- puščavnica
- puſhavniza
Genovefa (1841): shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je
- puſhavniza
puščavnica puščavnik puščavski puščen puščica puščoben pušelj pušeljc pušiti puška puškar puškin puštab puta puter puternica putifarjev putka
| Genovefa (1841): | shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako mu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala |
| Gozdovnik (1898): | da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči |
| Robinson mlajši (1849): | ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile |
| Astronomija (1869): | mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če |
| Astronomija (1869): | opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek |
| Maria Stuart (1861): | Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi |
| Oče naš (1854): | Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički |
| Kratkozhasne uganke (1788): | otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v' svojeh rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto |
| Kratkozhasne uganke (1788): | qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej pomóli pushl, nej tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala |
| Žalost in veselje (1870): | bil gluh, šetal se je dalje po senčnatej poti in pušil svojo smodko. — Tem ni druzega kazalo, nego odpraviti se zopet |
| Žalost in veselje (1870): | svojo težo kacega červička, ki je počasi lazil prek pota, — pušil portoriško smodko takó umetno, da mu je nakrat dim skozi |
| Mlada leta (1875): | mu bili izpadli in visoko čelo je dobilo mnogo gub. Pušil je tobak ter gledal pred se tja v prazno noč |
| Povestnik v sili (1883): | in vrže časopis v zrak. „Saj res, prej sem vedno pušil na pol prazne cigaretke, zdaj pa kadim, hvala njenej skoposti |
| Gospod Janez (1884): | gradovih in v trgu. Vrana je vse to malo zanimalo; pušil je lahkodušno baronove smotke in posegel včasi v razgovor, kolikor |
| Roman starega samca (1895): | k počitku. A nocoj nisem v tem našel nobene slasti. Pušil sem nekamo mehaniški, brez samosvestnega uživanja; pušil bi bil menda |
| Roman starega samca (1895): | večer je bilo. V svoji sobi sem po stari navadi pušil lulico dragocenega tobaka, predno ležem k počitku. A nocoj nisem |
| Kvišku (1899): | je bil Lacinger. Na klopici nasproti pršečega vodometa je sedel, pušil malomarno cigareto, študiral mimo njega hiteče obraze, vesele in otožne |
| Gojko Knafeljc (1899): | v naslanjaču. Počasi je srebal čašico gostega črnca ter zraven pušil drobno cigareto, spuščaje kolobarčke dima proti stropu. Pri edinem na |
| Dragojila (1864): | v taborišča in hoste rešijo. V najhujšem boju, ko pokanje pušek in rožljanje orožja vse drugo preglasi, zavrišči izmed Turkov divje |
| Žalost in veselje (1870): | že vajeni loka, zatoraj se ga tudi raji poslužujejo, nego pušek, ki se jim zdé odročne. — Večerja je bila pripravljena. Tolsti |
| Žalost in veselje (1870): | nas je malo, pa imamo dobro orožje. Malajci nimajo dosti pušek, pa še tiste, ki jih imajo, so zeló revne, na |
| Postillion d'amour (1887): | to mi ne bo nikdar možno. Pestíj jim treba in pušek, ali kdaj še jim bode potrebna umetnost! In naša mesta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Po njem! « čuje se v jednomer med našimi strélci. Dokaj pušek pomeri se nánj, a brez uspeha. Pomaknemo se za petdeset |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | topovi bruhajo strašne projektile svoje iz brônastih žrél in pokanje pušek okoli in okoli trdnjave se razlega daleč po hribih in |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | prilikah se nam nikdar ni dajalo denarja za plačevanje turških pušek, sabelj, samokresov i. dr., pač pa strogo povelje, da nam |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | na cesti in nánjo se usujejo krogljice iz vseh naših pušek, in tudi naši šrapnéli imajo tu smrtno košnjo. Stotnija, katera |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | lepega, ali za rabo nesposobnega orožja. Dobili smo tudi mnogo pušek narejenih po sistemih najnovejše dôbe. Francoska šašepotica poleg pruske iglíce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii |
| Gozdovnik (1898): | desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu |
| Gozdovnik (1898): | Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih |
| Gozdovnik (1898): | Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se |
| Gozdovnik (1898): | v dolgih skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v |
| Gozdovnik (1898): | Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho |
| Robinson mlajši (1849): | ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire |
| Gozdovnik (1898): | preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem |
| Gozdovnik (1898): | za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles |
| Gozdovnik (1898): | za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove |
| Gozdovnik (1898): | ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim |
| Gozdovnik (1898): | medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena |
| Gozdovnik (1898): | Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on |
| Gozdovnik (1898): | izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v stran postavi, ter se za njim podá, ga smerti |
| Zlatorog (1886): | po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 |
| Gozdovnik (1898): | dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan |
| Gozdovnik (1898): | mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo |
| Gozdovnik (1898): | v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest |
| Gozdovnik (1898): | prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz |
| Gozdovnik (1898): | Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče |
| Gozdovnik (1898): | življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Stražnji glavár, Trobár, od karabinskega polka, kemu ukazuje Trčka. Puškár. Strelci. Dva Holkova lovca konjika Butlarjevi dragonci. Samostrélniki od Tifenbahovega |
| Zoologija (1875): | Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175, (Cicindela campestris) in puškar (Brachinus crepitans). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron Ditrihu lastniku pilarske fabrike v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim. 11. Gosp. J. Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svinčene belobe v Ribnici na Koróškim. 7. Gosp. J. Justu, puškarju v Borovljah na Koróškim. 8. Fužini gosp. K. grofa Ladrona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13. Gosp. J. Šteigerju, nožarju v Gradcu. 14. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo |
| Gozdovnik (1898): | ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | DIA † BIZ † SAB † Z † GÀB † RIEL † BERIMO † BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti † Z † DIA † BIZ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu te pueshtabe na perſti, kader mash use takn perpraulano tedei poklekni dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te pridijozhe pushtabe: I. S. Z. spued |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nabo, deslih be ti 3. dny medla, pinela, ali pûtr delala. xxIII. Stare krone nove delati. Poloſhi svoje krone 24. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ti pak eno betvo zukra v' pinovko: tok se tebi pûtr ſturil nabo, deslih be ti 3. dny medla, pinela |
| Kuharske Bukve (1799): | vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' greh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 25 17. Joshef na ptuje prodan . . . . . 27 18. Joshef na Putifarjevim domu . . . 27 19. Nedolshni Joshef v' jezhi . . . . . 29 20. Joshef |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oh, v' kake ſtraſhne pregréhe perprávi nevoſhljivoſt! 18. Joshef na Putifarjevim domu. Bogabojezhiga, umniga, sveſtiga ino ſpoſhteniga zhloveka ni ſkerb, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike |
| Rudninoslovje (1867): | izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je |
| Rudninoslovje (1867): | bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je |
| Rudninoslovje (1867): | sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo |
| Fizika (1869): | kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m razdelen b, tedaj tudi njegov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas jeden srečo domovine podpomagati ? J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vredna! V Ljubljani 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnje dní tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli |
| Astronomija (1869): | teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna |
| Fizika (1869): | črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd. |
| Deborah (1883): | gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V zavisnih stavkih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Navratil močno skazal. On nam je pervi razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na |
| Rudninoslovje (1867): | jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim |
| Stelja in gnoj (1875): | peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša z drugo steljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterih je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je |
| Divica Orleanska (1848): | moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; skušnje kažejo vse drugač. Sejavnica veljá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil |
| Kemija (1869): | C. vré; goreten je ali sam ob sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z |
| Kemija (1869): | železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec |
| Zoologija (1875): | katere je truplo vase sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | driska ne neha. Namesto tormentile se tudi rabi 1 skrupel rabarbare zmešane z 2 skrupli magnezie, ktera mera mora pri večjih |
| Botanika (1875): | Azije donašajo ruski kupci v Evropo korenine raznih rastlin rodu rabarbare (Rheum), ki so eno izmed največ vrednih zdravil. Te lepe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho |
| Stric Tomaž (1853): | zver. Jeze se trese in strašno divja. Nagloma ukaže svojima rabeljnoma, Tomaža vzeti in ga tako dolgo šibati, da bo svoje |
| Stric Tomaž (1853): | mu vse od kraja ne razodene. „Sambo! Kimbo! “, zavpije nad rabeljnoma, „pojta po svojeglavneža, on mora kej od tega vediti, če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na poti. ˛Sizer bi te utegnil ſodniku sdati, ſodnik pa rabeljnu, ino rabelj te v' jezho sapreti. Gotovo ti povem, ne |
| Genovefa (1841): | je sdihovala: „Oh, edino déte, in tako ljubo déte po rabeljnu sgubiti — je vunder preſtraſhno. O Genovefa! Miſlila ſva, de boſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je |
| Pozhétki gramatike (1811): | drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender vé povedati kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni moč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe |
| Rudninoslovje (1867): | ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za |
| Rudninoslovje (1867): | Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah |
| Kemija (1869): | njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat |
| Fizika (1869): | to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih imajo na zbiranje. Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali |
| Zoologija (1875): | rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Stelja in gnoj (1875): | krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča |
| Zoologija (1875): | trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo |
| Zoologija (1875): | C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna |
| Valenštajn (1866): | mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj |
| Gozdovnik (1898): | se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila. |
| Robinson mlajši (1849): | davam, da bi jih pred ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo |
| Ferdinand (1884): | niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem |
| Kemija (1869): | razproščena delata jasne póvlake (Firnisse). Z benzojem in storaksom se rabita sosebno za kajo. Šelak se cedi iz raznih vzhodno-indijskih dreves |
| Botanika (1875): | gumovite smole (kemija §. 191.), izmed kterih se v zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rok. Oba načina, ako se prav in o primernem času rabita, dajata dobre vspehe, ako je način prav izbran z ozirom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. |
| Robinson mlajši (1849): | gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich |
| Robinson mlajši (1849): | gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv |
| Rudninoslovje (1867): | oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo |
| Fizika (1869): | se do imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko |
| Stelja in gnoj (1875): | uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje |
| Stelja in gnoj (1875): | za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta |
| Zoologija (1875): | iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe |
| Kemija (1869): | spojine so v truplu otrovne, zlasti silijo na bljuvanje, zunanje rabljene so pa nektere izvrsten lek (zdravilo) v očesnih boleznih, tako |
