Rudninoslovje (1867): | seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč, rjav, i sveti se kot tolšča. Plemeniti opal — sosebno lep |
Rudninoslovje (1867): | se nepopolnoma školjkasto ali neravno, sije kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali |
Rudninoslovje (1867): | ploskvi časi kot biser, brez svoje barve je, navadno vendar rdeč, moder, redkejše je zelen, rumen, rjav, siv — časi sosebno lep |
Rudninoslovje (1867): | opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh |
Kemija (1869): | časih posebne barve. Tako je na pr. železni okis Fe2O3 rdeč, hidrat železnega okisa Fe2O3.HO pa rumen; bakreni okis CuO je |
Kemija (1869): | barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec, ki daje posebno lep |
Kemija (1869): | se rabi v prah stolčen za barvo in za poliranje. Rdeč je, kakor opeka (ziegelroth). Rdeča okra, rdeča kreda in rdeči |
Mineralogija in geognozija (1871): | felsitove mase s kvarčevimi ali živčevimi kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in |
Mineralogija in geognozija (1871): | do 1.8; čist, brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu. |