijanstvo? ” praša Pankracij. „Bog obvaruj — tega nikakor ne
Fizika (1869):	misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je začudenim Evropejcem pokazalo mnogo novih
Oče naš (1885):	njim iti. Ozka, temna pot se je bolj in bolj razširjati začela. Kako se je čudil Ménart, ko je na stenah

▶ razširjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razširjena

Fizika (1869):	misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in
Kemija (1869):	vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča

razširjene
Mineralogija in geognozija (1871): okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene po zemlji kot zdaj in zdi se nam, da tedaj
razširjenega
Mineralogija in geognozija (1871): mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo

razširjenem

Fizika (1869):	računa se tu od površja živega srebra v cevinem kraku, razširjenem kakor hruška.
Fizika (1869):	očevidno prepričamo o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in mogočnem delovanji. Kakor nepričakovana sila pokaže se na enkrat

razširjeni

Mineralogija in geognozija (1871):	navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski
Mineralogija in geognozija (1871):	povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v njih, kod so razširjeni in kolikor bo mogoče povedali bomo, v kterem obziru so

razširjeno
Mineralogija in geognozija (1871): Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali

▶ razširjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razširjenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je le prava živa volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal

▶ razširjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razširjeval
Občno vzgojeslovje (1887): bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno

razširjevale

rasſhirjevale

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize“ ſhe smeraj bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize“ ſhe smeraj bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in

▶ razšopirjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razšopirjeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst

▶ raztajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztajati
- rastajati
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah

▶ raztalati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

razdeliti; kontekst

raztala
- restala
  Sacrum promptuarium (1695): inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta
raztalal
- reſtalal
  Sacrum promptuarium (1695): Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri

▶ raztaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

raztaljenega
- raztalnega
  Kemija (1869): koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se

▶ raztapljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztaplja
Kemija (1869): imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba

▶ razteči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztopiti; kontekst

razteče
Mineralogija in geognozija (1871): 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš, postane električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če

▶ raztegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztegne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vaše tod, Veliko terdovratnih — učite kaj gospod! ” To reče in raztegne se v senco fant nezvest, Vesel zvijače take se tiho
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In
Fizika (1869):	ne zavzame vselej enako velikega prostora ; poveča se, ako se raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost
Kemija (1869):	napaka se popravi s tem, da se več kosov zvari, raztegne in z nova skuje. Ravno tako se jeklo tudi zboljša
Fizika (1869):	bolj enakomérna. Če se kjerkoli zrak ogreje, se s tem raztegne, postane primérno laži, se vzdigne nad sosednje zračne plasti, in

raztegnejo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po

raztegni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	to testo tako dolgo, de mehurčike dobi. Zdej ga podolgama raztegni in naredi petnajst hlebčikov iz njega. Te do debelosti noževiga
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	blagosloviti; tako tudi Ti svojo blagoslovečo roko čez nas vse raztegni! — Brez Tvojiga blagoslova vsi nič ne premoremo! Ako nas Ti

raztegnil
- raztegnol
  Robinson mlajši (1849): kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si
raztegniti
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5

▶ raztegnivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

raztegnivši
Zoologija (1875): iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali

▶ raztegnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztegnjena
Fizika (1869): pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni
raztegnjenega
- restegneniga
  Sacrum promptuarium (1695): sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku

▶ raztegovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razteguje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kamnom bolan. Ako bolezin raste, in zaperta scavnica mehur bolj razteguje: dobiva živinče večje bolečine, postaja bolj klaverno, se vleže, ima
Fizika (1869):	Deloma je tudi tako; ali ker se zrak pri ogrevanji razteguje, zato se zraven tudi toplota veže (primerjaj §. 155.) in

raztegujejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kosti križem šle, kterih je treba poravnati. V tem mnenju raztegujejo benceljnovi člen, in ga še hujše popačijo, kakor je bil
Kemija (1869):	testo »vzhaja«. V peči se ti zračni mehurji še bolj raztegujejo in zategadelj postane kruh rahel in luknjičast, kar je potrebno

▶ raztekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztekal
Oče naš (1854): studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so

▶ raztelešanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

raztelešanju
- raztelesovanju
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 5) Alojzia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi

▶ raztepen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztepen
Divica Orleanska (1848): Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja, In kak je to, de nas na novo

raztepenega

rastepeniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponudijo. Ga pokuſi, pa ne pije. Sdaj mu oblazhilo s' rastepeniga shivota potegnejo, ter ga sa roke ino noge s' sheblji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe bolj ternje v' zhelo ino v' ſànza sadira. Tako rastepeniga, sapljevániga, vſiga kerváviga, od bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono

raztepenih
- raſtepenih
  Kuharske Bukve (1799): preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu

▶ raztepsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztepi

rastepi

Kuharske Bukve (1799):	maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe
Kuharske Bukve (1799):	deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po-
Kuharske Bukve (1799):	perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko
Kuharske Bukve (1799):	belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra

raztepi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem
raſtepene
Kuharske Bukve (1799): en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli

▶ raztezanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztezanja

Fizika (1869):	znana prikazen je tá, da póčijo trdna telesa zavolj neravnomérnega raztezanja, n. pr. če se steklena kupica, postavi na toplo peč
Fizika (1869):	manja je nevarnost, da bi steklo počilo. 136 Drugi nasledek raztezanja teles s toploto je pomanjšanje njihove gostote. To se posebno

▶ raztezati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razteza

Cvet in sad (1877):	človeškega spoznanja in z bistrim vidom predre meglo, ki se razteza po dalnjej širjavi pod njim, — lažje kakor ženska, ki zopet
Ljubljanske slike (1879):	znana slaba ženska in moška lastnost, nevoščljivost. Ta se ne razteza samo na konkurentinje, kterim strogo na prste gleda in dijake
Izza mladih let (1882):	Rob, na katerem sem stal kakih deset korakov od pota, razteza se od Ostrega Vrha proti Ravani. Na levo stran je
Gospod Janez (1884):	prepuščati svojo dokaj prostorno sobo. Pod župniščem — na južnem brdu, razteza se prostoren vrt in visoke, raznobarvne georgine, ki rasto in
Postillion d'amour (1887):	okoli zaprti z zidom, okoli deset metrov visokim, ki se razteza skoraj jedno uro hodá na dolžino in dobre pol ure
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	stranska pot na Strmec, sama pa se v širokem ovinku razteza okoli gore, dokler se na oni strani spet bolj ne
4000 (1891):	je ženski oddelek na starodavnem našem Golovcu in da se razteza na desno in na levo v ravnino, kjer se širijo
Očetov greh (1894):	tudi ne išče te koče; nekoliko streljajev pod njo se razteza pod robom strme njive gosta šuma, zarastena z leskovjem in
Moja hoja na Triglav (1897):	je vodnik v živahnem plezopisu na konec grebena, ki se razteza med prepadom od Malega do Velikega Triglava. Tukaj mu sežem

raztezala
Tiun - Lin (1891): nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se

▶ razteznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razteznost

Fizika (1869):	Atwood, 56. Auftrieb, vzgon. Auge, oko. Augenkammer, očesni prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch Wärme, razteg. Ausdehnung (Eigenschaft), prostornost. Ausdünstung, parénje, izparivanje
Fizika (1869):	Razteznost kapljin je pa še mnogo veča, kajti od 0° do
Fizika (1869):	delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje. 96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost, razpenjavost ali širivost (ekspansivnost), je
Fizika (1869):	imenovati luknjičava, ktera, pokazujejo povedane lastnosti v navadnih okolnostih. 13 Razteznost in stisnost. Eno in tisto telo ne zavzame vselej enako

▶ raztogotiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztogoti

rastogoti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe

raztogoti

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	rokah, ino beži iz hiše. Žena se na to silno raztogoti. Prijaznost hudobnih ljudi namreč se velikokrat v smertno sovraštvo preverže
Stric Tomaž (1853):	svojih pajdašev pretepal, raji koj umerjem! “ To slišati se Legre raztogoti, kakor divja zver. Jeze se trese in strašno divja. Nagloma

raztogotil
- rastogotil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino

▶ raztopen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztopna
Botanika (1875): prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna ali razpustna in ki tedaj zamore priti v rastlino z
raztopne
Botanika (1875): sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa potrebnega, preden se

▶ raztopina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztopina

Kemija (1869):	ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona
Kemija (1869):	ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto
Botanika (1875):	dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo

raztopljenina
Rudninoslovje (1867): vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa
raztopljina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati

raztopine

Kemija (1869):	tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se
Kemija (1869):	zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene

raztopljine

Fizika (1869):	oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se
Fizika (1869):	slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči

raztopini

Kemija (1869):	ki ni več za rabo, se raztopi v zlatotopki in raztopini se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega
Kemija (1869):	Ogljenčevokisli bakrov okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta
Kemija (1869):	v neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej si poprej kuhal hrastovo skorjo ali
Kemija (1869):	mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki, v njegovej raztopini se pa namaka pšenica pred setvijo. Ogljenčevokisli bakrov okis, CuO.CO2
Kemija (1869):	trnje ali na dno kotla, laglje raztopne pa ostanejo v raztopini. Na nizkih in vročih morskih bregovih se napušča slana morska
Botanika (1875):	kislino; da se pa ne zaredi, pa namakajo les v raztopini sublimatovi. Vžitne glive, izmed kterih smo omenili le najbolj znane

raztopljenini
Rudninoslovje (1867): vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica

raztopino

Kemija (1869):	kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino
Botanika (1875):	V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin
Botanika (1875):	gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri

raztopljino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju

▶ raztopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztopi

rastopi

Kuharske Bukve (1799):	tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode
Kuharske Bukve (1799):	vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po

raztopi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa
Kemija (1869):	v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na
Kemija (1869):	kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se
Kemija (1869):	popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki se v vodi raztopi.
Kemija (1869):	močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično
Botanika (1875):	kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok

raztopijo
- rastope
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista
- raztope
  Fizika (1869): kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge
raztopil
- rastopil
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte
raztopili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje

raztopiš

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kuhinske soli, ali kar je še bolje, 1 lot solitarja raztopiš, in mu od te vode trikrat na dan 1 steklo
Kemija (1869):	vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge

raztopite
Divica Orleanska (1848): pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi
raztopiti
Zoologija (1875): toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo

▶ raztopljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztopljen
Kemija (1869): V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako

raztopljena

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes
Rudninoslovje (1867):	pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih
Kemija (1869):	Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n.

raztopljene
Botanika (1875): potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok

raztopljenega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dajati in namesto tega zdravila 1 lot solitarja v vodi raztopljenega. Pri ti bolezni naj živinče pije, kolikor se mu ljubi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izpustiti, in mu vsake 3 ure 2 lota v vodi raztopljenega solitarja dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim
Kemija (1869):	za rabo, se raztopi v zlatotopki in raztopini se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega klorca ali platinskega

raztopljenemu

Kemija (1869):	bakrovega okisa, CuO.HO, se naredi kakor krasna plava oborina, ako raztopljenemu žveplenokislemu bakrovemu okisu dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo
Kemija (1869):	ne neugodno; slabo je alkalična in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja

raztopljeni
- raztopljenej
  Kemija (1869): v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina
- raztopljeni
  Kemija (1869): ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž

▶ raztresati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztresa
- raſtreſsa
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó
- reſtreſsa
  Biblia (1584): je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku

▶ raztresen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztresen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in
raztresene
Botanika (1875): ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri
raztreseni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi

▶ raztreskati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razbiti, razdrobiti; [sskj]

raztreska
- raztresketa
  Robinson mlajši (1849): k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi

▶ raztresljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zabaven; Pleteršnik

raztresljivih
- razstresljivih
  Roza Jelodvorska (1855): svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi

▶ raztrgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztrgan

rastergan
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati
raztergan
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo

raztrgan

Nemški valpet (1867):	in pusto, kakor bi za svinje v mlin napravil v raztrgan žakelj. Vidite, vsi smo neumni, mladi in stari. Kaj menite
Kobiljekar (1878):	in kamižola cvesti ob komolcih. In neko jutro smo dejali: »Raztrgan hodi! « Kako pa se je končno godilo, to veste predobro
Moj sin! (1880):	na zemlji! Za svojim očetom je dobil podrto kočo in raztrgan laz tam gori na Rebri, da se je moral truditi
Pomladanski vetrovi (1881):	nato, ko so bili Avstrijci Francoze iz Ljubljane pregnali, ves raztrgan in sestradan domú. Z Binčetom sta se bila v mestu
Testament (1887):	samskega voza sedeč po cesti mimo mene — star, umazan in raztrgan. In prav taka baba je šla mimo in godrnja je
Od pluga do krone (1891):	današnji svet! Ker se nosim primemo stanu in ne bodim raztrgan, jeli so me že pisano gledati, češ, odkod pa jemlje
Naši vaščanje (1891):	usmiljen, toda silno nagle jeze; précej je bil pripravljen udariti. Raztrgan sicer ni hodil, vender se je poznalo na obleki, da
Vaški pohajač (1893):	za golo sovraštvo. »Prišel sem nalašč domov; raji sem bos, raztrgan in lačen hodil po rebrih, tu sem bil vsaj varen
Kvišku (1899):	bokih je pa ležal širok bel pas, na več mestih raztrgan, takisto mrtev in len, kot njegov brat — oblak nad njim

raztrgana

rastergane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopi tudi od tiſtih pohiſhtev, ktere ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	take pohiſhtva, ktere ſo savolj ognja, de naprej ne gre, rastergane bile, kar ſe po meſtih, tergih in tudi vaſih lahko

raztergana

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali členova kost iz svoje ponove stopi. Ali je kita raztergana, ali ne, se od začetka bolezni ne more spoznati. Kedar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar pa to za gotovo zveš, ne moreš pomagati; zakaj raztergana kita se noče zarasti. Ako je kost iz svoje ponve
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ponvo spravi, se vendar člen ne da ozdraviti ker se raztergana kita ktera člen veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj
Najdenček (1860):	sim ležal pri svojih ovčicah na otepu slame, lahka, pol raztergana odeja me je imela greti in zima je bila! Nihče

raztrgane

raztergane

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tako razpara, da čreva iz rane visijo. Ako čreva niso raztergane, se morajo, ako so vmazane, očediti in potlej v vamp
Maria Stuart (1861):	Nesrečo odvernite! Moja moč je Pri kraji. Razkropljeni so tovarši, Raztergane vse niti naše zveze. Na Škotsko jaz nabirat novih grem

restargane
Sacrum promptuarium (1695): takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe

raztrgani

raztergani

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je

reſtargani
Sacrum promptuarium (1695): ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali

raztrgano

raztergano

Zlata Vas (1850):	v svojo ljubo domačijo pridem in vidim, kako revno in raztergano je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni
Maria Stuart (1861):	ga v roke. V obupu, ko je vidil svojo mrežo Raztergano, se je usmertil sam! Elizabeta. O, strašno, strašno sem prevarjena

▶ raztrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztrga

razterga

Divica Orleanska (1848):	Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke
Robinson mlajši (1849):	glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je

raztrga

Ferdinand (1884):	brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol in reče sam med
Revček Andrejček (1891):	res, če bi jo sam videl, pa še ne verjamem. (Raztrga vizitnico in jo na tla vrže. Z velikim ognjem. Kdor
Gozdovnik (1898):	odgovori, ali malo trenotkov za tem poči strel, ki mladiko raztrga na označenem mestu. »Tako! « Tiburcio: »to se ne naredi z
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske vezi, odtuji otroke srcu starišev ter uniči vso ljubezen

restarga
Sacrum promptuarium (1695): nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je

raztrgajte
- reſtergejte
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu

raztrgal

rastergal

Genovefa (1841):	puſtila déte koſhuto ſiſatî. Svér, ktéri je bil volk mladizha rastergal, in ktéro je obilno mléko tiſhalo, je rada dershala. Genovefa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zinkam pokrili. Ştraſhen vihár je pa gori imenovani dan, ſtreho rastergal, grosna ploha je pritiſnila, in kmalo je bilo zelo poſlópje

raztrgal

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	šel je v Gorjance na lov in tamo ga je raztrgal medved. Zdaj se veseli v nebesih, katera je tudi pošteno
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	v prepad vol, planil je po njem, da bi ga raztrgal in požrl. Ljudje so se morali z njim hudo rovati
Veliki grof (1885):	bilo pa že toliko za čast, da je pisanje kar raztrgal. Na univerzi se res ni Bog ve koliko naučil, a
Grajski pisár (1889):	položaju. Mraz in glad sta mu bila ugonobila vse moči. Raztrgal si je bil obleko, in prsti so mu bili preglodali
Od pluga do krone (1891):	vse hudo razžalil s svojim ugovorom in osmešil, ker je raztrgal že spisano razsodbo, na mestu posekati, da se zadostí žaljeni
Od pluga do krone (1891):	zapové sindik Radič navzočim beričem, «zakon je prelomil, ker je raztrgal sodniško razsodbo: vsak ga smé, kdor ga hoče! » Mestni sodnik
Trojka (1897):	nase, da nima toliko moči, toliko krepke volje, da bi raztrgal vezi, ki so ga tiščale in rezale. Ta ponižujoča zavest
Nirvana! (1897):	sem se, da bi mislil ... Vzel sem perfidno pismo, ga raztrgal na drobne kosce in jih teptal z nogama. Kmalu zopet
Kvišku (1899):	posetnic je spisal Lacinger v slovo, a vseh deset je raztrgal na drobne kosce in jih jezno treščil pod mizo. Blizu

raztrgale

rastergale

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ko bi is gole pajezhine (pavuzhine) bile, ter ſe lehko rastergale. Koj drugi dan Jurek pride, rekozh: „Pervih ſheſt liſtov vam
Genovefa (1841):	lakote umerli, miloſtiva grofinja, ali de vaſ niſo divje sveríne rastergale. Miſlila ſva, vi in vaſhe ljubo déte ſté shé davno

raztrgali

rastergali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſheſt dni, de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je namrezh imel, ino levi, je miſlil, ſo ga gotovo rastergali. Kedar v' levnjak pogleda, kar ſedí Daniel bres vſe ſhkode

raztergali

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je namreč imel, ino levi, je mislil, so ga gotovo raztergali. Kedar v levnjak pogleda, kar sedi Daniei brez vse škode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in druzih žival, ki so jih z urnostjo vjeli in raztergali. Po razločku podnebja, krajev in dežel, kjer so stanovali, — živeža

▶ raztrositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztrositi
Tiun - Lin (1891): morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi jaz? Ali se je to

▶ raztrošen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raztrošene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima

▶ razum samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razum

Robinson mlajši (1849):	po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga
Robinson mlajši (1849):	zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nosti in pravi razum dovolijo. Nikolj ne vagaj, brez da bi bil mogoči zgubi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	sveti Ciril i Metod! za vse Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kerščanstva; resnico, okoli ktere se sučejo vse druge. Bistroumni vaš razum je v edini misli sklenil najvažniše resnice kerščanske: Da se
Zoologija (1875):	ima sicer svobodo, to mero prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo
Ferdinand (1884):	je na dolgo in široko pripovedoval čudno osodo svojega stričnika. Razum se, da je jako skrbno zamolčal svojo krivdo. Povedal je
Občno vzgojeslovje (1887):	ležeči v njegovi zavesti. Čim bolj se zlagata volja in razum, tem svobodnejši je človek. Idejal svobode obstoji torej v popolni
Občno vzgojeslovje (1887):	več izkušenj si nabira in čim bolj se mu razvije razum. Šele na podlagi tega se pokaže v njem pravo, intelektualno

razuma

Valenštajn (1866):	vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti.
Občno vzgojeslovje (1887):	gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče

razumom

Robinson mlajši (1849):	pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem
Robinson mlajši (1849):	svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na

razumu
Deborah (1883): pod streho jemati, tukaj, v tej deželi, katera je v razumu, v prosveti za stoletje pred vsemi druzimi in uže pred

▶ razumen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumenpridevnik, splošni, nedoločeno

rasvumen

Pozhétki gramatike (1811):

perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit

razumen
Zoologija (1875): Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in

razumnapridevnik, splošni, nedoločeno

rasvumna
Pozhétki gramatike (1811): tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite

razumna

Občno vzgojeslovje (1887):	vsako drugo vzgojno načelo, podrediti načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter
Občno vzgojeslovje (1887):	načelo, podrediti načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja

razumnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- razumnega
  Občno vzgojeslovje (1887): tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno
- razumniga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga

razumnejšipridevnik, splošni, primernik

razumniši

Stric Tomaž (1853):	nima več nadjati, da jo je le za nos vodil. Razumniši
Gozdovnik (1898):	od rastlinskih vlaken. S tem stopi k zvezancu: »Apači niso razumniši od žab v blatu ribnakovem. Iščejo užigala, a ne vprašajo

razumnipridevnik, splošni, nedoločeno

rasumni

Biblia (1584):	poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak

razumni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah
Izidor, pobožni kmet (1887):	otrok v vasi, ki bi bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa
Občno vzgojeslovje (1887):	Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka

razumnihpridevnik, splošni, nedoločeno
- razumnih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín.

▶ razumeti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razume

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rečeh le nič več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne tako
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga
Ferdinand (1884):	je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim
Občno vzgojeslovje (1887):	naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi
Tiun - Lin (1891):	ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih

razumi

Razne dela (1870):	bil je vbožtva plen, Veršela skup je množica, Ki malokdaj razumi ga. Mu všeč je bilo, zunaj biti, Pod milim nebam
Razne dela (1870):	zgodilo, kar se zdaj na dvorišu zverinjaka vidi. Zdaj Lamprin razumi vse. Jasno mu vse na misel pride. On razumi, kaj
Razne dela (1870):	Rozge, ki spomlad se jókajo, Kmetu pridnim žep nažókajo, Tak razumi vinogradnik: Solza v sklep veselje da. Ena nas je Boga
Razne dela (1870):	ti, veže Božje čudodelni duh! Kdo vaji pozná, kdo vaji razumi, dokler se vajniga neprecenliviga zdravila v grenki britkosti temnih osod
Razne dela (1870):	Kdor skusil je pohot in mik, Razumi kaj to reče, Razumi, de v začetku se Braniti mika treba je. Odrašen hujši
Razne dela (1870):	more. Serce vrelo Na sercu če počivati enakim, Ki jo razumi in prenesti znade. Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati
Razne dela (1870):	Ta dvojco strašno peče; Kdor skusil je pohot in mik, Razumi kaj to reče, Razumi, de v začetku se Braniti mika
Arabela (1885):	pogleda in odgovori kratko: »Ako vi tu ostanete, potem se razumi, da jaz odidem. Srečno! « Izrekši obrne se od njega in
Postillion d'amour (1887):	ne more ali neče tolmačiti na večkratna vprašanja Cetinovičeva, ki razumi jedino besedo »Čankiang« iz ragljanja. Deklè se počne smijati na

razumejo

rasumejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar
rasumijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti

razumejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš.
Sveti večer (1866):	o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši

razumijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je, de jo le tako postavi, de ga bravci lahko razumijo. Takih beséd, ki še niso povsod znane, se sliši semtertje

razumel

porazumel
Robinson mlajši (1849): velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor

rasumil

Biblia (1584):	my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih

razumel

Stric Tomaž (1853):	rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le
Čas je zlato (1864):	vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel, de je čas zlató in de se za se učí
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena

razumil

Blagomir puščavnik (1853):	še Miroslava Sokolovskega najti vedel. — Takrat ga še nisim prav razumil in nisim porajtal na njegovo besedo; pa kmalo sim, Bog
Najdenček (1860):	ali ne, ne vém, moj gospod me je pa mende razumil, ker me je gerdo pogledal. „Anže,” mi je rekel „ti

razumela

rasumela
Genovefa (1841): snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s vôjſke

razumela

Jerica (1859):	mi je neizrečeno dopadlo; ako bi bila le še nemško razumela! « Zdravnik tudi ne molči, ampak beseduje: »Kmet je zadovoljen, ker
Nemški valpet (1867):	ga bali stari in otroci. Midva sva se izprva dobro razumela. Ne vem, kako je to, da se je bil ravno
Cvet in sad (1877):	ne, ko ga je trpečega pred soboj videla in ne razumela itd. »Odrekla? « poprime on. »Jaz sem se bil uže odrekel
Dóra (1885):	in slovenskej literaturi, o rečeh, o katerih jaz nisem besedice razumela. Sedela sem tiho poleg njiju in prebirala svojo novo molitveno
Iz življenja mlade umetnice (1890):	sem šele tedaj, ko ga ni bilo več, ko sem razumela Stritarja, kaj je to: »v gospôski suknji hlapec«. Bolehen je
Od pluga do krone (1891):	če imajo že odrasle otroke,«odgovori kapelan. »Kakor je slišati, razumela sta se vrlo dobro z rajnikom,«dostavi Detelja. »Res je
Na krivih potih (1893):	se je tedaj njen mož nespodobno obračal za Malčko, in razumela je zdaj tudi, zakaj si je njen soprog toliko prizadeval
Materino srce (1896):	Prav nič! Kupčija je kupčija ... Kdor riskira, naj tudi zaslužil« Razumela je; mraz jo je stresel. Laskavo se smejoči gospod Jemčc
V krvi (1896):	ne hodi v sobo, dokler te ne pokličem; ali si razumela? « Uščipnil jo je v napeto lice ter jo rahlo lopil

razumeli

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	môgli ne besedice ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti
Tiun - Lin (1891):	vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali oni niso razumeli mene ali pa jaz njih ne, stali smo si tako

resumeli
Biblia (1584): saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu

razumem
- razumem
  Blagomir puščavnik (1853): posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za
- razumim
  Divica Orleanska (1848): Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil

razumemo

razumemo
Izidor, pobožni kmet (1887): raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje

razumimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako se pa znajde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako se pa znajde še tako velika i častna družba

razumeš

razumeš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih ne razumeš,”

razumiš

Blagomir puščavnik (1853):	pa se zgubi spat in bodi jutre pametniši kakor danes! Razumiš? ” — Čuvaj se ziblje hrohotaje v svojo spavnico in godernja ”Grom
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sem jez tega kriv, ali sem vedil, de vse narobe razumiš? Jez nisem tako mislil”. Pavliha mu odgovori: „Zato vam bodi

razumeta
Ljubite svoje sovražnike! (1899): že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije

razumete

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	opraviti, je posebno treba, da se gosposka in županija prav razumete in se tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H koncu pa
Sveti večer (1866):	če ga še enkrat dobimo, bo gotovo zapert, in lahko razumete, da si ne morem jetnika zbrati za svetovavca ali služabnika
Tiun - Lin (1891):	bal, zaklical sem čolnu, ki je precej krenil proti obali. »Razumete angleški ali francoski? vprašam je. »Da, angleški! « odvrne mi najmlajši

resoumete
Biblia (1584): k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh

razumeti

izrazumeti
Robinson mlajši (1849): svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino
rasumeti
Genovefa (1841): ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi

razumeti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in
Stric Tomaž (1853):	bi se ne bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak
Fizika (1869):	da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo
Občno vzgojeslovje (1887):	mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se
Tiun - Lin (1891):	približali, kar se je tudi zgodilo. Pa nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa
Gozdovnik (1898):	sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani

razumeva
Občno vzgojeslovje (1887): kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega
razumi
- razumej
  Robinson mlajši (1849): si pred njim v skérbi bil. Hotimir. Le dobro me razumej Dragotin! da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu
- razumi
  Roman starega samca (1895): ni bilo nikoli takšno, da bi bilo vzbujalo upe. Toda razumi, kdo moreš, žensko umovanje! O čemer mi niti ne sanjamo