| Astronomija (1869): | zato je treba najpoprej, da tukaj določimo najimenitnejše v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére. 16 Razkazek mér. V |
| Kemija (1869): | ki se dobiva iz jalapovega korena, je v zdravilstvu jako rabljeno in mnogo cenjeno dristilo. Nektere smole so mehke, celó tekočne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi to je splošno rabljeno ime po latinskem „granum,” ker to kamenje ima nekako zrnasto |
| Maria Stuart (1861): | Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu |
| Robinson mlajši (1849): | mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali |
| Robinson mlajši (1849): | heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu |
| Tiun - Lin (1891): | kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči |
| Zlatorog (1886): | močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni |
| Zoologija (1875): | trudili za-nj. Srakor (A. torda), pod. 140., je velik kakor raca, po glavi in hrbtu je črn, na trebuhu bel, na |
| Pripovedke za mladino (1887): | počno ?” Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca povprašuje dalje: „Oj kje je dete mi ljubo? ” Odgovori jej |
| Pripovedke za mladino (1887): | ga zopet nazaj položi in ga pokrije, ter zopet kot raca odplava po vodi. Tako se prikaže dve noči, tretjo pa |
| Pripovedke za mladino (1887): | Po noči vidi pa kuhinjski učenec, kako po reki priplava raca ter govori: „Povejte mi, povejte, Kaj kralj da dela moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je |
| Robinson mlajši (1849): | izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino |
| Robinson mlajši (1849): | Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških |
| Zoologija (1875): | večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem kupil za 154 gl. desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar tukaj, mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 23. avgusta. Od krčmarja Josipa Streharja tukaj sem vzel na račun 50 l vina po 32 kr. Dne 25. avgusta. Za |
| Pripovedke za mladino (1887): | groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 |
| Astronomija (1869): | paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke |
| Ferdinand (1884): | pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c) po 6 % prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu. § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili bi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na pamet. N. pr. 37 + 45 = 40 + 42 = 82, 36 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18.* Koliko % se računa, ako dá a) 400 gl. kap. v 2 let. 28 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 % dobička |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 kr. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova |
| Revček Andrejček (1891): | je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ravnatelje, — gospodje: J. Kordin, Jan. Kozler in Jan. Pajk za računske preglednike izvoljeni. — Družba Silvestrova in pa družba rokodelskih pomočnikov ste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le znake za seštevanje in oklepaje izpustiti ter predznake za računske znake smatrati. (+ a) + (–b) + (– c) + (+ d) = a – b – c + d. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | neznanih morjih vodi, da se ima nje luči zahvaliti začetje računstva časa, in nje premikanju naznačenje krajev na zemlji. Praznoverstvo je |
| Čas je zlato (1864): | ne bil francoskega in angleškega jezika in višje matematike ali računstva naučil! Gumpec, pridanič bi bil ostal, kakor sim bil, in |
| Čas je zlato (1864): | in nagloma pregleda vse, preudari, in ker je bil v računstvu in zemljomerstvu verlo izurjen, koj pové, kje de je zaderžek |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pa lahko porabimo vsak predmet v dosego svojega namena. Pri računstvu n. pr. lahko preračunimo, koliko bi se na najlažji način |
| Kuharske Bukve (1799): | meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku |
| Ferdinand (1884): | in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | stopiti kot ud kmetijske družbe v poddružnico. Ker pa kmet najraji le to verjame, kar vidi in z roko zagrabi, je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | so bili učenci največ otroci slovenskih roditeljev. Tacim učilnicam so najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovejših |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mogoče najkrajših kemiških pripomočkov, ki jih lahko povsod seboj nosi. Najraji vzame krojivno moč gorkote in razmokljivo moč vode in kislin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To |
| Zlata Vas (1848): | Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj tako strašnega pripetilo, resnično ti povem, tudi takrat bi najrajša Siro pri sebi videla. Kar moraš mi jo prepustiti. ” „Lepo |
| Zeleni listi (1896): | in sester, a ž njimi sta se le malo pečala. Najrajša sta bila sama med seboj. Igrala sta sedaj vojake, sedaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Zoologija (1875): | nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je |
| Roza Jelodvorska (1855): | lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek |
| Zlata Vas (1848): | je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo |
| Zlata Vas (1848): | prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na |
| Zlata Vas (1848): | bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani |
| Biblia (1584): | nej prou, de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi |
| Robinson mlajši (1849): | veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju |
| Robinson mlajši (1849): | rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno |
| Gozdovnik (1898): | potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize |
| Genovefa (1841): | Oh, tako vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de |
| Zlata Vas (1848): | hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še |
| Valenštajn (1866): | na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da sem revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi |
| Zlatorog (1886): | jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási |
| Revček Andrejček (1891): | na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski |
| Botanika (1875): | pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili |
| Zlata Vas (1848): | mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so |
| Zlata Vas (1848): | razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete |
| Valenštajn (1866): | moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana |
| Revček Andrejček (1891): | he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je |
| Zeleni listi (1896): | ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko je odhajal, prosili so ga povsod, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa mislijo, de je storiti, dobro srovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da, rado kaj v kervi alj v udah zaostane, kar potem zdravje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Tu čez se pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno |
| Ferdinand (1884): | vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog |
| Ferdinand (1884): | zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le |
| Lohengrin (1898): | Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec |
| Genovefa (1841): | po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Narvaez-a kakor nekdaj, in sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali |
| Mlinar in njegova hči (1867): | k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki bi imeli hoditi po tej cesti, naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le |
| Ta male katechismus (1768): | stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oglase te strasti. ” Neža se čudi taki kreposti in še rajša bi jo bila imela. „Vidim, da te lastni dobiček ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Bog ti daj zdravje, i gotovo te bodem iméla še rajša nego poprej. Korenka. Da, gotovo, Micka! (Micka se zahvali molčé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je |
| Valenštajn (1866): | se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stran — kaj misliš, dragi moj Radislav! kako bi to šlo? Rad. De bi te muri popil! Takó vpregovati še nisim vidil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo ! Jez. Ni samo lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to bilo? Rad. Ko ravno novicam pišete, pišite jim še to, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po potu, zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kr. družbe kmetijske v Ljubljani 7. januarija 1880. Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega okraja! Ko je podpisani odbor po volitvah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Dunaja pošilja tako-le se glasečo: „Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to lahko zgodí; dovolj je, ako se |
| Robinson mlajši (1849): | Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad |
| Zoologija (1875): | večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo |
| Divica Orleanska (1848): | gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade |
| Robinson mlajši (1849): | lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Robinson mlajši (1849): | prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da |
| Robinson mlajši (1849): | na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v |
| Robinson mlajši (1849): | sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke |
| Genovefa (1841): | reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In še žaríjo Se v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti |
| Divica Orleanska (1848): | Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on |
| Divica Orleanska (1848): | negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim |
| Robinson mlajši (1849): | je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga |
| Robinson mlajši (1849): | molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih |
| Viljem Tell (1862): | pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva |
| Genovefa (1841): | veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva |
| Robinson mlajši (1849): | drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko je na njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga |
| Revček Andrejček (1891): | več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran |
| Genovefa (1841): | tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba |
| Roza Jelodvorska (1855): | rana jela okrevati, ali Častimir, ki je le v bitvi radosten bil, se ne ve kam djati od predolziga časa. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | napčno, če radosten omenim moža, ki zraven težkih duhovskih skerbi za blezo tisoč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kaj. Kmal naložim, Pokam nazaj. Kar jez vem, da živim. Radosten vedno sim, Če tudi dostikrat, Kaj preterpim! Delam rad, pojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po 50 kraje. Porok smo vsacemu slovenskemu pisatelju, da bode radosten prebiral obilni materijal, ki je nakupičen v tej knjižici. * Lepi |
| Genovefa (1841): | je môzhno nad vſim zhudil. ” Nékiga jutra je Boleſlav veſ radoſten priſkakljal in rékel: „Mati! sopet ſim pa nékaj lépiga naſhel |
| Genovefa (1841): | tôpel désh ſhel in liſtje in zvétje je poganjalo. Veſ radoſten je Boleſlav priſkakljàl in klizal: „Mali! seléne kugljize na ternjulah |
| Genovefa (1841): | ſhiroko odperali, in pitala jih je. Boleſlav je bil veſ radoſten. „O to je lepo! ” je rékel. „To je prav lepo |
| Genovefa (1841): | sarjo sagledal, ko je pervikrat mavrizô vidil je smiraj veſ radoſten po ſvôjo mater pritekel in vſe je mogla s njim |
| Pripovedke za mladino (1887): | našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter |
| Gozdovnik (1898): | s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči |
| Genovefa (1841): | ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je |
| Blagomir puščavnik (1853): | Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar |
| Lohengrin (1898): | kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila |
| Stric Tomaž (1853): | in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do |
| Oče naš (1885): | in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu |
| Genovefa (1841): | Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim. Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí |
| Robinson mlajši (1849): | je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | podložniki, ki so bili sčasoma pozvedili, so se ravno tako radovali, de bodo dobro Hirlando zopet viditi, in jo svojo vojvodnjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nar bolj zasluženih mož živel med nami, da se bomo radovali nad njegovim lepim delam in se krepčali nad njegovo čisto |
| Stric Tomaž (1853): | 10,000 dolarov. Kmalo potem so tudi ženitvanje obhajali in se radovali, da malokje tako. Veselje je bilo splošno, posebno pri nevestnih |
| Genovefa (1841): | tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno |
| Valenštajn (1866): | se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla |
| Valenštajn (1866): | je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago |
| Valenštajn (1866): | vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hitéčima perutama na ravnost proti Sokólovimu požene. Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba s sto |
| Roza Jelodvorska (1855): | britkosti. Marveč poslušajte, kako milo ptički pojó, in kako se radujejo po vejicah skakljaje, nad božjo dobroto. Vsigamogočni, ki zanje skerbi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in radujejo. Vedno naj rekó: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje |
| Divica Orleanska (1848): | de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v |
| Tiun - Lin (1891): | zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti z morja ni bilo videti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo. |
| Stric Tomaž (1853): | imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | clo ljudje iz bližnjih sel hitijo zraven, in ob stopijo radovedni pevko. Ko je bila pesem pri koncu, dene Ljudomil, tako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | košarice. Berž ga obstopijo černi možje, žene in otroci, ter radovedni v njega zijajo. Ko je bila košarica gotova, podarí jo |
| Gozdovnik (1898): | de Arečiza? « »Povejte naprej, če jih poznate vi! « velí hitro radovedni Rdoles. »Don Estevana de Arečiza sem prvikrat videl pri Pozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži |
| Mlinar in njegova hči (1867): | gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo bi tudi take reči tako radovedno gledal. Morda bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu |
| Ferdinand (1884): | je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel |
| Valenštajn (1866): | Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse |
| Tiun - Lin (1891): | prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize |
| Blagomir puščavnik (1853): | spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi me peljal, ako bi bilo mogoče, v to hišo. Radovoljno vstane starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino bogabojezhe ljudí rasshalilo; on ne miſli ino ne poshelí radovoljno nizh gerdiga, ne pogleda nizh nepoſhteniga, ne govorí ino ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novim žitam polniti, bo večidel prazne imel. Boljši je biti radovoljno trezen, kakor posiljeno lačen. Nikdar ne prodajaj reži ali ovsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gosposkih ulicah Nr. 208 v Baron Lacarinovi hiši oghisi, kjer radovoljno tudi vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje razstavljeniga blaga radovoljno na-se vzeli. — Tem le so bile svetinje in pohvalne pisma |
| Čas je zlato (1864): | Alo jopič doli! « »Ne, ne stric,« odgovorí Lenče, ter sleče radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ni njihove druščine, in me povabi prisesti k njim, kar radovoljno storim. Pomenkovamo se še marsikaj, dokler ne odide veči del |
| Oče naš (1885): | učenec bi hotel biti. Vsako njegovo povelje bi natanjko in radovoljno spolnil. Povsod bi šel za njim in jedí in pijače |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jezičkom mej členi v internodiju, v roki, in obvezale z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ktera so se do sedaj naj rajši rabila, namreč za rafijo, špago in pluto cepljenje na naklad z jezičkom veliko prednost |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dosegli, ko smo pri cepljenji drvenih trt vporabljali kot vezivo rafijo, vrvico ali špago, pluto, in pri zelenem cepljenji volno in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dolgo kuhaj, dokler ostrige niso več rudeče. Bela mesna mešanca (ragu). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potrese in precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo ravno rečeno, pomaži dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rahel ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel ſnetljivz vezhidel na njivi preíde, desh ga rastepe, kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şnetljivz (Brand) je dvojin: je terd ali ſkrit in je rahel ali ozhiten. Şkritiga ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Deſiravno je obedvojni ſnetljivz huda shitna kuga, pa vunder je rahel ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smaneſh, vidiſh zherno-vmasan prah, ktéri je ſhkodIjiv zhlovéku in shivini. Rahel ſnetljivz ſe tudi perkashe oh zhaſu zvetenja; ſkashen klaſ je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino pove ji, de je Rebekin sin, sestre njeniga očeta. Rahel berž teče povedat očetu. Laban mu hiti naproti, ga objame |
| Blagomir puščavnik (1853): | od viteza vjel. Ko bi bil jaz tako občutljiv in rahel kakor vi gotovo bi me že bli červi požerli. Pri |
| Kemija (1869): | ti zračni mehurji še bolj raztegujejo in zategadelj postane kruh rahel in luknjičast, kar je potrebno zarad hitrejše in lažje prebave |
| Zoologija (1875): | na konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredajo se v rahel mešiček. Navadni ovnič ali ivanjska ptičica (Zygaena trifolii) bila prednja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je |
| Kemija (1869): | ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je |
| Divica Orleanska (1848): | Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén- |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej |
| Divica Orleanska (1848): | In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novic skusil moko iz njega délati, bom le vidil, kakó rahlji in kakošniga okusa bodo štrukli in pomiznica iz nje. P. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | valerjem povalaj. Ravno tako je valanje dobro na lahki obilno rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober vès |
| Stelja in gnoj (1875): | zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno |
| Divica Orleanska (1848): | družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen |
| Kuharske Bukve (1799): | potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska |
| Divica Orleanska (1848): | časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od |
| Divica Orleanska (1848): | Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na |
| Stelja in gnoj (1875): | 5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši |
| Gozdovnik (1898): | nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo |
| Stric Tomaž (1853): | znana, ker sim med njimi rastla, da so ravno tako rahločutni in dobroserčni, če ne še bolj, kakor me. “ „Tega bi |
| Tiun - Lin (1891): | dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga vsim vkupej dej. Češcena roža Marija! Naše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni |
| Zoologija (1875): | gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod! |
| Viljem Tell (1862): | spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj |
| Zoologija (1875): | dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko |
| Divica Orleanska (1848): | otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | viši. Truplo rajnega so danes po železnici odpeljali v Belo cerkev v Banat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s |
| Sacrum promptuarium (1695): | potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau |
| Ta male katechismus (1768): | pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu |
| Zeleni listi (1896): | za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bo menda marsikterega bravca mikalo, rodoslovje Napoleonovcov, to je, rodovine rajnega cesarja Napoleona bolj na tanjko vediti, ki je po vojskah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | V tem je pa prišlo po ravno opravljenih biljah za rajnega slavnega ogerskega pesnika Kisfaludy-a v veliki cerkvi kakih 100 študentov |
| Gozdovnik (1898): | je domnevala, kakošen namen da vodi k njej brata njenega rajnega moža, nato pa se ji bliskoma posveti v duši, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že očitno potegnili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rekla, da se ji je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Alojzia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hotel v hišo priti; — tudi je rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata pomoimi pegerenje tu jas vam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz |
| Roza Jelodvorska (1855): | roki. O kako koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh |
| Oče naš (1885): | je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez odloga oglasi. — Pri teh |
| Oče naš (1885): | z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi |
| Tine in Jerica (1852): | še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | J. Klander. Ta ptizh ſe med plavutne ptizhe ſhtêje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa je bil véliki neſit, velakin, vodni bik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſte vſe, kar ſmo vam v naſhih novizah dosdaj od rajnziga goſp. V. Vodnika, ſlavniga krajnſkiga pevza, sa pokuſhnjo dali, vſelej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni |
| Stric Tomaž (1853): | solze po obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so |
| Roza Jelodvorska (1855): | dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | černe Prosti um gosto zagerne; Tù nam svétit' je začela Rajska luč od Tebe vžgana, Tù pozdrav'Ia zarja bela, Ko sestrica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tmo odrine. V misli rož kardelo zóri noč, nok svetloba rajska ti napoč'. Kaj če domovina ti skazáti? Bil v resnici |
| Valenštajn (1866): | steza tisočero vej, Na kterih duh veselija pijan, Ko lepa rajska tica ziblje se. Pravljica je ljubezni domovina, Mej duhi, Vilami |
| Botanika (1875): | deblu podobno betvo z velikanskimi listi. To je pisang ali rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je za prebivalce |
| Viljem Tell (1862): | rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj ne gremo v lepo to deželo I |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki bi se bili v perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal |
| Dragojila (1864): | umakne neomejeni radosti. Minulosti ni več za-nj, le prihodnost si rajsko domisljuje. Kakoršen je deček, ki se pervikrat čez rob domače |
| Dragojila (1864): | sercih nada bogatega leta, ktero se po hudi zimi v rajsko pomlad razcveta. Pa ne vedó, da pod solncem radost le |
| Mahmud (1870): | in čistost srcá. Dolgo bi bil še gledal Mahmud v rajsko prikazen, v kteri se mu je zdelo, da je čorobnost |
| Razne dela (1870): | volje čist je, ne priznanja plah; Le čuta ki pretehta rajsko ceno, Je vreden tud, ovenča de Kaméno. Tim pesmam ni |
| Marjetica (1877): | menih, o katerem je čula v pravljici, da je poslušal rajsko tico, da so pomrli med tem trije človeški rodovi. Srakar |
| Beatin dnevnik (1887): | ga speča tudi ne iznebodem in prebudivši se, v veselje rajsko! s prvo mislijo rêči se, da niso me mamile nebeške |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | zdí človeško življenje na zemlji kàj čudno! Tu dôli svobodno rajsko veselje, tu gôri meč po krví hrepenèč! Ali je misliti |
| Razne dela (1870): | sama ne kaže Krasniši kipa na tronu višin; Lepšiga tudi Rajsko rojena izkust ne obrazi, Kakor je mati in njeni sin |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | klop, da se nekoliko odpočine, ob jednem pa kratkočasi z rajsko divnim petjem zlatokljune ptice. Tako je sedel in poslušal, kakor |
| Materino srce (1896): | z vžigalico ali pa gladeča črno, ne dolgo brado. »Tudi rajsko lepa, recimo! « — »In mlada, duhovita, elegantna ...« »Recimo ... Še nekaj smo |
| Materino srce (1896): | je ogledoval cigaro in se zaspano nasmehnil. »Irma je lepa! Rajsko lepa! « je vzkliknil mladi znanec dragončev. Sedel je mirno; notranjo |
| Zlata Vas (1848): | slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa, tadaj na dan (zhe ſe 16 ur na dan rajta) 2 uri in 24 minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njim v letu sgubí, pa tudi gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3 mirnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zagosti. Ko pevci na odru se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na odru se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt |
| Zlata Vas (1848): | jim dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli |
| Čas je zlato (1864): | kakor de bi Bog vé kdo bil – zna brati, pisati, rajtati – in naj kraljevič pride, Lenček si je gotovo svest, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iměti, bodi sam. Babe, vino, igrače in slabo vedeni računi (rajtinge) zmanjšajo premoženje in pomnože potrěbe. Norci napravijo skrivne gostarije, modri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Biblia (1584): | ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu |
| Zlata Vas (1848): | in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani |
| Zoologija (1875): | druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem |
| Zoologija (1875): | ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo |
| Zoologija (1875): | črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno |
| Blagomir puščavnik (1853): | en sam stavek pesmice zapeli, vaše življenje bi bilo šlo rakom žvižgat. Gotovo bi ne bili tako veseli tukaj pri mizi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | po pameti se trudi, Časa drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih |
| Mahmud (1870): | in poslali Turjaški gospé, ktera jo je pridjala truplu v rakev v Črnomeljski cerkvi. Ferhadbeg je dobil drugo službo v Carigradu |
| Cvet in sad (1877): | in potuje po stezi preko vrta na žago k Šepcu, rakev delat za njegovo umrlo mater. Stari Grahovec je dovolj sveta |
| Cvet in sad (1877): | tudi Šepec domov prišel in oba sta dela mrliča v rakev. Grahovec je začel svoja orodja pobirati in se je pripravljal |
| Cvet in sad (1877): | v temi — mesec je baš za oblačkom plaval — mrliča in rakev, katero je bil naredil pred mrakom. Zdaj je znal, kje |
| Povestnik v sili (1883): | truplo so prepeljali nato v Lvov in ga položili v rakev grofov Lešinskih. Raoul pa, kakor sem bil pozneje zvedel, živel |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | domišljevala, — gredé ob ednajstih mimo pokopališča, da so nesli mrtvaško rakev na grobje. In to je nekaj pomenilo; saj je isto |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | in grajščak Vekoslav nista spremljala svoje mladostne prijateljice k pogrebu. Rakev se je že bila blagoslovila ter odmolile obredne molitve. Pogrebci |
| Pogreb na morju (1894): | spremljevalcema, »ladija, na kteri stojimo, je po pravici in resnici rakev te uboge matere. Le poglejta jo, kakšna je. Najmanjši vetrič |
| Gospa s pristave (1894): | da se je položilo vojvodovo truplo začasno v Königsfeldenu v rakev, dokler ne dobi določnih povelj z Dunaja ali iz Gradca |
| Botanika (1875): | vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v putru ocverte žemljeve drobtince in pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | kraji Košuto vem so tudi njega volili. Galicija. Iz K rakova. Tukajšni politični časnik je razglasil pismo, v kterem terja narodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več |
| Astronomija (1869): | lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in vmešanje vkup, nadevaj, v zvotljene žemlje, deni tudi nekoliko rakoviga masla vanje, pomaži kozo s putram, položi žemlje vanjo, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na žemlje, deni spodej in zgorej žerjavce, vli se razpušeniga rakoviga, masla nanje in daj jih vroče na mizo. Cesarjevi kifeljci |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Zoologija (1875): | solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poprej težkega orodja poznala, in jim ni nikdar kaj žulilo ram. Se ve da jih vsa ta pridnost in poterpežljivost ne |
| Stari dolg (1897): | tudi ti boš! Vsakdo nosi smrt na rami, a stara rama teže kakor mlada. — Kam boš s tem-le otročičem, ko mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami |
| Zlata Vas (1848): | obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali in se v nič niso hotli vtikati. In prej |
| Ferdinand (1884): | žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako |
| Divica Orleanska (1848): | ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag! |
| Gozdovnik (1898): | razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda |
| Gozdovnik (1898): | pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti, de nam takú vſim ſèrzę da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami |
| Valenštajn (1866): | grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i Zaupno |
| Sacrum promptuarium (1695): | vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge |
| Zlata Vas (1848): | je vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil |
| Blagomir puščavnik (1853): | glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši |
| Valenštajn (1866): | Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo |
| Valenštajn (1866): | uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | smel sramovati. Francoz. Moje veslarke so bile krepke ženske. Kakova ramena so to bila, gospod, in kakovi so bili vratovi! Ko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | In smeje si naloži tolstega sernjaka na ramena, in se napoti proti domu. "Ti, Peharček, to pa nij |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ogleda, potem pa migne tovarišema, in verže svojo dvocevko čez ramena. |
| Kmetska smrt (1890): | ne! Umrli bodo skoro gotovo! « menil je zdravnik in potegnil rameni kvišku. Hči je na glas zajokala, sin Anton pa ni |
| V krvi (1896): | nič ... Porinil je torej obe pesti v hlačna žepa, dvignil rameni ter, izpačivši obraz v odurno hudoben izraz, zinil z brezprimernim |
| Cyclamen (1883): | je polagoma utrnil pepel od svoje smodke ter mignil z rameni; a smijal se ni. »Ah, še nekaj, doktor,« dejal je |
| Pegam in Lambergar (1891): | to utegne zadeti tudi Vas". „Možno", zmignil je oni z rameni. „Baš zaradi tega je najbolje, da ostanete Vi moja zaveznica |
| Lisjakova hči (1892): | je brezupnost, ne pa zaupanje v Boga. « Starec zmaje z rameni in stopa počasi dalje. Oba molčita. Prišedši pred hišo, stopi |
| Lisjakova hči (1892): | ko ga ženska vpraša, kdo je ta siromak, zmaje z rameni, rekši: »Ničesar še ne vemo, kdo je; pri sebi ni |
| Na krivih potih (1893): | bi smel in mogel prenočiti pri njem. Oglar zmaje z rameni, kakor da bi hotel reči: ne vem, in pokaže na |
| V krvi (1896): | mesece — vse vam poplačam ...« Pajk pa je hladnokrvno skomizgnil z rameni, siloma se oprostil njenih rok ter nemo odšel doli po |
| Trojka (1897): | nocoj neznosni,« ogovorila ga je. »Možno,« zmignil je ta z rameni. »A zakaj? « »Vi še povprašujete? « »Kaj je bil vzrok, to |
| Moja hoja na Triglav (1897): | naj priskrbi drugega kažipota za dober denar! Žena zmaje z rameni in pravi: "Do večera ne bo žive duše tukaj; jaz |
| Vinjete (1899): | krivílo, glava se je zibala in tresla med visokimi, stisnjenimi rameni, čelo mu je začelo prehajati v plešo in na sencih |
| Lisjakova hči (1892): | bi mu naznanila navzočnost svojo, udari ga z veternico po rameni, in ko Lovro vzpogleda, upre lepe svoje oči tako milo-čarobno |
| Strte peruti (1894): | za Daničinim vozom, dokler me ni Vida lahko udarila po rameni, rekši: »Ali vidiš ubogo sanjarsko dušo, kakova je? « Zvečer sva |
| Robinson mlajši (1849): | račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez |
| Zlatorog (1886): | v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne |
| Dragotin (1864): | vse obseva z rožnato svojo svitlobo, kedar se krilati glasnik ranega dneva, veseli škrjanček vzdiga pod visoke oblake in gozdne ptičice |
| Anton Janežič (1870): | Antona podarjena. Začel je delati, orati, kakor priden oratar od ranega jutra do pozne noči. Truda se ni ustrašil, tudi britke |
| Rastlinske svatbe (1877): | ljubitelji takih slaščic; o lepem vremenu gredó za njimi od ranega jutra do poznega večera. Tak žužek se splazi v cvet |
| Roka in srce (1883): | videla, kakor pomnožiti število gojencev. Bila je na nogah od ranega jutra do pozne noči. Uboga njena glava in ubogi njeni |
| Postillion d'amour (1887): | brez zanesljivega moškega varstva dalje. Brez slovesa je odšla za ranega jutra, na katero stran, nikdo ne vé, tudi ne, kaj |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | radodarnosti, nabasali so si polne žepe in krompir pekli do ranega jutra. Bošnjaki so bili Šenkovičanje. Razgovarjali so se z nami |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bi nam kàj dobro dela, kajti jeli nismo ničesar od ranega jutra. Toda varali smo se! Nobena živa duša se nas |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | najrajši sam in ostajal v prodajalnici dan na dan od ranega jutra do poznega večera. Pavleta je bil vzel samo zato |
| Gojko Knafeljc (1899): | me sladke sanje, vodeče me po svojem čarobnem kraljestvu do ranega jutra. Solnce še ni bilo priplulo izza gora, ko sem |
| Robinson mlajši (1849): | žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad |
| Ferdinand (1884): | najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba gnoj, ki se izceja, z vodo zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno snažna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na |
| Ferdinand (1884): | novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri |
| Ferdinand (1884): | jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se |
| Genovefa (1841): | Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan ves |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo pogleda |
| Ferdinand (1884): | mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano dobro, in če je treba, jo znaš tudi ovezati z |
| Ferdinand (1884): | čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa |
| Divica Orleanska (1848): | ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj. To se ne sme |
| Tiun - Lin (1891): | težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moraš paziti, da ne vbodeš pregloboko, in da črev ne raniš. Kedar je rana zašita, spravi živinče v hlev in ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da se jih pila ne prime, druge že z nohtom raniš. Vmes je pa mnogo stopinj, ki jih ne moremo lahko |
| Zlatorog (1886): | Zlatoróga ní baš lahko: »Začáran je, a če ga vender raniš, »Tedaj požene iz krví njegóve »Triglávska roža, čárobno zelíšče. »Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje |
| Oče naš (1885): | to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ali nekiga jesenskiga dné se poverne na desni roki zlo ranjen k domu. Krasna Róza, ktere serce je po materni smerti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | čez malo minut v kavarni „Fenice” dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja. Ostali so bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | znoži, proti katerim ni — se ve da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili, da je ranjen nevarno. Iz vsega pa se je videlo , da se resnica |
| Gozdovnik (1898): | v malega moža. »Glavar Apačev, bode li on, ki je ranjen do življenja, smodil se v deželi solnca? Je-li ne znajo |
| Gozdovnik (1898): | srečo in nesrečo boja, kar se mahoma opoteče kakor smrtno ranjen umakne ter oddaljen od vozov na tla pade. Ta namerljaj |
| Gozdovnik (1898): | skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kožo poliznejo na takem mestu, kjer je odergnjena ali sicer ranjena, ali kjer je prav tanka, kakor na ustnicah ali žnablih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi koža ni ranjena, ampak podkožni deli so zmečkani, se ognojijo in vred napravijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | take živali dotakne do živega kože ondi, kjer je razpočena, ranjena ali zlo tanka. Nasproti pa ni znano, da bi bil |
| Valenštajn (1866): | sme ga umoriti vaša roka! Nebesa vaše roke nečejo. Poglejte, ranjena je. Butlar. Moje roke Nej treba. Gordon. Mrtva sta krivičnika |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ali so odrezne plošče večje ali manjše, ali je rastlina ranjena, ali ne, ali se lažje ali težje obveže, ali smo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham |
| Blagomir puščavnik (1853): | spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v |
| Oče naš (1854): | pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in |
| Oče naš (1854): | je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri |
| Oče naš (1885): | zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je |
| Oče naš (1885): | pozdravil, rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in |
| Tihotapec (1855): | ž njim njegovi pajdaši, ki enega iz svoje srede težko ranjenega prineso. Kaj pa to, vpraša Marko, na ranjenega pokazavši. Čez |
| Spomini (1860): | rine skozi vrata. Ko bleda svetloba luči pade na obraz ranjenega, nehoté izustim: Gregorčev Blaže! Prvi občutek, ki me preleže, je |
| Spomini (1860): | želel. Prepozno je bilo. Strah me je spreletel, ko stok ranjenega zaslišim. Strašno noč sem imel. Večkrat sem že pokonci skočil |
| Žalostna vernitev (1864): | Franceta, ta jej pové, da ga je vidil sicer hudo ranjenega pasti, da pa ne vé, je li umerl ali ne |
| Žalostna vernitev (1864): | jih je utegnilo strašni osodi. Tudi Franceta, če tudi hudo ranjenega, so Turci, ker je bil mlad in čverst, seboj vlekli |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | izdajavčeva krogla ga je podrla. Grajčšinskim srce upade vidé smrtno ranjenega oskrbnika, še enkrat se ustavijo, vrsto predero, in zbežé, kmetje |
| Pomladanski vetrovi (1881): | razvneta poprime žena besedo. „Kaj bom počela sirota, kedar te ranjenega ali celo mrtvega prinesó iz bojišča? Kje bodem našla tolažbe |
| Roka in srce (1883): | in s čutom, kteremu se je poznalo, da prihaja iz ranjenega ponosa. Vendar pak jo je tudi obšla misel, ali ni |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je med tem pripravil gospo Katarino na to, da obišče ranjenega sina. Spremljal jo je. Ravno ko je Cucelj odšel, vstopita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil |
| Viljem Tell (1862): | Bog — Gospod namestnik, milosti iščíte Od Boga! Vi ste smrtno ranjeni! Gesler. Le-tá je Tellov strel. (Pade raz konja v naročje |
| Sveti večer (1866): | očetovim konjem in nam pové, da so nam oče hudo ranjeni; ‚pol ure od vasi leže na bojišču, in gotovo', je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ne potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in ga začne tolažiti: „Nikar ne |
| Zlatorog (1886): | iz krví njegóve »Triglávska roža, čárobno zelíšče. »Te rože kozel ránjeni najé se, »In hípno zdrav je, kakor bil popred je |
| Gozdovnik (1898): | deset kož, a za jednajsto ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bode svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je na nogah. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako se |
| Oče naš (1854): | prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ta čas k njegovi ženi iti in tam počakati, de ranjenca prinesejo. Težko se je dala pogovoriti in šla nazadnje s |
| Gozdovnik (1898): | Prvi gre za svojim gospodarjem ter napne nosnici, videvši češ ranjenca. Zadnji pa je bil že prej opazil umetnost banditovo, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dramatike, v Vetranovicovih, Čubranovicovih izgled balad, v Demetricovih, Bobalicóvih in Ranjinovih izgled vestnih (moralnih) in druzih lepiga nauka polnih pesem, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vestnih (moralnih) in druzih lepiga nauka polnih pesem, v Naljeskovicóvih, Ranjinovih bogoljubnih, v Lukaricovih in Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | materin dom! Bog vama poverni, kar ste za-me ino za ranjke storile! “ Ino kušnila je obé. One pa jok zaženete ino |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (prestrašen). O moj Bog Prstan moje ranjke žene. (Žalostno. ) Franica, ta prstan sem jaz tebi podaril. Kako |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | počiva ranjki car; po panihidi je car položil na grob ranjcega veliko medaljo, vlito v spomin tega praznika; 2. v zimnem |
| Sveti večer (1866): | pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori |
| Roza Jelodvorska (1855): | nasleduje lepe čednosti pobožne matere; vredna je svojih staršev in ranjcih prednikov naših. In če mi tudi potem v tamni ječi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | podelili, še enkrat grevengo obudi. K svéti goréčnosti oživljajóči opomini ranjcih blaženih. Jezus, ko je bil dvanajst lét star, je rekel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn |
| Rudninoslovje (1867): | romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste |
| Rudninoslovje (1867): | romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto, po vrhu je časi ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste |
| Rudninoslovje (1867): | to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri |
| Botanika (1875): | todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se |
| Botanika (1875): | verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da se ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti |
| Botanika (1875): | razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se |
| Botanika (1875): | drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če |
| Zoologija (1875): | redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi |
| Gozdovnik (1898): | lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni |
| Viljem Tell (1862): | se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba |
| Oče naš (1885): | in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in |
| Gozdovnik (1898): | moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena |
| Stric Tomaž (1853): | vse, meni je ta reč znana, ker sim med njimi rastla, da so ravno tako rahločutni in dobroserčni, če ne še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker smo imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo |
| Genovefa (1841): | ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in |
| Biblia (1584): | mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz |
| Robinson mlajši (1849): | videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12 do 16 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice |
| Botanika (1875): | potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega |
| Botanika (1875): | trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem |
| Botanika (1875): | ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in |
| Botanika (1875): | se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó |
| Botanika (1875): | Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji, kterih les je pa le |
| Botanika (1875): | 158 24. red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode |
| Botanika (1875): | da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno |
| Botanika (1875): | pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo |
| Genovefa (1841): | samersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel |
| Genovefa (1841): | kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je vezh ljudí na ſvétu |
| Botanika (1875): | vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da |
| Botanika (1875): | ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi |
| Botanika (1875): | organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Biblia (1584): | plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni sa shlahne zvetlize nizh vezh ſkerbeti potreba; puſti jih raſtiti, kakor ſo hotle. Kmalo ſe pa Mariza sopet sazhudi, to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | semlje skerbno rahlala, ſi jih polivati posabila, ſi jim prenagoſto raſtiti dala, ino jih plela niſi. Satorej ſo sopet po ſvoji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih plela niſi. Satorej ſo sopet po ſvoji ſtari navadi raſtiti jéle. Le kdor sa poshlahtjene roshize neprenehama ſkerbi, mu lepe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino po njem shivíte, de boſte poboshni otrozi boshji nakviſhko raſtli, greha ſe varovali, v' zhaſt Jesuſa Kriſtuſa shiveli, ino de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtara jeſti prineſla; gledal je, kako ſo mladi zhedalje vezhi raſtli, isgodnjali ſe, ino nekiga dne po blishnih vejzah raspeljali; kako |
| Genovefa (1841): | dan na dan vezhi prihajale in kako ſo tudi ptizhki raſtli in majhno pérjizhe dobivali — toliko zhaſa, de je ternjuljev germ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nje bo rastlo od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež |
| Botanika (1875): | je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſu ſe ſok po ſtebli salepí, ter ſe po verhu ráſtja opikne , in mu ſhkodje. Tak ſok je ſladek, in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti, s obdelovánjem ſadivniga raſtja, ktero ſe vezhkrat mora okopavati, kakor krompir, korenje, répa i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje po vertih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Malavašič. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitne ſkáse. Shito in raſtjé ſe ſkasí ali sbolí, kakor shiva ſtvar. Poglavitne ſkase per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkoda ſe shita na polju poprime. Shito in mnogotero dolgo raſtje poleshe na dobri semlji, hudi vetrovi in mozhan desh shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do tréh pavzov odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se |
| Kemija (1869): | potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako gostih, da bi se bil iz njih napravil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili |
| Botanika (1875): | le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek |
| Botanika (1875): | Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo |
| Botanika (1875): | Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega |
| Fizika (1869): | Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje |
| Botanika (1875): | porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec |
| Botanika (1875): | Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in |
| Botanika (1875): | redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so |
| Botanika (1875): | Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja |
| Botanika (1875): | da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode |
| Zlatorog (1886): | Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj |
| Kemija (1869): | in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so |
| Zoologija (1875): | v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa |
| Botanika (1875): | rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani |
| Botanika (1875): | se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki |
| Botanika (1875): | kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih |
| Zoologija (1875): | neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potegnilo funta. Taka je tudi pri vsih druzih živalih in rastljinah; druge pervíne so sicer k njih bitju tudi potrebne, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſteblu; tako ſo pri dinjah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte |
| Fizika (1869): | notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo |
| Botanika (1875): | rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da |
| Stelja in gnoj (1875): | sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in |
| Zoologija (1875): | Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó |
| Botanika (1875): | natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi pa le njim primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se |
| Fizika (1869): | vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi |
| Fizika (1869): | skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke |
| Botanika (1875): | betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red |
| Botanika (1875): | redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih |
| Botanika (1875): | izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih |
| Botanika (1875): | kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red |
| Botanika (1875): | rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno |
| Botanika (1875): | imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sevi še nekaj ondi zelnega semena priseje, da bolhe perve rastlinke popuste in na mlajši gredó, ki se jim prepusté; med |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živino. Seje se seme mesca sušca in se potlej male rastlinke presajajo proti koncu mesca maja do srede kresnika in so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je skerbno obdelovana bila. Krompir, salata, zelje in mende vse rastlinke so z obdelovanjem požlahnjene. 3. S cepljenjem. Ko se nežlahno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njih prebivajo. Take bunke je treba pri presajenji otrebiti, da rastlinke potlej lepši rastejo in slave naredé. Kdor to opusti; ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kakor fižol, in tako tudi krompir, in pesno seme in rastlinke. V več krajih imajo mašine, da se iz njih seje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kdor to opusti; ne bo imel lepih glav, ampak take rastlinke bodo imele po več majhnih in puhlih glavic, ali pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse eno presaditi, in jamice polivati in nekaj dni tudi rastlinke, dokler se ne primejo. Mlade rastlinke, dokler so še na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in nekaj dni tudi rastlinke, dokler se ne primejo. Mlade rastlinke, dokler so še na pervi gredi, rade bolhe jedo in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bi pa opešale. 2. Okopovanje ima dva namena; a) ptuje rastlinke s koreninami red zatreti, in b) zemljo za rast tert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega |
| Stelja in gnoj (1875): | razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v |
| Botanika (1875): | tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni |
| Botanika (1875): | to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo |
| Botanika (1875): | Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni |
| Botanika (1875): | sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko |
| Botanika (1875): | Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam |
| Botanika (1875): | Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih |
| Botanika (1875): | se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo |
| Botanika (1875): | razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako |
| Botanika (1875): | omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod |
| Botanika (1875): | rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline |
| Botanika (1875): | rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali |
| Botanika (1875): | Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje |
| Botanika (1875): | močno raztopna ali razpustna in ki tedaj zamore priti v rastlino z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je |
| Botanika (1875): | se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je |
| Botanika (1875): | (mezgovod). To obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej |
| Botanika (1875): | kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se |
| Botanika (1875): | tje za salato, ker ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči (Myosotis), ki nas sè svojimi |
| Botanika (1875): | kmali določeno podobo in se pokaže zadnjič kakor majhna samosvojna rastlinica, kal ali klica imenovana, ki ima listnato stebelce in koreninico |
| Kemija (1869): | raztopljene, nahajajo se časih v njej celó nevidno majhne žive rastlinice in živalice. Voda izvirajoča iz velike globočine ima tudi večo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vode; ako jo skoz mikroskop gledaš, vidiš skoraj same kremene rastlinice, alge, bacilarije imenovane. Ena tacih zraščenin rabi se pod imenom |
| Botanika (1875): | le sè cukrom vkuhana; na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne rastlinice, in pa samovratec (Monotropa), rumenkasto belo, brezlistno rastlino zajedalko, ki |
| Botanika (1875): | kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
| Fizika (1869): | pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa mnogo stvari je še, ktere niso, kakor rastline |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija |
| Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. |
| Kemija (1869): | o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum |
| Kemija (1869): | se rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi |
| Kemija (1869): | Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela |
| Kemija (1869): | tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno |
| Botanika (1875): | kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno |
| Stelja in gnoj (1875): | nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima |
| Kemija (1869): | étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi |
| Kemija (1869): | sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no |
| Botanika (1875): | Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da |
| Botanika (1875): | gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se |
| Zoologija (1875): | mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne |
| Botanika (1875): | stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo |
| Botanika (1875): | je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen |
| Botanika (1875): | to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija |
| Botanika (1875): | nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo |
| Stelja in gnoj (1875): | je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico |
| Kemija (1869): | hitro izpeče. Žitno zrno ima v sebi skroba, rastlinske vlaknine, rastlinskega kleja, fosfornatih soli in moševine (lesne vlaknine). Zadnje tvari večidel |
| Kemija (1869): | Glinica ima posebno sorodnost do rastlinskega vlakna in do barvil. Ako tedaj bombaževo prejo ali tkanino |
| Zoologija (1875): | v vodi ali v glenu. Ličinke mladoletnic si napravijo iz rastlinskega drobiža, malih polževih lupin in peska tulec, katerega vedno sebo |
| Botanika (1875): | odpravi ven skoz listje. Razun tega znaša voda velik del rastlinskega telesa. Saj stanični sok ni skorej nič druzega, kakor sama |
| Botanika (1875): | mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih pogojih rastlinskega življenja, če nismo najbolj na drobno preiskavali sostavine rastlinske in |
| Botanika (1875): | cvet (flos compositus) ali košek, in je ločilno znamenje velikega rastlinskega plemena socvetk (compositae), v ktero spadajo med drugimi tudi solnčnica |
| Botanika (1875): | gld. Ali mikroskop sam zá-se še ne zadostuje. K preiskovanji rastlinskega drobja je razun popolnega znanja v ravnanji z mikroskopom potrebna |
| Botanika (1875): | moči mikroskopove (drobnogledove) moglo je človeško oko prodreti do skrivnosti rastlinskega drobovja in spoznati drobne stanice in cevke, iz kterih je |
| Zoologija (1875): | z mesom, manjše, v vročih krajih prebivajoče jedó pa poleg rastlinskega živeža tudi jajca in manjše živalce. Nobena zver tega plemena |
| Zoologija (1875): | nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako |
| Botanika (1875): | v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče |
| Kemija (1869): | lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede |
| Botanika (1875): | Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje |
| Botanika (1875): | da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca |
| Botanika (1875): | se posebno takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v |
| Zoologija (1875): | pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani. |
| Botanika (1875): | je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| Kemija (1869): | Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo |
| Botanika (1875): | vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah |
| Botanika (1875): | rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni |
| Botanika (1875): | kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano |
| Botanika (1875): | porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
| Botanika (1875): | zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino |
| Botanika (1875): | raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel |
| Botanika (1875): | debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga |
| Botanika (1875): | naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti |
| Botanika (1875): | tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna |
| Botanika (1875): | vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit |
| Botanika (1875): | teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to |
| Stelja in gnoj (1875): | 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti |
| Botanika (1875): | sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo |
| Stelja in gnoj (1875): | imenitni lastnosti; ima namreč v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke |
| Stelja in gnoj (1875): | itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. |
| Stelja in gnoj (1875): | rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov |
| Stelja in gnoj (1875): | za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana |
| Botanika (1875): | Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne prsti v Bohinju rastoča srebrnolista krvomočnica (Geranium argenteum). Posebno se pa sadé v lonce |
| Botanika (1875): | Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi bčele pogostoma obiskujejo. V blizo sorodni |
| Kemija (1869): | ali sorodne vrste (Homologe Reihen). Iz vedno bolj in bolj rastoče množine na novo iznajdenih organskih spojin, izprezale so se počasi |
| Fizika (1869): | pot, ki ga preteče prosto padajoče telo vsled te vedno rastoče končne hitrosti v določenem času. Na koncu prve sekunde je |
| Botanika (1875): | sporiši posebno živo rudeče cvetje. Imenitna je v vzhodnjej Indiji rastoče drevo teka (Tectonia), ker daje najbolji les za ladje. |
| Botanika (1875): | smrti, da je moral trobelikov sok piti. Nektere v Perziji rastoče kobulnice imajo v sebi mlečke, ki so na zraku strdijo |
| Botanika (1875): | so namreč vredne, da so omenijo še sledeče, deloma divje rastoče, deloma povrtne rastline: Prijetno dišeča resedica (Reseda odorata), kapucinska kreša |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vedno večje obubožanje temu vzrok, kajti to vzročujejo tudi vedno rastoče nerodnosti, slabi zgledi, priložnost in zapeljevanje k slabem; to so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od hitro rastečega drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali |
| Kemija (1869): | bučah in dinjah i dr. Po vzhodnej in zapadnej Indiji rastoči sladorni trst se zmečka in zdrozga, potem iztiska; sladki sok |
| Kemija (1869): | čista, dobimo, ako sožgemo morske haluge in drugi po morji rastoči drač. Največ sode pa delajo v velikih fabrikah iz kuhinjske |
| Botanika (1875): | se posebno ceni za narejanje strelnega prahu. V južnej Evropi rastoči čičimak (Ziziphus) daje prsne jagode. Iz blizo sorodnih redov naj |
| Zeleni listi (1896): | srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice |
| Gozdovnik (1898): | Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga |
| Ta male katechismus (1768): | Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh sladnoſt grata duh tega zhloveka k' ushezhemu zel lohka volan. Ti moresh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſte obeſſu, inu tiſtiga gor dershy, de h'nezh na grata? Ali ni on tiſti, od katiriga ta kronani Prerok David |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji molitvi sa eniga reuniga boshza pred Bogam ſposna, tiſtimo grata Bog en vſmileni dobrotnik, katiri ſam ſebe v' ſvoji proshni |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmert isdau. Taku je tebi ta krei Chriſtuſove molitve gratou en krei te nar vezhi hudobe, inu en preſtor te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gory v' peklenskimu oignu, s' eniga erba tih Nebeſs je gratou filius perditionis, en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reverteris. Ti ſi en prah, inu bosh supet en prah gratou. Pulvis es. Ti ſi en prah, inu je vunder sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je s' eniga Fyrshta te deshele Gandia en Jesuiter gratou, ſam ſebe h' tim nogam tiga Judesha v' peku obſodiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpeu. Et in pulverem reverteris. Inu bosh supet h' pepelu gratou. Inu debi enkret eno dobro ſmert ſturiu, inu debi po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu naſsrezhnu plazhilu negoviga s'ſouſhijo pobeleniga isdavaina |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koku velika, inu koku hitra je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en naſveſti, s' eniga vshganiga en smersli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji niſo otli |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe bo tebi sladku gratalu, aku ti tu is lubeſne boſhje, katirega imash lubiti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, de je nemu tu isdavaine ſvoiga Moiſtra taku dobru gratalu. Veſeu je on biu, kader je biu Chriſtus od tih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry, inu tiſto v' naſhe ſerze gor hranimo, de mi gratamo ena dobra, inu radovitna semla, katira bo ſamustu sadu tvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſmileinam tu terpleine, inu ſmert naſhiga Isvelizharja obshalujemo, Judesh na gratamo, sh'nym greha na ſturimo, na s'zagamo, inu ſe na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eniga zhloveka, katiri v' mes pride, na veliku kraju restroſheni gratamo, aku mi en pravi zhaſs, inu ſamotni krei sa molitu |
| Sacrum promptuarium (1695): | golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' |
| Ta male katechismus (1768): | se prave: s' Bogam se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nociva, qu mergunt homines in interitum, & perditionem. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smerty bojish? kaj ne? ſatu: ke ſhellish. tudi ti star gratati. Toku sprem isli tedej ſdej, aku otshesh ti tazhas svojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj |
| Zoologija (1875): | kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava |
| Divica Orleanska (1848): | dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na |
| Sveti večer (1866): | porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim |
| Astronomija (1869): | kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin |
| Fizika (1869): | stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Naj naredí, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da |
| Rudninoslovje (1867): | kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče |
| Rudninoslovje (1867): | deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt |
| Rudninoslovje (1867): | Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice |
| Pozhétki gramatike (1811): | m'aime, me lubi, nameſt il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih in terdnih béder, majhnih lákotniz, polniga bòka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Včasih je tega mesca naglo južno, sneg skopni in po ravnem polji stojé po razorih in še po krajih luže, kjer |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da bi bil zemlje kaj zgubil in da bi na ravnem zemljišu obdelovanje njegovo mudivno in težavno bilo. Bilo je tako |
| Vetrogončič (1860): | previdi, kako nesrečen dar amerikanski je tobak, kako gozdi na ravnem lenobi delajo potuho, in kako močno tedaj skerbé za pridnost |
| Domen (1864): | Tako vidimo sivolasega moža, kako zamišljen korači po stezi ob ravnem travniku, zdaj pa zdaj baklo vterne z golo, žuljasto roko |
| Dragojila (1864): | in mala četica rednih cesarskih vojakov. Bitva se prične na ravnem polji med Slavino in Kocami, bojujejo se hrabro, na obéh |
| Pomladanski vetrovi (1881): | lastno krvjo branili proti tujim nasilnikom. Kjer se sedaj na ravnem polji pri rahlem vetriči upogiblje in uklanja rumeno žitno klasje |
| Luteranci (1883): | Šesto poglavje. Zdaj zagleda v ravnem polji Mlad'ga poba urno teči, Beli list v roti nesti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vodi. Okoli in okoli mesta je tekla pod zidom na ravnem voda v globokem mestnem jarku, preko katerega je pri vsakih |
| Od pluga do krone (1891): | vodi. Okolo in okolo mesta je tekla pod zidom na ravnem voda v globokem mestnem jarku, preko katerega je pri vsakih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane |
| Fizika (1869): | 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka |
| Zlatorog (1886): | rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi |
| Rudninoslovje (1867): | ima ob stranéh 6 sokladnih navpičnih ploskev a, i 6 ravnih navpičnih robov, od zgoraj i od zdolaj je pa pokrita |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se posebno na Angleškem, kjer ga rabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej več vidi. Kdor bi se na daljno |
| Viljem Tell (1862): | na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke |
| Astronomija (1869): | pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi |
| Astronomija (1869): | se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala v |
| Biblia (1584): | taiſti dan je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup |
| Biblia (1584): | v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir |
| Biblia (1584): | ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter jima |
| Fizika (1869): | ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Fizika (1869): | do primerne naprave na vseh naših urah, ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo |
| Fizika (1869): | Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost, enakošna, gleichförmige Geschwindigkeit, 54. |
| Fizika (1869): | ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo vzame na pomoč, o kterem smo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava ostane. Paše, na kterih voda dostikrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo |
| Botanika (1875): | se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo |
| Zoologija (1875): | je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so |
| Robinson mlajši (1849): | se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je |
| Fizika (1869): | paro spremeni, kakor pa mrzla voda. Naprava V imenuje se ravnar. Njegova naloga je ta, da pušča več ali manj pare |
| Fizika (1869): | sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče. Cev, Röhre, Rohr. Cev napajalka, Speiseröhre |
| Trtna uš (1881): | moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo |
| Trtna uš (1881): | spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij Goethe, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel |
| Divica Orleanska (1848): | Čez Marno prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje |
| Fizika (1869): | križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči |
| Fizika (1869): | ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse |
| Biblia (1584): | on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na voz. Gosp. Peterka pravijo, de že več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil |
| Stric Tomaž (1853): | ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo |
| Fizika (1869): | se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati |
| Robinson mlajši (1849): | prašati, če je pri ti ali oni priložnosti Robinson prav ravnal, ali ne, kaj bi si oni v ti ali oni |
| Robinson mlajši (1849): | ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se |
| Stric Tomaž (1853): | ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me |
| Ferdinand (1884): | se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo |
| Roza Jelodvorska (1855): | gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega |
| Čas je zlato (1864): | prijazen in pohleven, če se je količkaj lepo ž njim ravnalo. Tode ga ni bilo skor človeka, ki bi bil to |
| Kemija (1869): | ali rjavega praha — kakor se je več ali manj oprezno ravnalo s sokom. Ta prah je vlažen, neprijetnega duha ter ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | oznanjeno v poročilih o odborovih skupščinah. Skrivaj se nič ni ravnalo. Dotična poročila se glasé tako-le: Bilo je pri XX. odborovi |
| Zoologija (1875): | ga vendar ne prištevajo učenjakom. Ko bi se malo bolje ravnalo s to trpežno in delavno živalijo, gotovo bi tudi osel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po društvenih pristopnicah in naj bi se pri tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. |
| Robinson mlajši (1849): | Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne more; vendar se ti ni treba nič bati, ako ravnaš, kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in vode, in daj to na enkrat bolnemu prasiču. Tako ravnaš tri ali štirikrat na dan. Namest solitarja je v sili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor troj brat ſi mi ljub ino prijeten, zhe prav ravnaſh. Zhe pa ne, pa she gréh preshí ko derezh lev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shide, in vezh ko 60 goldinarjev, zhe v vſim tako ravnaſh, kakor ſi dosdej ſliſhal, in zherve 30 dní ſkerbno paſeſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | bi se zoperstavile pruski in avstrijski, ker nemškemu narodu ne ravnate po godi. Veliko krika malo volne! bo menda konec vsega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | naš domači klic nazaj in pokažite s tem, da se ravnate po volji svojih občanov, ne pa po tuji trmi enega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako ljubi, ali pa še bolj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge |
| Fizika (1869): | Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri |
| Ferdinand (1884): | z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki je |
| Fizika (1869): | ab namreč, s ktero je telo L (Pod. 48.) tlačilo ravnico razloži se pri strmini AB (Pod. 50.) na dve sili |
| Gozdovnik (1898): | Potem ima nove izdajske namere. Ker je šel tja v ravnico, to domnevam, da nam namerava Indijanov poslati. Kar hitro ga |
| Astronomija (1869): | enakej dalji od obeh tečajev okrog zemlje mišljena, se zove ravnik (aequator) ali polutnik, in sicer zato, ker deli zemeljsko površje |
| Astronomija (1869): | leži okrog zemlje povsod enako oddaljen od tečajev, — tako imenovani ravnik ali polutnik (ekvator) — delimo na 360 enakih delov ali stopinj |
| Fizika (1869): | Anker, sidro, maček. Anpassung, prilagojenje. Anziehung, privlaka. Anziehungskraft, privlačnost. Aequator, ravnik, ekvator. Araeometer, areometer, gostomér, 83. Archimedes, njegov zakon, 82. Astronomie |
| Fizika (1869): | Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej |
| Astronomija (1869): | kraja. In najmočnejša mora biti sploh privlaka v krajih ob ravniku, ker nad njimi mesec skoro zmirom stoji navpik. Na trdi |
| Fizika (1869): | imenujejo passati. Napravijo se s tem, da se na ekvatorji (ravniku) ogret zrak k višku vzdigne in da od polov tečejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo |
| Astronomija (1869): | prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v njej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih |
| Fizika (1869): | Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v |
| Biblia (1584): | oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v' |
| Biblia (1584): | je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo |
| Biblia (1584): | KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti |
| Sacrum promptuarium (1695): | tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè |
| Sacrum promptuarium (1695): | dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille |
| Sacrum promptuarium (1695): | dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To |
| Robinson mlajši (1849): | je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter sam |
| Stric Tomaž (1853): | kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se |
| Čas je zlato (1864): | deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec |
| Astronomija (1869): | tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama |
| Fizika (1869): | trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti |
| Ferdinand (1884): | in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate |
| Pripovedke za mladino (1887): | kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije zlati so, ne pa dva. ” Ko pride do |
| Kemija (1869): | Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat |
| Razne dela (1870): | se glav ne malo v prah. Je gledal Rus le ravnodušno Kervavih tih zabav izid, Obračal pa vojaško skušnjo Na tihim |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | že v sveti Meki. Naslonjen na dolgo debelo palico zrè ravnodušno pred sé ter popolnoma udan v svoj »kižmet« opazuje, kaj |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | vé, da mi je priti. Pravil mi je potem prav ravnodušno, da je premeščen v Dalmacijo, in, ker sem videla, da |
| Abadon (1893): | presunljivo, da sem naposled priznala vso resnico. Mož de nato ravnodušno: — Za svojim bratom pričakujete dedovine tridesettisoč forintov. Toliko je pač |
| Vaški pohajač (1893): | pogrebcev oči pa so uhajale zlasti na Jeroma, ki je ravnodušno in brezskrbno korakal za krsto; poznali so ga dobro in |
| Očetov greh (1894): | je poznal že vse to in tudi ni pričakoval izpremembe. Ravnodušno odloži mali kovčeg, ki ga je prinesel s seboj, na |
| Slučaji usode (1897): | mraz jo spreleti. — Kam naj bi tudi zbežal? odvrne Otmar ravnodušno. Znancev nima, denarjev nima. Sam se povrne in pové, kaj |
| Slučaji usode (1897): | da prevzamete to nalogo. — Draga moja, jej je odvrnila grajščakinja ravnodušno, še na dečka Otmarja nisem uplivala, pa naj bi zdaj |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Janeza Šorna, nekdanjega oskrbnika. « »To je že Rotija izvohala«, odgovori ravnodušno Martin Cucelj. »A kaj se bova menila o tem, gospod |
| Zoologija (1875): | nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pomiſlite, ljubi otrozi! ako je Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore |
| Stric Tomaž (1853): | po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati |
| Botanika (1875): | razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in |
| Kemija (1869): | krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi |
| Kemija (1869): | Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt |
| Kemija (1869): | med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu (§. 95 |
| Kemija (1869): | se ujemale popolnoma; in tako je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali ekvivalente, kakor stojé napisana v 7. §. Da se |
| Kemija (1869): | prvine med sebó spajajo, imenujemo zato ravnomočnice (v kratko tudi ravnomočja) ali ekvivalente (Aequivalente — od latinskega aequus= enak, raven in valor |
| Kemija (1869): | dadó preiskave, med sebó primerjati, bilo jo potrebno, da se ravnomočje neke prvine stavi za enoto in da se pokaže, koliko |
| Kemija (1869): | §. 12), tekoj vidimo da 35 utežnih delov klora je ravnomočje za 16 utežnih delov žvepla. Tedaj je tudi očitno, v |
| Kemija (1869): | sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec zato je njegovo ravnomočje = 1. |
| Kemija (1869): | neimenovano prvino, na pr. klor. Recimo, da nam je njegovo ravnomočje neznano. Zato razkrojimo kakoršnokoli klorovo spojino, na pr. ono z |
| Kemija (1869): | glasi: Kemične prvine se spajajo med sebó ali po svojih ravnomočjih ali pa po njihovih višekratnikih. Razne vrste kemičnih spojin. Ako |
| Kemija (1869): | Koliko je pa vreden in imeniten nauk o ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | cigani, kterih je okoli 120,000 na Ogerskim, se pripravljajo za ravnopravnost (enake pravíce, kakor jih vživajo drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | še nič storila: grof Taaffe je še zmerom „Fabius cunctator”. Ravnopravnost narodov vresničiti, to je prvo, s čem bi vlada pokazala |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovenščina stoji še vedno, kakor beračica, pred vrati. Ta naredba ravnopravnosti nikakor ne zagotavlja. Če deželni odbor pravi, da so gosposke |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | država daje stroške. Imamo torej naredbe, ktere na ravnost vrata ravnopravnosti zapírajo. Moja gospôda! Vsak jezik, kterega je Bog dal kacemu |
| Divica Orleanska (1848): | Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh |
| Fizika (1869): | na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja |
| Fizika (1869): | trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo |
| Fizika (1869): | delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa |
| Fizika (1869): | vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je |
| Fizika (1869): | moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali je |
| Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer |
| Fizika (1869): | ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih |
| Botanika (1875): | začne delati prizadevanje, da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh |
| Botanika (1875): | vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman |
| Fizika (1869): | ne bi bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 |
| Fizika (1869): | se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju |
| Fizika (1869): | dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako |
| Fizika (1869): | funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako |
| Fizika (1869): | morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé |
| Fizika (1869): | bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil |
| Fizika (1869): | stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | I. Tisti nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino |
| Valenštajn (1866): | Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za |
| Gozdovnik (1898): | je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem |
| Rudninoslovje (1867): | nebo, raza mu je pa bela; poluprozoren je, ali pa samo prosojen |
| Rudninoslovje (1867): | listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne |
| Rudninoslovje (1867): | otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta |
| Rudninoslovje (1867): | jako ráskave. Lomi se školjkasto, sije kot demant, barve i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna |
| Rudninoslovje (1867): | kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je malo trši (tr. = 2 |
| Rudninoslovje (1867): | nec je rumenkast ali siv, na zraku zarjavi ali počrni, raze je bele, prosójen, krhák je, časi trši (tr. = 3•5 |
| Rudninoslovje (1867): | sijajnosti je kovinske, barve srebrnate, i vleče malo na rdeče, raze je sivkastočrne; krhek je, trd (tr. 5•5) med apatitom |
| Rudninoslovje (1867): | se neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate ali jeklene, a raze sivkasto-črne; krhek je, trd (tr. = 5•5 . . . . 6•0) skoro |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 56.) , sveti se, kakor steklo, bele barve i bele ráze je, prozoren ali poluprozóren, mehák, trd (tr. = 2), kakor sol |
| Rudninoslovje (1867): | kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je malo trši (tr. = 2 |
| Rudninoslovje (1867): | je ali rjav, časi tudi siv, i take je tudi raze; neprozóren, melek je, trdota mu omahuje med lojevčevo i apnénčevo |
| Rudninoslovje (1867): | lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka |
| Kemija (1869): | in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali |
| Kemija (1869): | rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto |
| Divica Orleanska (1848): | blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč |
| Kemija (1869): | imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in |
| Kemija (1869): | poskusili te tvari mešati v pravih razmerah in potem zmes razbeliti, in posrečilo se jim je, to krasno barvo ponarediti. Cena |
| Fizika (1869): | da drgnejo suho poleno ob suh panj, da zamore kovač razbeliti žebelj, če ga dolgo kuje. Ravno tako se razvija toplota |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo |
| Kemija (1869): | toploti je tako hlapen, da se dá destilovati; na zraku razbeljen izgori z jako svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine |
| Kemija (1869): | je, na prelomu drobnozrnast, na zraku se skoro ne promeni, razbeljen izgori v antimonov okis. 1 del antimona in 4 deli |
| Kemija (1869): | kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod |
| Kuharske Bukve (1799): | vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na |
| Kuharske Bukve (1799): | obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Botanika (1875): | gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem |
| Biblia (1584): | Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno |
| Stric Tomaž (1853): | najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To |
| Astronomija (1869): | bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat |
| Sacrum promptuarium (1695): | Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba |
| Robinson mlajši (1849): | rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in |
| Robinson mlajši (1849): | poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz |
| Sacrum promptuarium (1695): | nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar |
| Sacrum promptuarium (1695): | umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu |
| Revček Andrejček (1891): | Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno |
| Zlatorog (1886): | vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva |
| Gozdovnik (1898): | v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo |
| Divica Orleanska (1848): | Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga |
| Kemija (1869): | natron tako jedki osnovi, da sta tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov |
| Kemija (1869): | V trgovini se prodaja neka rumenkasta, z vodo razblažena solitarna kislina pod imenom ločnica (Scheidewasser), njena primerna težina = 1,2 |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | jim te razmere znane bile, ali če se je zavratni, razbojni ali naročeni umor storil, med 10 in 20 leti. Započeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki se s strupom ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori; 2. razbojni umor, ki se doprinese z namenom, se tujega blaga po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | deležnikih od 1 do 5 let. Če se je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov |
| Maria Stuart (1861): | Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi eniga ràsbojnika je nóter vsęl. Po tęm pak, de bi on kakôr |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti |
| Revček Andrejček (1891): | kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in |
| Tiun - Lin (1891): | luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni |
| Tiun - Lin (1891): | nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil |
| Tiun - Lin (1891): | naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na |
| Tiun - Lin (1891): | to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da |
| Tiun - Lin (1891): | sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar |
| Gozdovnik (1898): | lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | noge s' sheblji na krish perbijejo, ino na vſako ſtran rasbojnikov eniga. Tako viſi ˛Sin boshji med nebam ino med semljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je vſe voljno terpel, le beſédize ni protil. Zelò rasbojnikov eden ga je preklinjal. „Zhe ſi Kriſtuſ,“ je djal, „ſam |
| Tiun - Lin (1891): | ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta |
| Tiun - Lin (1891): | takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! « |
| Tiun - Lin (1891): | carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler |
| Tiun - Lin (1891): | Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil |
| Mahmud (1870): | tudi najljutejši do nje, kajti ogenj njenih oči mu pokori razburjeno srcé. Vže marsikterega srditega vojaka je ukrotil en sam pogled |
| Žalost in veselje (1870): | moči so bile zastonj, nič se ni dalo opraviti zoper razburjeno morje, kermilo se je odlomilo z groznim pokom in ladija |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ljudem! „V svetem miru počiva vsa priroda," pravi Vinko. „Tudi razburjeno človeštvo se je pri nas pomirilo. Ali do sedaj so |
| Obljubljena (1881): | in ime, deklica pa, o ko bi videl kdo njeno razburjeno srce, raztolmačiti bi si mogel, koliko grenkih ur in solz |
| Beatin dnevnik (1887): | li jo je narisal Bret-Harte z besedami v svoji povesti »Razbúrjeno valovje«? « »Nikakor ne, gospodična, in marsikateremu slikarju bi se spodobilo |
| Ljudska osveta (1892): | Sama ne bodeva, z nama bodo vsi vaščani. Vse je razburjeno. Vse preklinja grajščaka in se mu grozi! « pravi Vid. »Tem |
| Hudi časi (1894): | poskusi ubežati, ali naj se brani, ali naj gre mirit razburjeno množico. »Kaj je storiti? Kaj je storiti? « vikal je v |
| Obljuba (1894): | zakaj lepo in sočutno ravnanje njegove žene mu je utešilo razburjeno dušo. »In kaj misliš početi? S čim naj si opomoremo |
| Ferdinand (1884): | zgrabi za roko; kajti videl je, da je grof silno razburjen, in da njegovo grozenje niso prazne besede. Grof se je |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (silno razburjen). Grešnik, če je to res ! Grešnik. Prstan bode dokazal. Le |
| Milko Vogrin (1883): | postati nesreča — njenej hčerki za celo življenje ... Vsa prestrašena in razburjena popraša torej svojo hčer. „Ali pa ljubiš, Olga, menda Vogrina |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | nejevoljna. Vihar, nevihta, burja, sneg, ko je vsa priroda prav razburjena, takega vremena sem si želela to jutro, a solnce sije |
| Gospa s pristave (1894): | dopisovanje z Milanom. Virida je bila zaradi te nadležnosti močno razburjena; bala se je vsakogar, kdor je prihajal, da ne prinese |
| Očetov greh (1894): | ako jima odkaže usoda prostorček v domovini. Tudi Helena je razburjena in sanjava v svojih odgovorih. Ko prideta do nje doma |
| Lepi Tonček (1895): | se ni nadejala njegovega ogovora. Vsa je bila zmešana in razburjena. Tonček pa jo je gledal, gledal, občudujoč njeno mlado lepoto |
| Mara Rendića (1897): | srce bije. Vročina in mraz sta izpreletala tudi njega, in razburjena kri ga je silila, da bi ji odkril svoja poželenja |
| Gojko Knafeljc (1899): | ob postelji. Hkratu je uvidel, da je bila vedno bolj razburjena, vedno bolj nervozna, ter da so ji roke švigale kakor |
| Gojko Knafeljc (1899): | grmu, in s tresočo roko je trgala zelenje z njega. Razburjena je bila, kakor še nikdar v svojem življenju. Odkar ji |
| Gojko Knafeljc (1899): | s Pavlino in Webrom. Pavlina je bila tudi videti nekam razburjena, a Weber raztresen in vsaki hipec bolj melanholski. Ko so |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kar je bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | novim letom svoj IV. tečaj — kar je v današnjih politično razburjenih in materijalističnih dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat priporočali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | so bili v gostem germovji dobro skriti. Vender pa so razburjenih čutov poslušali hitro bližajoče korake. "Resnično, sam logar je prišel |
| Gozdovnik (1898): | je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter |
| Mlada leta (1875): | odgovorila: vstala je in vrgla knjigo v pesek ter rekla razburjeno: »Vi, gospod Kvarel, ste postali jako neuljuden! « Potem pa je |
| Blagodejna zvezdica (1881): | dostavi z neko gotovostjo Bruno in gleda takó temno in razburjeno, da se ga Hugo skoro ustraši. Voščim ti srečen pot |
| Testament (1887): | je pismo, oče, tu je pismo! « je kričal zopet Gotard razburjeno. »To kaže, zakaj snubi stric Metko — zaradi denarja, samo zaradi |
| Grajski pisár (1889): | s svojo pestjo! « »Kdo je krivoverec? « je vprašala grofica Suzana razburjeno in se dvignila s stola. Pisar se je globoko priklonil |
| Gojko Knafeljc (1899): | začutil njeno sapo na obrazu svojem. Prsi so se ji razburjeno dvigale, in le z vso silo je mogla govoriti. »Vidim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovražnika! “ (Podoba na naslovni strani. ) Te besede so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je Vaturu prvi hip skoro prestrašil. Naglo pa je premagal razburjenost in stal je ponosno kakor njegov tovariš pred kraljičinim namestnikom |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz že vem |
| Gozdovnik (1898): | Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje |
| Gozdovnik (1898): | vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žeblji ne smejo predebeli biti, sicer se rožna stena preveč razcepi in pokvari. |
| Zoologija (1875): | po plučni odvodnici p. od, ki se kmalu zunaj srca razcepi, požene v obe plučni krili. Ko se srce znova razširi |
| Zoologija (1875): | V prsih se sapnik razcepi v dve glavni veji, a te se v plučih razraščate |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da so pušico v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak |
| Genovefa (1841): | je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | bi iz težav in kerví pretečeniga časa o novim létu razcvetéla oljka mirú in sprave med vsimi narodi avstrijanskiga cesarstva , in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kakor ljudstvo v novim letu. Iz tega vterjeniga zaupanja bo razcvetéla prava živa ljubezin, in kjer je ljubezin, so nebésa na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | da bi se družba množila od dne do dne in razcvetela v lepi edinosti. Pod krilom nevtrudljivega vodja gospod prof. Vončinata |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se mi da nikoli ne tako lepo — tako lepo kakor razcvetéla roža. — Letos menda bo kaj lepa pomlad? Duhovnik. Da, gospod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. Od B se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi |
| Astronomija (1869): | Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je |
| Astronomija (1869): | 41 miljonov milj. V enem obeh ognjišč stoji solnce, in daljo njegovo od pakrogovega središča c imenujemo ek scentričnost zemeljske poti |
| Zlata Vas (1848): | Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi |
| Zlatorog (1886): | vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je |
| Blagomir puščavnik (1853): | vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to |
| Divica Orleanska (1848): | trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v |
| Stelja in gnoj (1875): | to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. § |
| Blagomir puščavnik (1853): | ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni! še deset jih ni bilo. Vsi so bili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres |
| Oče naš (1854): | so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati, ſe ſpénjatí, bacler, rcler, cadrer, rafler, gagner, satvóriti, rasiti, ſhtirvóglati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog prelepi tempelj, ki je bil po njegovim povelji ſosidan, rasdjati perpuſtil. Od tega shaloſtniga Svelizharjeviga prerokovanja bi bili ſhe kaj |