▶ razumevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumevamo

Kemija (1869):	med sebo v čudovitej zvezi. Po §. 156 iz fizike razumevamo s specifično toplino ono relativno množino topline, ki je potrebna
Kemija (1869):	tolščo ali mast, ki je v vsem podobna rastlinskim tolščam, razumevamo pod imenom »živalske tvari«: meso, kožo (usnje), dlako in lase
Občno vzgojeslovje (1887):	in najbližjo podporo v zvezah predstav. Pogoj mu je, da razumevamo vsebino želene predstave, da preudarjamo, torej da razumno mislimo.

razumevati
Občno vzgojeslovje (1887): po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem

▶ razumljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumljiva

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kardinal. Tako se je knjiga za nekoliko zmanjšala pa slehernemu razumljiva postala, naj jo le počasi in premišljeno bere. Izročamo jo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bi se knjiga nekoliko predelala in tudi prostemu ljudstvu razumljiva storila. Da se to dvoje ob enem doseže, opustilo se

razumljive
- rasumljive
  Genovefa (1841): zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla
razumljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič

▶ razumljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumljivo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se bo podal razumljivo napravljeni navod tega opravilstva. — Železnico na Semeringu (na gori med
Botanika (1875):	njeni razločki se zaznamovajo se sledečimi besedami dovolj točno in razumljivo. Deblo je gledé snovi ali trdno in gosto, ali rahlo

▶ razumno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumno

Robinson mlajši (1849):	iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in visoko učenega razlaganja ogibati, potrebne reči kratko in vendar razumno povedati. Kjerkoli jo bilo mogoče sim nasvetoval domačih zdravil; kjer
Valenštajn (1866):	Jih je, ki vladati sami se znajo I rabiti razum razumno. — Blágor Celoti, ako vstane mož, ki je Središče i držalo
Občno vzgojeslovje (1887):	je, da razumevamo vsebino želene predstave, da preudarjamo, torej da razumno mislimo.
Občno vzgojeslovje (1887):	Mnogokrat ni móči razumno zjediniti tvarine, katero si nam je zapomniti. V takih slučajih
Občno vzgojeslovje (1887):	le posledice po godu. Na tej stopinji razvitka je poželenje razumno ter ne meri nič več na ono, kar je neposrednje

▶ razumnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razumnost

Občno vzgojeslovje (1887):	Ako bi dopustili, da bi gojenčevo voljo vodila njegova omejena razumnost, utegnile bi se v gojenčevi duši vsled navade razviti slabe
Občno vzgojeslovje (1887):	se poželenje prevrže v strast. A tacega poželenja ne vodi razumnost. Delovanje hotenja navzven se kaže v dejanji in v činu
Gozdovnik (1898):	Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov beriva, kaj nama je storiti

razumnosti

rasumnoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti, de jih bo vſaki verli domorodez s poſébnim veſeljem ſprejel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	moglo, zhe ſe lih takó naleti. To naj bo k rasumnoſti naſhih bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke

razumnosti

Občno vzgojeslovje (1887):	gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji
Občno vzgojeslovje (1887):	tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo

razumnostjo

Občno vzgojeslovje (1887):	je človek. Idejal svobode obstoji torej v popolni harmoniji med razumnostjo in voljo. Temu idejalu se je móči približati le ondi
Občno vzgojeslovje (1887):	duševno teženje si pridobiva vedno večjo prednost. Z vedno večjo razumnostjo mu postaja tudi vrednost tacega uživanja vedno jasnejša. Ako obvelja
Občno vzgojeslovje (1887):	katero izhaja iz nravstvene svobode, namreč iz soglasja volje z razumnostjo. Sredstva vzgojnega vladanja so pred vsem ista, kot ona, ki

▶ razumov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razumovega
Občno vzgojeslovje (1887): pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči

▶ razuzdan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razuzdan
- razujzdan
  Divica Orleanska (1848): de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim
razuzdana
- razujzdana
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí
razuzdani
- razvujzdani
  Zlata Vas (1848): v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín
razuzdanim
- rasusdanim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je

▶ razuzdano prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razuzdano
- razujzdano
  Tine in Jerica (1852): šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem
- razvujzdano
  Zlata Vas (1848): se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi

▶ razuzdanost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razuzdanost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	svoboda! ” sproži se! Zatvora ljudstvu se odpre, Skoz njo da razuzdanost šine — Prej planina moč, ko taka, mine. Nevarno je! Pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bomo popisovali, le toliko opomnimo, da je kraljevala navadna rimljanska razuzdanost in da so ga kmalo vsi v glavi imeli, samo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zapodili, ker se je bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in umerl je v mladeniških

razuzdanostjo

razujzdanostjo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):

mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja

▶ razvada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvada
- rasvada
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati
razvado
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih

▶ razvaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvadi
Tine in Jerica (1852): nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne razvadi, bi bilo toliko, kolikor ji v oči skočiti. Toraj se

▶ razvalina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvalinah

Mineralogija in geognozija (1871):	dobi opazovati vzdigovanje in nižanje večih in manjih krajin. V razvalinah nekega tempeljna pri Puzzuoli na Italijanskem najdemo po koncu stoječe
Deborah (1883):	Četrto dejanje. (Razvaline. Solnce vshaja. V razvalinah ležé iz dežele potujoči judje; spredaj Deborah, molkom v roci

razvaline
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok

▶ razvažiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pretehtati; Pleteršnik, kontekst

razvažil
Robinson mlajši (1849): gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko

▶ razve predlog(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razen; Pleteršnik

razve
Robinson mlajši (1849): sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da

▶ razvedrilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvedrilo

Roman starega samca (1895):	bil oni vsakdanji brezplačni koncert nad glavo res kàr v razvedrilo. Ves dan sem se ga veselil in zvečer sem hitel
Roman starega samca (1895):	bede; mladenič, kateremu učenje nikoli ni bilo težava, temveč potrebnost, razvedrilo, ponos. Odšel sem, da si pridobim zaklad vednostij, da bi
Roman starega samca (1895):	je; škoda za vsako prosto urico, katere ne uporabi v razvedrilo in zabavo. — Jaz sem zdvajal. »O Hermina, Hermina, ti ljubeznjiva
Slučaji usode (1897):	na sladko vez, ki naj bi nama bila samo v razvedrilo in tešilo ! — Ker tako modrujete, potem ni res, da bi
Zadnji gospod Kamenski (1898):	Ne dovoljite Cuclju, da išče njegove družbe. Skrbite mu za razvedrilo in obiskujte sosede. « Sčasoma se je pozabil spomin na Turke

▶ razvedriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvedril
Divica Orleanska (1848): Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade

razvedrila

Roza Jelodvorska (1855):	bila vsa lesena z rumeno barvo, ktera je trudno oko razvedrila. Ne delječ za hišo so se dvigale stoletne smreke v
Roza Jelodvorska (1855):	djati od predolziga časa. Tudi o tim ga je Roza razvedrila. Pravila mu je, kaj so jo ljuba mati učili, kaj

razvedrili
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim

razvedrilo

prevedrilo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za

razvedrilo

Kobiljekar (1878):	v hipu globoke misli. Potem pa se mu je hipoma razvedrilo v glavi in s prekanjenim obrazom je dejal drobni svoj
Rokovnjači (1881):	sobi, »pojdi zmenoj, da ti ga pokažem. « Poljaku se je razvedrilo lice; bil je do zdaj precej resen in nemiren. »Ali
Pomladanski vetrovi (1881):	licem nabranim v ljubeznjivo pozdravljajoč nasmehljaj. Čelo se mu je razvedrilo; popustil ga je prejšnji nemir, ko ona svojo glavico naslanja
Dóra (1885):	to pa človeka še bolj žali, namesto da bi ga razvedrilo. Ko bi bil takrat temen, otožen zimski dan, poln sivih
Beatin dnevnik (1887):	šestdeset,« odgovorí Vijola, upiraje tožno v me prelepe temne očí. Razvedrilo se je dvojkama sladko obličje stoprav, ko sem jima popisovala
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	se mu je lice tekom te velevažne komisijske obravnave močno razvedrilo. Isti večer je luna prav lepo sijala. Tedaj povabi Miha
Pegam in Lambergar (1891):	pest; a ko se je domislil, kako se bode maščeval, razvedrilo se mu je lice. „Nestrahovan me še nikdo ni razžalil
Zunaj (1896):	izprevod, ki se je jel počasi pomikati. … Otroku se je razvedrilo lice. Ni se mogel načuditi črnim konjem, ponosno dvigajočim glave
Zadnji gospod Kamenski (1898):	Sedlo pa si izberi, katero hočeš! « Takoj se je zopet razvedrilo mlado čelo Matijčevo; vstal je, poklonil se in rekel: »Hvala

▶ razven predlog(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

razen; Pleteršnik

razven

razvun

Pastirski list (1852):	mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se sme meso
Pastirski list (1852):	enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek adventa

▶ razveseliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvesele
- rasveſele
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v

razveseli

rasveſeli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino

razveseli

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in naklonosti skrivati ni mogla. To zapaziti se Arto zlo razveseli, in odslej tudi pošten, kot poprej ostane; ravno s tém
Valenštajn (1866):	oče, kako si umetna. Tekla. O mati! Bog! Vojvodica. Očeta razveseli. Tekla. Ne morem, mati —
Kemija (1869):	časa se sme sopsti brez škode, človeka še celó nekako razveseli in ugodno omami, zato so ga tudi omamni ali pijani
Botanika (1875):	korenin storžnjakov. 179 45. red. Jegličnice (Primulaceae). Kdo se ne razveseli, ko zagleda pomladansko ovčico, imenovano tudi jeglič, brkončica, jagolnica, trobentica

reſveſseli
Sacrum promptuarium (1695): Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe

razveselijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj

razveselil

rasveſelil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih

razveselil

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja

razveselila

rasveſelila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala

razveselila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	je skazala, me je, kér je izrek enakiga mnenja, serčno razveselila, in potreba mi je, de v teh besedah svojo hvalo
Zlata Vas (1850):	izpred oči pride. Tolikanj bolj pa ga je zala Lizika razveselila, ki je, ko je memo mlina šel, na klopi pred
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je tudi, da te tu najdem, ker tudi tebe bo razveselila, te celó osrečila novica, ktero Siri prinesem. Sira! tvoja gospodinja

razveselile
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri
razveselili
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav

razveselilo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej

razveseliti

rasveſeliti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar

razveseliti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi

resveſſelliti
Ta male katechismus (1768): mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho

▶ razveseljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razveseljena
Robinson mlajši (1849): solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni
razveseljenemu
Blagomir puščavnik (1853): pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega
razveseljeni
- rasveſeljeni
  Genovefa (1841): Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je
razveseljnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali

▶ razveseljevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razveseljevanje

rasveſeljevanje

Genovefa (1841):	t. d. Tretji ga je na lov povábil. To poſlédnje rasveſeljevanje, ktéro je grôſ shé s mladiga ljubil, je bilo ſhe
Genovefa (1841):	je bil bres veſtí in bres ſtrahú bôshjiga; dobízhek in rasveſeljevanje mu je bilo zhes vſe. Zhe je bilo to, kar

razveseljevanjem
- rasveſeljevanjem
  Genovefa (1841): zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa

▶ razveseljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razveseljevali
- rasveſeljevali
  Genovefa (1841): je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko
razveseljevati
- poveseljevati
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih
- razveseljevati
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo
razveseljuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne

razveseljujejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki
Zoologija (1875):	perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še

▶ razvezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvezano
- rasvesanu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo
- resvesanu
  Biblia (1584): kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr

▶ razvezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvezal
- rasvesal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je
- resvesal
  Biblia (1584): v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim
razvezali
Valenštajn (1866): se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na

razveže

rasveshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni

razveže

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo

razvežejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se

razvežite

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):

zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov

▶ razviden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvidna

Kemija (1869):	itd. zamenjujejo vodenčeve atome. Njihova pisava in njihova imena so razvidna iz sledečega primera: Od trojnega etilovega amina omenimo, da diši
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zadnje imenje večje ali manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je iz naslednjega primera.

razvidno

Zoologija (1875):	gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda.
Zoologija (1875):	je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri

▶ razvideti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ugotoviti, spoznati; [sskj]

razvidel
- razvidil
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža

razvidi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo
Astronomija (1869):	j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila

razvidimo

Astronomija (1869):	topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta si v 2. podobi zmirom dva in dva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bralnega društva” , kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	še mnogo druzih važnih stvari, ali uže iz teh vrstic razvidimo lahko, da smo dosegli v zboljšanje kmetijstva v starem letu

▶ razvijaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

razvijaje
Gozdovnik (1898): griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi

▶ razvijajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

razvijajoči

Kemija (1869):	se razvročijo do žarovitosti, ki pa ne sme biti prevelika. Razvijajoči se plin še ni za rabo, ker ni čist imajoč
Gozdovnik (1898):	sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v

▶ razvijanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razvijanje
Botanika (1875): listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena.
razvijanjem
Občno vzgojeslovje (1887): in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži

▶ razvijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvija

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je
Kemija (1869):	košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z
Občno vzgojeslovje (1887):	4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje
Občno vzgojeslovje (1887):	služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po
Občno vzgojeslovje (1887):	snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in
Občno vzgojeslovje (1887):	treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča

razvijajo

Mineralogija in geognozija (1871):	napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in
Botanika (1875):	takrat tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri
Botanika (1875):	čem se pa mora na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in
Zoologija (1875):	iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali
Botanika (1875):	pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler
Zoologija (1875):	razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste
Zoologija (1875):	najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako:
Zoologija (1875):	mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih

razvijale

Mineralogija in geognozija (1871):	bi se bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na različen način, tako da smo lahko prav

razvijati

Botanika (1875):	na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji.
Zoologija (1875):	mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj
Občno vzgojeslovje (1887):	t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti

▶ razvit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvit

Rudninoslovje (1867):	kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine
Občno vzgojeslovje (1887):	treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa

razvite

Fizika (1869):	o pravici, in ki se pokažejo mnogo poprej in popolnije razvite, kakor znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo
Botanika (1875):	prav nove. II. razred: Listnate tajnocvetke; Cryptogamae foliosae. 135 Bolj razvite rastline s koreninami, stebli in zelenimi listi.
Zoologija (1875):	imajo pa bele mišice. Pri brezvretenčarjih so sicer mišice nepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso, skoro pri najnižih živali se
Zoologija (1875):	nam razjasnjujejo dobro pamet in podučnost mnozih ptičev. Posebno krepko razvite so prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat
Zoologija (1875):	vedno sebo nose. Ličinke živé navadno dve ali tri leta, razvite muhe pa vže pocepajo za par dni, nekatere celó konec
Trtna uš (1881):	7, 8.) V nekaterih dneh so mlade uši uže toliko razvite, da brez posebne uplojitve polagajo godnih jajčic. To je tudi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	srede septembra do konca oktobra, v velikem številu in različno razvite. Kdor si je to na razstavi ogledal, se je lahko

razvitem

Fizika (1869):	črto, na kterej se potem vkupno težišče najde po zakonu, razvitem v §. 39. 41 Ker leži težišče notri v telesih
Botanika (1875):	pestič, kar nam očitno kažete. podobi 134. in 130. Na razvitem pestiču razločujemo tri dele: 1. spodnji, največkrat nekoliko debeleji del

razvito
Zoologija (1875): so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo

▶ razvitek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvoj; [sskj]

razvitek
Občno vzgojeslovje (1887): delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na

razvitka

Zoologija (1875):	so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo
Botanika (1875):	v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti
Botanika (1875):	18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari
Občno vzgojeslovje (1887):	izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k

razvitku

Zoologija (1875):	Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo
Zoologija (1875):	vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten
Občno vzgojeslovje (1887):	spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo

▶ razvitev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

razvoj; kontekst

razvitev

Botanika (1875):	odpadó večidel kmali, pa vendar tudi dosežejo pri nekterih rastlinah razvitev in opravek pravih listov. 2. Luske brstovne so shujšane, listom
Botanika (1875):	v-se vzeti. Povsod ponuja priroda tistega, kar je potrebnega za razvitev rastlin, ali v različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek
Botanika (1875):	mnogo tistih snovi, ki so potrebne za njihovo rast in razvitev. Ni mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih
Botanika (1875):	do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali rastlina vendar mnogo več vode v-se sprejme, kakor
Botanika (1875):	dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih soli za svojo razvitev. Po kterem redu se morajo sejati žita in saditi sadeži

▶ razviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvije
Botanika (1875): dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal, v kterem je

razvijejo

razvijo

Valenštajn (1866):	ko se voják naposled V živenije, človeštvo zopet vrne! Prapori razvijó k odhodu se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči
Botanika (1875):	za pomnožbo zelišč. Če se gomolj v zemljo vsadi, se razvijo mu popki, poganjajoč stebla in vlaknate korenine, pri čem se
Botanika (1875):	se več vrsti listja: 1. Klični listi ali kalice (cotyledones). Razvijó so kakor je bilo v §. 24. povedano, pri kalenji
Botanika (1875):	se naredi listasta vpodoba, predkal (Prothallium) imenovana, na kterej se razvijó kalne troske (Arcbegonia) in pelodke (antheridia). Potem, ko je troska
Občno vzgojeslovje (1887):	terja skrbnega negovanja. Da se mu duševni darovi obudé in razvijó, treba je, da se od zunaj primerno deluje nánje. A
Občno vzgojeslovje (1887):	se le sledovi duševnih nadarjenosti in posebnosti, ki se silno razvijó sosebno v drugi polovici te prve stopinje. Duševno življenje je

razvil
Botanika (1875): orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo

razvila

Občno vzgojeslovje (1887):	se privadi verskim, nravstvenim in političnim razmeram, kolikor jih je razvila napredujoča omika, in da se tedaj postavi na višino omike
Občno vzgojeslovje (1887):	posnemanje vedno le pristojno, dopadljivo in milo. Ako je vzgoja razvila gojenca tako, da kaže živ čut za lepoto, harmonijo in

razvile

Zoologija (1875):	sklepati na to, da bi se iz teh živalec bile razvile druge više stoječe. To ime ima samo to povedati, da
Občno vzgojeslovje (1887):	svojo močjo na gojenčevo poželenje, tedaj se bodo te sklonosti razvile v strasti, katere bi gospodovale nad vso zavestjo in zatrle

razvili
Občno vzgojeslovje (1887): da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce
razvilo
Občno vzgojeslovje (1887): vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti

razviti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati
Botanika (1875):	celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež

▶ razvitje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvitje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bilo nagleje, pa tudi življenje krajši in znabiti prekratko za razvitje umnih stvari. Pa še k drugimu mnenju nas premišljevanje lune
Botanika (1875):	vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros. Razvitje teh trosek je posebno znamenito. Iz kaleče troske se naredi
Botanika (1875):	kakor deblo, ampak ploščnati in ki se listi imenujejo. Za razvitje popolnih listov je potrebna svetloba in zrak, zato pa na

razvitju
- razvitji
  Občno vzgojeslovje (1887): gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti

▶ razvleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvleči
Botanika (1875): zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le

▶ razvnet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvnet

Marjetica (1877):	mu vidi na prvi pogled, da je razjarjen, nepopisjivo razvnet, kakor gad, kakor še nikedar. Mati pa sloni še dolgo
Pomladanski vetrovi (1881):	v naročji ste hiteli svojemu Vinku nasproti, on pa veselja razvnet ni mogel spregovoriti: jokaje je Vas milil, smehljaje je sinka
Pomladanski vetrovi (1881):	tem se pa sila muči in tako utrudi, da bi razvnet utognol vsak hip umreti; saj jo le še malo živ
Pomladanski vetrovi (1881):	iznenadjeno krčevito trepeče, tako je bil po tej novici Vinko razvnet. Naglo je vstal, da bi k njej odpotoval. „Povejte mi
Zvezdana (1883):	uganjka in prejasno je tudi, kam merijo njegove strupene besede. Razvnet po nepričakovanem odgovoru zgrabi zdajci pijačo, prenese jo k nasprotnej
Luteranci (1883):	in strastno poljubi svojo tovaršico. "Ti si danes tako čudno razvnet, dragi moj; takov še nisi bil nikdar, kaj ti je
Cyclamen (1883):	Nocoj je prilika govoriti ž njo, torej le dalje! « Ves razvnet in skoro besen je bil v svoji strasti, in to
Od pluga do krone (1891):	da si tukaj! » zakliče Barbo Rodétu, ko stopi le-tá ves razvnet v sobo. «Ne veš, kako mi je bilo pustó, samemu
Križ na poti (1891):	da se skoro poročiva. « »Počakaj še, Marino, potrpi do jeseni! « Razvnet se obrne Marino in odide na prod ... Hugon je dopisoval

▶ razvneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvnela

Mahmud (1870):	čelo in mu pošeptal nekaj na uho. Mahmudu se je razvnela duša, vspel se je in zopet je bil lepi muzulmanski
Mahmud (1870):	da ne živi več. Mahmudu se je pri teh besedah razvnela duša in posvetila se mu je neka sladka nada v
Pomladanski vetrovi (1881):	prikazen mi je s strahom in nadejami vsa čutila žareče razvnela, pri njenem pogledu mi srce radosti strepeče, in žalost me
Rokovnjači (1881):	novostij; bodisi, da je mater Mozolko grozna smrt Blaževa tako razvnela, bodisi da je ona klepetulja o kom drugem kako besedo
Pomladanski vetrovi (1881):	kazal nikake volje, da bi se malo bolj hitro pomikal, razvnela je ta počasnost in malomarnost tako hudo njegovega gospoda, da
Cyclamen (1883):	mogli v cerkev peljati, in pri izvrstnem obedu se je razvnela živahna zabava. Med svati jih je bilo mnogo, kateri so
Grajski pisár (1889):	srce moje odprlo luteranki in da se je duša moja razvnela zanjo, ki je bila odpadla od svete vere. Za vse
Od pluga do krone (1891):	okolo pečí, posedle so žené in dekleta. Kmalu se je razvnela govorica, sevéda najprej o ponesrečenem Vehovci, nató o vremeni, o
Lisjakova hči (1892):	Bolj nego ples in gledališče so ji izkazovanja v cirkusu razvnela živo domišljijo, in videl si ji v očeh, kako strastno

razvnelo
Robinson mlajši (1849): ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi

▶ razvoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvoj

Zoologija (1875):	najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	se je vsled tega za 12 do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj

▶ razvojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razvojne
Zoologija (1875): Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam

▶ razvpit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvpita
- razupita
  Gozdovnik (1898): predobro. Bila sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku

▶ razvročiniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

segreti; Pleteršnik

razvročiniš
Kemija (1869): Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi

▶ razvročiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

segreti; Pleteršnik

razvročila
Kemija (1869): vlivaj vode v žvepleno kislino, ker bi se kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako

razvročimo

Kemija (1869):	kovinske okise, drugi pa to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev
Kemija (1869):	se niti na zraku niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je

▶ razvrstitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvrstitve

Mineralogija in geognozija (1871):	V obče se držimo razvrstitve v enakolična kamenja in zmesi ter naštevamo najvažniša popisovaje njih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	najvišje veljavne številke. 2.) Logaritmova mantisa je zavisna le od razvrstitve številk v danem številu, nikakor pa ne od njih mestne

▶ razvrščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvrščena
Valenštajn (1866): zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so

razvrščene

Kemija (1869):	raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih

sverſtene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krishev pot. Molitve ſo bòlj kratke in po sapopadku lepó sverſtêne; vsete vezhidel is zerkvenih molitev; in kjer je red kterih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepóta in terdnoſt plotá , de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dalje ſledi. ) Opomba. Ne posnamo je v krajnſkimu piſmeſtvu lépſhi sverſtene povéſti v versih, kakor je „Kerſt per Şavizi“, ki jo

razvrščeni

razvrščene

Rudninoslovje (1867):	črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi
Rudninoslovje (1867):	ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le

sverſteni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po zeli krajnſki deshéli po deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ bére. V pervo réd
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh plazhujejo pa tiſti kraji, ki ſo v zheterto réd sverſténi, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ vidi. Zhe vezh deleshnikov

▶ razvrščevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ Pleteršnik

razvrščujemo

Zoologija (1875):	morji. Mnogi pa živé kakor zajedavci v druzih živalih. Črve razvrščujemo v štiri razrede, namreč v kotačnike, kolobarnike, oblotočnike in ploskavce
Zoologija (1875):	zmerom v družbi, večina njih pa samo nekoliko časa. Metulje razvrščujemo nekaj po načinu življenja, nekaj pa po tipalnicah in krilih

▶ razžagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razžagajo
- rasshagajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de
razžagati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne

▶ razžaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razžali

rasshali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ

razžali

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ktere si zavoljo njih zaslužimo, odrešiš. O Bog! kteriga greh razžali, in pokora potolaži: poglej milostljivo na prošnjo Svojiga ponižniga ljudstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kaj slabega zoper njega govoriti ali zoper njega šuntati; kdor razžali osebo ali čast vladarja, naj se kaznuje kot morivec. Vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem p štenji razžali, plača 20 tolarjev globe. Vsak izdajavec naše domovine in naših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	tudi odstavi in plačati mora še 120 tolarjev pokore. Kdor razžali čast sodnikovo ali kakega starašina ali ga opravlja, plača 10

reshali
Sacrum promptuarium (1695): s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe

razžalijo
- reshalejo
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi

razžalil

rasshalil

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku
Genovefa (1841):	O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi

ras shalil(združena oblika)
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): jokat po njemu , koker odpuſtiti; on me je pre vezh ras — shalil. Baron. Rosalka ! Goſpa. O ! jeſt niſim vezh tvoja Rosalka

razžalil

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de sim na kaj druziga mislil, kakor na Tebe, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič

razžalila

rasshalila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſerza bila, kdo bi verjél, je Mina vender mnogoterga zhloveka rasshalila; sakaj bila je — slo slo posabliva. Marſkaj je doneſ obljubila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de ſo ji glada pomerli, ako ſi ravno nalaſh ſtvarze rasshalila ni.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva Mina nekoljkokrat mozhno rasshalila. Nekrat ſo goſpa Minina mati nevarno sboleli. Poſali ſo jim
Genovefa (1841):	in proſèzh vajne koléna objemam. Ako ſim vaju lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa
Genovefa (1841):	ſi bila naji najvézhi veſêlje na sêmljî, nikóli naji niſi rasshalila — o, oſtani tudi v prihodnjo dobra. Nikoli nizh ne ſtori

razžalila
Zeleni listi (1896): draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili ste mi

razžalili

Tine in Jerica (1852):	Jerica. Jez ne. Tine. Ali odpustiš vsim, ki so naji razžalili? Jerica. Rada. Tine. Tedaj bo tudi Bog nama odpustil. Če
Oče naš (1854):	ljudem,“ je začela potem Renata. „Tudi mi smo ga zlo razžalili, od kače zapeljani. Odpustil nam je in njegov Sin nas

razžalilo

isſhallilu
Ta male katechismus (1768): ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu

rasshalilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	govorí ino ne dela, kar bi Boga ino bogabojezhe ljudí rasshalilo; on ne miſli ino ne poshelí radovoljno nizh gerdiga, ne
Genovefa (1841):	nedolshno déte umoriti ? Kaj ſe je pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat

razžalilo

Sveti večer (1866):	Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša
Izidor, pobožni kmet (1887):	hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje

razžalim
Zeleni listi (1896): rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še
razžalimo
- reshalemo
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad

razžaliti

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	dober, razžalil, in de resnično sklenem, Tebe nikdar več ne razžaliti.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	molitve. Dan je dolg in velikrat zamoreš svojiga dobriga očeta razžaliti. Ali boš še en dan doživel, ne veš; prihodnjiga dneva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	marsikaka prav praktična, narodu primerjena postava. Kneza nihče ne sme razžaliti; nihče ne sme kaj slabega zoper njega govoriti ali zoper
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pretrpeti, kakor tebe svojega Boga še kedaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi moč, da spolnim ta svoj sklep! Za to

reshalit
Sacrum promptuarium (1695): obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi
resſhalliti
Ta male katechismus (1768): sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu
reſhalliti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe

▶ razžaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razžaljen

Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	do denarja, 1000 gold." „Tega ni treba", odgovorim jaz nekoliko razžaljen po tem, da g. Komar obeta tistemu, ki bi mu
Pomladanski vetrovi (1881):	ga je navdajalo, ko je v svojem čuvstvu in samoljubji razžaljen z Lipnice odhajal, ne vedoč, kam je utekla, kam je
Pomladanski vetrovi (1881):	plamen prvo ljubezni. A le kratko so trajale te sanje. Razžaljen mož je ženo mahom od sebe pahnol, naglo je od
Povestnik v sili (1883):	navzočih. „Sedaj pa res ne zinem več," odvrne Teodozij nekako razžaljen. Bolelo ga je, da se mladina zabavlja na račun njefove
Arabela (1885):	dnij, ako še bodeš istih mislij, spomnij me dane besede. « »Razžaljen odmakne se jej Samuel, Arabela pa zapusti takoj sobo. Stari
Iz sodnih aktov (1891):	povest, pripetilo se mi je, da je bil po nji razžaljen ta ali óni. Ko sem nekoč risal veselega, dobrovoljnega duhovnika
Najgotovejša dota (1892):	se ni moja navada; to dobro veš,« odvrne Jože vidno razžaljen. »Da si se z menoj šalila, praviš. Dobro! Sprejmem za
Mara Rendića (1897):	za družbo, kot za pijačo, torej ni bil nič preveč razžaljen, da ga zapušča njegov gostilnik, posebno ker je bil Alfred
Gojko Knafeljc (1899):	poveri ta častna naloga in sicer obema, da ne bode razžaljen eden ali drugi. Pesnik Šilec naj proslavi nevesto, pesnik Kukec

razžaljena
Revček Andrejček (1891): mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav
razžaljenega
Ferdinand (1884): to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj
razžaljenim
Robinson mlajši (1849): dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo
razžaljeno
Revček Andrejček (1891): vidim, katera ti že na duri trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali

▶ razžaljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razžaljenje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	svojiga in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno razžaljenje spèrli, okresali ali celò pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga
Maria Stuart (1861):	težki dolg. Kenedi. Unelo serd je v persih vam kervavo Razžaljenje in moževa prevzetnost; Ljubezen vaša dvignila ga je Iz temne

▶ razžalnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

žalitelj; kontekst

razžalnikom

rasshalnikam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod

razžalniku
- reſhalniku
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe

▶ razžalostiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razžalostil
Robinson mlajši (1849): odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini

▶ razžariti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razžari

sashari

Kuharske Bukve (1799):	kuhano; naręshi poſębej v' koso na kotzhnike sręsaniga ſhpeha, ga sashári na sharjávzi; ozverke poberi ven, deni notri enmalo moke
Kuharske Bukve (1799):	ohravt poſębej. Potle deni v' eno ponvo enkolko ſroviga maſla, sashári enmalo moke notri, gori nalì meſne shupe, deni zvetje

▶ razžarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razžarjena
Kemija (1869): lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki

▶ razžvrkati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razžvrkljati; kontekst

razžvrkaj

rasshverkaj

Kuharske Bukve (1799):	ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To
Kuharske Bukve (1799):	jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po-

▶ razžvrkljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

razžvrkljaj

ras-shverklaj
Kuharske Bukve (1799): ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri
razžverkaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od

razžverkljaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče

▶ raženj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raženj
- rashen
  Kuharske Bukve (1799): do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim
- rashenj
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli
- raženj
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani

ražnji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kolikor se da, natakni ga s špeham, polivaj ga na ražnji s smeteno, dokler ni gotovo. Vender glej, de se ne
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	deklo zasramoval? Dobro vidim, de je samo en piščanec na ražnji, kam pa je drugi prišel? ” Pavliha mu odgovori: „Sej vidite
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	speči. Pavliha je bil prav priden ip je piščanca na ražnji skerbno vertil, dokler sta bila pečena. Med tem je spazil
Zlatorog (1886):	Katri je gost premnog, Gospod bogàt in kmèt ubog. Na ražnji suče se mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan

▶ rdeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdeč

ardezh
Sacrum promptuarium (1695): poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi

erdezh

Kratkozhasne uganke (1788):	je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu: al na tu
Kratkozhasne uganke (1788):	Numeré v' Lotaryi. On grę zhern v' toplize; pride pak erdezh naſaj. En kuhan rak. Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle
Abecedika ali Plateltof (1789):	Kaj je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	naprej oſnanile. Vetrove pomęni. Kader Sonze erdezhe gori grede, Meſsez erdezh ſhain ima; kader

rdeč

Rudninoslovje (1867):	seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč, rjav, i sveti se kot tolšča. Plemeniti opal — sosebno lep
Rudninoslovje (1867):	se nepopolnoma školjkasto ali neravno, sije kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali
Rudninoslovje (1867):	ploskvi časi kot biser, brez svoje barve je, navadno vendar rdeč, moder, redkejše je zelen, rumen, rjav, siv — časi sosebno lep
Rudninoslovje (1867):	opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh
Kemija (1869):	časih posebne barve. Tako je na pr. železni okis Fe2O3 rdeč, hidrat železnega okisa Fe2O3.HO pa rumen; bakreni okis CuO je
Kemija (1869):	barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec, ki daje posebno lep
Kemija (1869):	se rabi v prah stolčen za barvo in za poliranje. Rdeč je, kakor opeka (ziegelroth). Rdeča okra, rdeča kreda in rdeči
Mineralogija in geognozija (1871):	felsitove mase s kvarčevimi ali živčevimi kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in
Mineralogija in geognozija (1871):	do 1.8; čist, brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu.

rudeč

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta
Zoologija (1875):	rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem
Botanika (1875):	cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z
Zlatorog (1886):	Janez ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih.

rudezh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle

rdeča

r'dezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot

rdeča

Rudninoslovje (1867):	jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih
Rudninoslovje (1867):	i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti
Kemija (1869):	408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol

rudeča

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj
Revček Andrejček (1891):	namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da

rudeče

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil

rudeči
Ferdinand (1884): sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako

rudezha

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa
Genovefa (1841):	pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti

rudezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne

rdeče

erdeze
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na

erdezhe

Biblia (1584):	Svezhera pravite vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu
Biblia (1584):	sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi

rdeče
Gozdovnik (1898): potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z

rudeče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil
Zoologija (1875):	roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki
Zoologija (1875):	velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami
Zlatorog (1886):	jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla. »Le pojdi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego

rudezhe

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih
Kuharske Bukve (1799):	perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh
Genovefa (1841):	njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je

rudezho
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe

rdečega

Fizika (1869):	nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana iz živo rdečega papirja na belo podlogo, in naj gledamo va-njo z vprtimi
Mineralogija in geognozija (1871):	drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima peščeno, glinasto lepilo z razkosanim porfirom, gnajsom, granitom
Mineralogija in geognozija (1871):	objavlja le bolj v brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega

rudečega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	4 lote amoniakovega gumeta, 4 lote žveplovega cveta, 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi, 1/2 lota rudečega žvepla (auripigment), dobro jih zmli, in jim prideni 2 lota
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	smehljanje in blebetanje malih nedolžnih otročičev. — Le poglejte mi tega rudečega dečka, kako se me oklepa, mali priliznjenček! Ali ni bil

rudečiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drugi dan drugo polovico cukra namesti vode z enim maselcam rudečiga grozdičeviga soka gosto vkuhaj kot sirup; vselej en maselc soka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na pol z rajžem napolni, z oblati obloži, na ktere rudečiga grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni, tega pa spet z
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pa ves ognjen. Oblak jih je perpeljel v dolino zraven rudečiga morja. V njej med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ne more lahko požirati, kar se iz posebno vročiga in rudečiga gobca spozná, mu ni treba pušati, in naj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmerzne. Jagodova zmerzlina. Se ravno tako napravi, kakor tudi iz rudečiga grozdiča in murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone

rudezhiga

Kuharske Bukve (1799):	pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj

rdečem

rdečem
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil

rudečem

Viljem Tell (1862):	Ribarček. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudečem krovu ga poznavam. Ribič. O, božje sodbe! Da, namestnik je
Valenštajn (1866):	Makdonald prideta izza igralnice z bradničarji. Valenštajnovo truplo nesó na rudečem prtu zadaj čez igralnico. Oktavij (naglo pristopi). Ne more biti

rdeči

erdezhi
Sacrum promptuarium (1695): pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi

rdeči

Kemija (1869):	tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se
Mineralogija in geognozija (1871):	in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo
Mineralogija in geognozija (1871):	Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith
Mineralogija in geognozija (1871):	s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto
Gozdovnik (1898):	zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar
Gozdovnik (1898):	obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se
Gozdovnik (1898):	kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke
Gozdovnik (1898):	izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo

rudeči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše
Valenštajn (1866):	vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó
Zlatorog (1886):	O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo
Zlatorog (1886):	trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in

rudezhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim

rdečih

erdizhih
Sacrum promptuarium (1695): mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de
rdečih
Gozdovnik (1898): nos, da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel

rudečih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ena streha čez vse potegnjena: vse mergolí od višnjevih ali rudečih marel! V starih časih je Krajnc
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vertiču. Češčena roža Marija! ) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih* in višnjevih. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe rožice je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z eno unčo cukra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod. Pečen sernov herbet. Kruhova torta. Kmečki krofi. 168. Cvetni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z
Roza Jelodvorska (1855):	je bila žalostni Rozi pogibeljni strup, ki je rudečico belo rudečih ličic spremenil v mertvaško podobo. Tako so minule žalostne ure
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na znotrajne in zunajne ogle paziti, ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jutra do večera. Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ali v Kranji, posebno pa v Ljubljani polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega

rudezheh
Kuharske Bukve (1799): 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti

rudezhih

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir
Kuharske Bukve (1799):	178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki

rdečim

Kemija (1869):	ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je v vseh svojih lastnostih tako
Kemija (1869):	klorec, SrCl, v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim rdečim plamenom. Stroncijumov okis, SrO, se imenuje stroncijan. Prekrasen rdeč ogenj

rudečim
Ferdinand (1884): grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo

rudezhim

Genovefa (1841):	bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo
Genovefa (1841):	proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi

rdečimi

Gozdovnik (1898):	pridružil zaradi bonanse, temveč, zaradi shodne priložnosti, da morem z rdečimi po domače govoriti. Vaše zlato me ne mika; ono je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Gospod Flint! “ je rekel Bôb. ,,Ali je suhi mož z rdečimi lasmi, ki je bil nocoj tako obupan, oni grozoviti človek

rudečimi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo
Blagomir puščavnik (1853):	kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji

rudezhimi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na kateri je njih ime, s' lepo belimi, ino belo rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno
Genovefa (1841):	od vlage v neklérih krajih preprêsheno. Tla ſo bile s rudézhimi shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze ni nikoli va-njo poſijalo , nikoli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſtranſkim sidu lepa podoba, miloſtljiviga knesa IjubIjanſkiga ſhkofa s rudezhimi in belimi shivimi zvetlizami ovenzhana. Po drugim sidu ſo bile

rdečo

Ultra! (1867):	to mu ne pomaga nič. On mora obleči to grozovito rdečo srajco tako ali tako — ampak mora jo. Zalka. Jako hvaležna
Kemija (1869):	7; gostota = 8,8; tališče = 1090° C. Baker ima lepo rdečo barvo, jako je vlečen in raztezen precej je trd ter
Kemija (1869):	noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo mrenico kovinskega bakra. Bakrov okis, CuO, je črna tvarina ter
Mineralogija in geognozija (1871):	Ako ga segreješ, pobarva se črno, shladivši se zopet zadobi rdečo barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na
Mineralogija in geognozija (1871):	barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor zarja, kalij vijolasto, natron svetlo-rumeno, bor in baker zeleno
Revček Andrejček (1891):	postaviti. ) Andrejček (ustane, kliče). Franica! (Hiti za njo, ter ji rdečo ruto z vrata potegne, drži jo kvišku rekoč. ) Tak sedaj
Zeleni listi (1896):	ni treba več priti, ker ona od sinoči pogreša svojo rdečo svilnato ruto.
Gozdovnik (1898):	dva? « »Baraha je bandit, čigar bodalo je okusilo že marsiktero rdečo kapljico. Oročej sicer pravi, da je gambusino, pa živi le
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je bil tam. “ „Dolg, suh človek s špicastim nosom in rdečo brado? “ „Da, tak je bil. “ „Ni prikupljive postave! Ne želim

rudečo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in
Botanika (1875):	grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod

▶ rdeče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdeče

rudeče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3

rudezhe

Genovefa (1841):	kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere

▶ rdečekožnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

rdečekožnikov

rdečokožnikov

Gozdovnik (1898):	se je obkoljenega. Okolu in okolu je odmeval zmagoznani krik rdečokožnikov in tabor je ležal v grozni tmini. Izgubljeno je bilo
Gozdovnik (1898):	kaj bi dal za to, ko bi mogel videti obraze rdečokožnikov, opazivših, da je otok izginol in da jim jo je

▶ rdečeličnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Indijanec; kontekst

rdečeličnikov
- rdečoličnikov
  Gozdovnik (1898): njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel

▶ rdečerepka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorelček; [sskj]

rdečerepka
- rudečerepka
  Zoologija (1875): odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in

▶ rdečica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdečica

Iz arhiva (1890):	storila je tako ter zamolklo odgovorila: »Jaz gotovo ne – nikdar! « Rdečica ji je oblila lici. Nekatere ženske zardé, kadar hočejo. – Prijel
Od pluga do krone (1891):	sabo med uhodom jako dragega prijatelja, hrvaškega gozdarskega uradnika Nandeta. Rdečica jo oblije do ušes in ko bi on ne rekel
Naši vaščanje (1891):	kakó slabí. V obraz je ormenèl, z ustnic je izginila rdečica, roka se mu trese, in dremati se mu hoče. Delj
Križ na poti (1891):	šine mladenka mimo prijateljev, katera ugleda šele sedaj, oblije jo rdečica. Toliko da jo Rihard pozdravi — utekla je že. Potujoča umetnika
Lisjakova hči (1892):	častnik vitke, visoke rasti. Klotildi jame srce hitro utripati, in rdečica ji zalije obraz, ko stopi častnik pred njo in se
Gospa s pristave (1894):	vstane Virida s svojega sedeža in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže
V krvi (1896):	pa mu ni odgovorila. Stekleno so zrle njene oči, zoprna rdečica je zalila njeno lice, in z robcem si je brisala
Mara Rendića (1897):	in kadar so se oči njiju ujele, ji je oblila rdečica lice ter je povesila oči — najboljše znamenje, da ji Alfred
Kotanjska elita (1898):	prvi upor od nje. »Ti nočeš? « je vzkliknila. »Tudi dobro! « Rdečica ji je zalila lice, naglo je vstala in zbežala v

rudečica

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki njo je bila obletela. Čez nekaj časa še le
Blagomir puščavnik (1853):	pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa
Revček Andrejček (1891):	svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim

rudezhiza

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene
Genovefa (1841):	Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne

rdečico

rudečico

Oče naš (1854):	njegovo obličje, tako bledo, je bilo zdaj oživljeno in z rudečico prevlečeno; namest da bi bil težko, klaverno hodil, je pokonci
Roza Jelodvorska (1855):	ljube matere je bila žalostni Rozi pogibeljni strup, ki je rudečico belo rudečih ličic spremenil v mertvaško podobo. Tako so minule

▶ rdečiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdečilo
Gozdovnik (1898): postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu

▶ rdečka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdečki

rudečki

Tine in Jerica (1852):	vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako
Tine in Jerica (1852):	Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo

▶ rdečkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdečkast

Kemija (1869):	gnjijó in razpadajo. 2. Duščeva ali solitarna sokislina, NO3, je rdečkast in dušeč plin, ki nastane iz solitarne kisline, ako jej
Mineralogija in geognozija (1871):	majheni, rujavi titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit

rdečkasta

Mineralogija in geognozija (1871):	zatoraj kamenje povzame njegovo barvo, ki je bela, svitlo-siva, tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj
Mineralogija in geognozija (1871):	igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno

rdečkaste

Astronomija (1869):	ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so te, ali kaj so, tega
Astronomija (1869):	solnčno ozračje; protuberance so časih prav čudne oblike, in večidel rdečkaste barve, — in morda oblaki (toraj priže), ki gledé nas po
Mineralogija in geognozija (1871):	pod. 28). Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §. 94), rdečkaste, rumenkaste, rujavkaste barve ali mnogobarvno. Kar so stari podobarji kot

rudečkaste

Botanika (1875):	so večidel iz Afrike domá in ki imajo mične, večidel rudečkaste cvetne zvončke, kakor posebno lepi rod Epacris. Mnogokrat je vresje
Botanika (1875):	iz druge napravljajo pesni cuker (slador), in tretja, ki ima rudečkaste steble in liste, je kuhinjsko zelišče. Več kakor polovina pri

rdečkasto

rudezhkaſto

Genovefa (1841):	koſhuta goli? Rekli ſte mi: De ji Bóg vſako poletje rudézhkaſto, bolj tanko in lahko obléko dá in potlej sopet novo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	metulj bila. Islesheno zhervino ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo

▶ rdečkasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rdečkasto
- rudečkasto
  Zoologija (1875): Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat
- rudezhkaſto
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga

▶ reber samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rebri

Svetinova Metka (1868):	kar jih je bilo bolj gosposkega stanu daleč okrog. Na rebri gradskega griča, kjer je bila majhna trata, izbral si je
Bolna ljubezen (1874):	vežo in čakala, da se je iz zelene pšenice na rebri oglasila prepelica ter pričela: pet pedi! pet pedi! Ali se
Marjetica (1877):	da gre gledat kres in da jo čakajo ondi na rebri vže druge vaške deklice. "Le pojdi, pa kmalu se vrni
Vinko (1884):	stojí stara župna cerkev, a za njo so po gorski rébri razpostavljene hiše in koče nekdanjih bledskih kmetov. To ti je
Šarevčeva sliva (1887):	je utrgal plaz in z votlim donenjem usul se po rebri navzdol, da se je majal mogočni Kucelj in da so
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	granáte prav ponosno. Ker sem prišel k omenjeni, na holmčevi rébri stoječi bateriji, da jo zaslanjam, dana mi je zopet prilika
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nekolikokrat na nas in takoj zbežé na drugi stráni po rébri dôli do mestnega ozidja, mi pa njim za petámi. Mesto
Gospa s pristave (1894):	domovine in slobode. Ko so prihropeli vitezi nekako na sredo rebri, tedaj se spusté Švicarji z višine in z vso močjo
Očetov greh (1894):	stran kompoljskega hriba. Po kolovozu, ki drži mimo kozolca ob rebri v bližnjo vas Koreno, prihaja deklica z velikim jerbasom na

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 75 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 75 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —