▶ opasilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik
žegnanje, proščenje; [sskj]
- opasilo
Zlatorog (1886): »Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere
opasilo opasti opat opazba opaziti opazka opaznost opazovalčev opazovalec opazovalnost opazovan opazovanje opazovati opažati opečen opeči opek opeka operacija operirati opešati opevati opica opihati opihovati opij opijanjen opilek opiraje opirajoče opiranje opirati opis opisan opisati opisovanje opisovati oplašiti opleniti opletek opleti oplod oploditev oploditi oplodje oplojevanje oplošje opogumiti opojen opojiti opoldan opoldne opolnoči opomba opomin opominjanje opominjati opominjevanje opominjevati opomnica opomnilo opomniti opomnja opomnjen opomoči oponašalec oponašati opora oporekovati oporoka opoteč opoteči opotekati opovažiti opovera opozoriti opran opraščajoč opraševati oprati oprava opravek opravičen opravičenje opravičevati opravičiti opravilo opravilstvo opraviti opravljanje opravljati opravljen opravljivec opravnik opregača opresen opreti opreuna oprezen oprezno opreznost oprezovati oprijemati oprijeti oproda oprostiti oproščati oproščen oproščenje oprsje oprt oprtiv optičen opustiti opuščanje opuščati opuščen orač oral oranje oratar orati orba orden oreh orehov orel orenga organ organizacija organizem organski orglanje orglati orgle orientalski orientski orjak orjaški orjaškojunaški orkan orleanski orlov orlovo oročejev orod orodje orodovititi oropati oroslanka orožen orožje orožnik ortotip ortotipen ortotipno orumeneti os osa osada osahniti osamljen osat oseba osebek oseben osebilo osebistvo osebiti osebje osebljajoč osebljen osebno osedlati oseka osel osem osemdeset osemenje osemindvajseti oseminštirideset osemintrideset osemkrat osemnajst osemnajsti osemnajstkrat osenčen osepnice osipaven osipce osiveti oskrben oskrbeti oskrbljen oskrbnica
| Zlatorog (1886): | »Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | „Vaše besede so mi zadosti za zdaj, ljubi častitljivi opat“, reče Arto, „pa za božjo voljo, kaj mi je storiti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo |
| Roza Jelodvorska (1855): | glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas |
| Fizika (1869): | poznavati kemijske prikazni. Za zdaj naj bo dovoljna le ta opazba, da se električni tok prizadeva, razkrojiti vsako kemijsko spojino, skoz |
| Fizika (1869): | da se je mogla lahko vsaka misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki |
| Fizika (1869): | stégen prišle v dotiko sè železom. Ta po naključji narejena opazba, ktero je Galvani, posebno pa Volta dalje zasledoval, vodila je |
| Razne dela (1870): | ja ne vem. " Knez na to labudu reče: "Mene ta opazba peče, Vse se ženi kakor znam, Neoženjen ja sim sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veselí ako vidi, da po sreči gré, in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim |
| Valenštajn (1866): | Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta |
| Revček Andrejček (1891): | napravil še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen |
| Gozdovnik (1898): | jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima |
| Gozdovnik (1898): | drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite |
| Gozdovnik (1898): | je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakor tudi to, da se pri tem ni nekaka prememba opazila, gotovo in bolj zaverže to mnenje, kakor če se dokazuje |
| Stric Tomaž (1853): | ki v Ameriki živí, in ki je vse tamošnje dobro opazila. V kratkem času so bile nagloma v vse znamenite jezike |
| Sveti večer (1866): | otroci so že davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj na sercu, kar bi jima rad |
| Zeleni listi (1896): | držala se je, kakor da bi je niti ne bila opazila. Počasi je segla v svoj velik žep, privlekla iz njega |
| Gozdovnik (1898): | Ta namerljaj med bojem niso opazili. Le dva sta ga opazila: Kučilov konj pa don Estevan. Prvi gre za svojim gospodarjem |
| Genovefa (1841): | unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi |
| Gozdovnik (1898): | Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. « |
| Gozdovnik (1898): | naj Črnotič snuje napad. Antilopino bistro oko je pač dobro opazilo, da v taboru nimajo niti najmanjše zaloge lesa, da bi |
| Gozdovnik (1898): | znaka, ki bi ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da |
| Kemija (1869): | melis-sladoru. Naposled so pa tudi taka telesa, na kterih ni opaziti niti sledú kake pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna |
| Zoologija (1875): | je drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni ali prvotni organi živalskega telesa |
| Zeleni listi (1896): | mu je mršavo in razpipano! Rmene barve ni na njem opaziti. In tak ptič naj bi lepo prepeval? Najbrž le čivka |
| Gozdovnik (1898): | celó najbistrejše oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti prisotnost Komančevo. No, njih strpljivost je imela prestati trdo poskušnjo |
| Gozdovnik (1898): | ji vidi, da jo preveva nenadni strah. Razločno je bilo opaziti, da je pod temno kožo obledela, da plahovito vzdiga nogo |
| Gozdovnik (1898): | Zadovoljni smehljaj je igral po lovčevem obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet. »Ah! Je-li |
| Gozdovnik (1898): | važnega. " Baraha pazljivo pogleduje okolu. »Jaz, žali, ne morem ničesar opaziti. « |
| Gozdovnik (1898): | belih je utrjeno, kajti po prvem dražilnem tulenju je bilo opaziti nekako neodločnost med njimi, ki pa ni dolgo trpela. Kričanje |
| Gozdovnik (1898): | leskečih očij trepetaje iznenadenja. Grof je moral to ostro pogledovanje opaziti, ker črno svoje oko zabode v stražnikovo, ter mrliški prebledi |
| Jerica (1859): | vse razumela, ji vragovi fantje vendar besede razlagajo in svoje opazke pristavljajo. Jerica pa predpertov trak na palec navija in vozla |
| Šaljivi Slovenec (1884): | med poslušalci postaja vedno večji. ) Predsednik: »Zdržite se vsake neprimerne opazke! Vzdignite roko, da prisežete! « Peter: »Gospod predsednik, tega pa res |
| Agitator (1885): | ni na tako razmero. Koncipistu so donele sicer mnogokrat jednake opazke na uho, in ne smemo trditi, da bi mu bile |
| Postillion d'amour (1887): | Nemec iz Livlandije, ki je nedavno došel iz Bavarske. Na opazke, zakaj se ni tako dolgo nič pokazal, izgovarja se z |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | koncu si –! A župan je z blestečo dialektiko zavrnil te opazke in opozarjal na to, da ravno ime samo ob sebi |
| Pegam in Lambergar (1891): | zvesto poslušali, kaj govori druščina pri oni mizi, in delali opazke sem ter tja. Vse oči pa so se obrnile k |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | za vsakim oknom tržani iztezali svoje vratove in šepetali zlobne opazke na uhó. Rokcu se je vzbudila nekova junaška srčnost. »Odločnosti |
| Na krivih potih (1893): | osornosti. Odvrnila je tedaj istotako odločno kakor poprej na njegove opazke: »Rekla sem vam že, da vas nimam zakaj sovražiti ali |
| Roman starega samca (1895): | se ga veselim! « nadaljuje Hortenzija, kakor da ni čula materine opazke; »potem bode šele prav živahno v gradu. Hiša brez otrok |
| Cyclamen (1883): | je, kakor bi bil kovač stoprav zdaj izpregovoril prejšnjo svojo opazko o pristavski gospodi. »Menda! Pa vedite, gospod, bolje je vender |
| Povestnik v sili (1883): | da pride tudi ona kmalu na vrsto. " Teodozij na to opazko ničesa ne odvrne in nadaljuje : „Komtessa Vanda in Liza, njena |
| Arabela (1885): | si ona sredi govora besedo in dela bolj za-se to opazko. »Kakšen košček pa želiš, Walter? « obrne se potem proti sinu |
| Od pluga do krone (1891): | sindik Radič zatožbo proti Poloni, pisal povabila mestnim sovetnikom z opazko, da je seja tem važnejša, ker imajo na Tranči ujeto |
| Od pluga do krone (1891): | vsakega po jedne; jeden nož je dobil stari Peterca z opazko: «Oča, Vi, ki ste najstarejši, razrežite jih,» drugega pa mati |
| Jara gospoda (1893): | v krčmo — vrgel je sedaj in sedaj v razgovor ironično opazko, kateri pa ni bilo pravega odziva. Vsi so zmatrali vprašanje |
| Abadon (1893): | na sodno mizo ter prosi dovoljenja, da izpregovori še majhno opazko. Potem nadaljuje: — Izvoli mi slavno sodišče oprostiti toliko predrznost, da |
| Spletke (1894): | toliko verjamejo beračevim besedam. Le-ta pa se ni zmenil za opazko, marveč delal dalje. Ko pa le ni nič dobil, vstal |
| Roman starega samca (1895): | razvnelo kri popolnoma. v Ze sem imel na jeziku rezko opazko, s katero sem hotel gospej očitati nje lahkomiselno ravnanje, ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti |
| Astronomija (1869): | o potegnjen astronomijski ali pravi o b z o r opazovalčev. Pod. 26. (Glej stran 252, pod. 24.) V astronomiji pomeni |
| Astronomija (1869): | oblinih tečajih PP' v mednem obroču M, ki predstavlja poldnevnik opazovalčev, in ki je od oble za kake pol črte proč |
| Astronomija (1869): | stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu in |
| Astronomija (1869): | 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice |
| Astronomija (1869): | globusu tako lego, kakoršno imajo zvezde o polnoči na mestu opazovalca. Tako na pr. najdemo, da je ob tej uri (12. |
| Astronomija (1869): | Opazovalca si pa glede zemeljske osi mislimo lehko na raznih krajih |
| Astronomija (1869): | P' potegnjen krog ZH'Z'HZ, je ta krog meridijan ali poldnevnik opazovalca o. To ime je dobil ta krog od tod, ker |
| Astronomija (1869): | nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen krog |
| Astronomija (1869): | Ravno tako služi poldnevnik pri postavljanji globusa po tečajni visokosti opazovalca. Obzor je od južnega mesta S začenši na 360 stopinj |
| Astronomija (1869): | so takrat le najsvitlejše in največe zvezde vidne, tako da opazovalca ne moti množica bliščečih zvezd. Kedar spozná veče zvezde potem |
| Astronomija (1869): | črta navpično od nadglavišča do podnožišča Z in Z' skoz opazovalca o potegnjen astronomijski ali pravi o b z o r |
| Astronomija (1869): | lučjo zemeljsko površje, in tisti del ozračja, ki je nad opazovalcem — takó da vse druge zvezde neba otemni, in toraj nevidne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na občut, ko hitro se postavi v pravo razmerje z opazovalcem. Vsled tega je zadosti, da otrok vidi in sliši lepo |
| Fizika (1869): | električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno med 20000 do 60000 milj za eno |
| Astronomija (1869): | je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego |
| Fizika (1869): | napravite. Ker te prikazni, o kterih smo ravno zdaj govorili, opazovalec more le sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne |
| Astronomija (1869): | tudi vsako mesto svoj poseben poldnevnik. Če se n. pr. opazovalec o za zvezdate noči s hrbtom obrne proti tečajnici P |
| Astronomija (1869): | priméru z zvezdno daljavo neznatno majhen, in gotovo je, da opazovalec, kterega si mislimo v središču zemlje c, ne vidi večega |
| Zoologija (1875): | koja pa onde počimlje stopram pri višavi 12000 črevljev. Omenjeni opazovalec tudi poroča, da se ta ptica povzdiguje v neizrečeno, od |
| Botanika (1875): | in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne |
| Astronomija (1869): | okoli 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se |
| Fizika (1869): | Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj. |
| Botanika (1875): | se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije |
| Fizika (1869): | razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo |
| Fizika (1869): | čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega |
| Botanika (1875): | organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles |
| Fizika (1869): | prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče |
| Botanika (1875): | da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve |
| Botanika (1875): | razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da |
| Astronomija (1869): | neba, in tam bi našli prave zvezde tistega imena. Z opazovanjem sploh je najboljše začeti v večernem mraku, ali pa v |
| Astronomija (1869): | polje, ki je vsacemu dostopno, kjer je mogoče s pozornim opazovanjem razvidati množico imenitnih prikazni brez druzih pomočkov. K opazovanju fizikalnih |
| Astronomija (1869): | Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor |
| Astronomija (1869): | da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in |
| Gozdovnik (1898): | puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi |
| Gozdovnik (1898): | bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender |
| Astronomija (1869): | 270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli |
| Botanika (1875): | plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Botanika (1875): | z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena reč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes |
| Gozdovnik (1898): | Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada |
| Fizika (1869): | našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva |
| Ferdinand (1884): | zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z |
| Tiun - Lin (1891): | na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini |
| Astronomija (1869): | Gledé utrinkov moram omeniti, da zvezdoznanci prav marljivo opazujejo te prikazni, ter hočejo rešiti vprašanje, od kod da so |
| Botanika (1875): | da so na otrokih ponavljajo vse prikazni življenja, ktere se opazujejo na stariših. Zato vidimo, da se vkljub neizmernej raznovrstnosti živih |
| Zoologija (1875): | dobršno trdni koži, ali vendar so prozorni in mehki. Iznotraj opazujejo se poleg črevesa tudi neki organi, ki spominjajo na krvne |
| Ferdinand (1884): | skoči po konci, jednako hudodelniku, ki misli, da ga skrivaj opazujejo. Potem pa reče srdito: »Danes ne bodem večerjal z drugimi |
| Zeleni listi (1896): | šolo, zagledajo tu nekaj posebnega. S strahom in s strmenjem opazujejo to novost. |
| Viljem Tell (1862): | Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | B. Oblikoslovje. Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima |
| Zoologija (1875): | živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje |
| Zoologija (1875): | kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stori, da si svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo zukram pregnana; taka ſe vliè v' ſklędo na oppezhen kruh. — Al bolſhi kiſlizhna shupa je, ako ſe kíſliza rasſęka |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo permęſhaj v' to shupo ene rumenake; vlì na oppezhen kruh, puſti ſklędo nad sharjavzo en zhaſ, de ſe kruh |
| Kuharske Bukve (1799): | to na grahovi shupi ſturiti, inu jo na ſhtirvoglati sręsani oppezhen kruh, katiri je na maſli ozvert, v' ſklędo djati. 257. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſputíti, v' shupo djati, savręti, s' rumenakmi preshverkati, inu na oppezhen kruh v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vedno mešaje, v župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje. Zarumenjena močnata župa. Naredi iz dveh pesti moke in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ohrovtovo župo, pusti dobro prevreti, ter deni na ohrovt in opečene žemlje. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s sladko skorjo in cukram vred in deni ga na opečene žemlje. Tudi lahko ti župi, preden jo na mizo daš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesne župe, pusti dobro prevreti in precedi skoz sito na opečene žemlje. En par žlic precejene župe jo veliko prijetniši stori |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župe, pusti eno uro dobro vreti, precedi skozi sitice na opečene ali ocverte narezane žemlje in daj na mizo. Če hočeš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dišečimi žbicami dobre pol ure in deni jo na opečene žemlje ali na ocverti grah. Za to deni v en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakov in nekoliko merzle smetene, perdeni vina in deni na opečene žemlje. Volova župa. Se napravi kakor vinska; samo namesto vina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župe in precedi, dobro prevreto, skozi sito na ocverte ali opečene žemlje. Precejena župa (ži). |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | oblekle kot kraljico, ji z biseri prepletle lasé in na opečene prste ji nategnile voljne rokovice. Bila je prečudne lepote in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti |
| Fizika (1869): | večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči, kakor z vrelo vodo samo na sebi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344 s opekam ali zeglam pokrili; rasun tega pa ſhe 215 sidanih opashov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nameſti ſkodelj (ſhindelnov) , kjer ſo ti v navadi, vezh s opekam (zéglam) ali s ſhkerlami kríli, kar bi bilo tudi savoljo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8. Za neki zid se potrebuje 64800 opek; koliko opek je treba kupiti, ako se jih 8 1/2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8. Za neki zid se potrebuje 64800 opek; koliko opek je treba kupiti, ako se jih 8 1/2 % polomi in |
| Ferdinand (1884): | pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne ostane |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | čez to ilovco položé še plošnjate kamne ali pa stare opéke (cegle), kar je za tega voljo dobro, ker se po |
| Ferdinand (1884): | majhno vas; hiše so bile večinoma iz lesa in mesto opeke sé skodlami pokrite. Tù v vasi pustita svoj voz ter |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v srednji versti zašlatal, in ga iz razparane cevi spravil. Operacija je pa čez pol ure terpela in rana, ktero sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen v mehurju operira, je |
| Kemija (1869): | človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V tem primerleju ni pomoči razun operacije. Zakaj zaperta scavnica se v mehurju nabira, ga preveč izteguje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gledajo, kako se o scanju obnaša. Kedar se pristojni čas operacije zamudi, je živinče zgubljeno. Druge znamnja, da ima živina kamen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | svoje dele in da se deli na tanko zvagajo. To operacijo imenujemo kvantitativno analizo, pa je jako zamudna in tirja dosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x katero koli vrednost. Vsaka formula, izražujoča katero koli aritmetično operacijo, je taka identična jednačba. Določilne jednačbe (Bestimmungsgleichungen) so pa one |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba bencelj terdo prevezati in tako kervotok vstaviti. Kdor operira, mora paziti, da zgornje kopitne strani preveč ne odreže, kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen v mehurju operira, je težko jasno razložiti. Rajše bom dve operaciji pripovedoval, ktere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bilo, da vol ne pogine. Treba je bilo vola naglo operirati. Na tla smo ga spravili in zvezali, kakor sim poprej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bitju serca in ciple spozna. Zdaj je treba živinče alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi |
| Ferdinand (1884): | svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in |
| Zoologija (1875): | tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge istine |
| Zeleni listi (1896): | Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Medved in tat. Nekega Italijana po Ogerskem z medvedom in opico (merkvico) potujočega mrak vjame, ko je s svojo družino ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | noč v hišo vzel. Mlinar na to reče: „Tebe in opico bi mogel prenočiti, ali kam z medvedom? ” Italijan zapazivši svinjak |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bogat skópec, ki ni revežem nikoli ničesar dal, imel je opico v zabavo, katero je mislil veliko dražje prodati, nego jo |
| Zoologija (1875): | v razvitku možganov največa in najočitniša razlika med človekom in opico. V mladosti so možgani pri obeh razmerno prilično enako veliki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in |
| Oče naš (1854): | germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč |
| Kemija (1869): | glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz |
| Kemija (1869): | Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne |
| Tiun - Lin (1891): | Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz |
| Kemija (1869): | ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na pr. z bakrenimi opilki. Duščev okis ima znamenito lastnost, da se na zraku hitro |
| Kemija (1869): | se odloči, ako se destiluje živosrebreni žveplec pomešan z železnimi opilki. Med najimenitnišimi rudniki za živo srebro je Idrija na Kranjskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z vodo |
| Kemija (1869): | bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nauk po njegovih prijatlih zvedili, ter so ga krivoverca očitali, opiraje se na besedo svetega pisma, ki pravi, da je Jozve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | mara za nobeno pogodbo, za noben diplomatični protokol. Druge vlade, opiraje se na pogodbe, se utegnejo zoperstavljati Italii; al ona ni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | taki damo ji tudi posebno ime. Vsako na to načelo opirajoče se izraževanje vseh posebnih števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsake negotovosti in vsakega nevarnega poskuševanja. Ona nam bodi znanje, opirajoče se na temeljito razmišljanje in resnobno raziskovanje. Vrhu tega je |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa je v' Franzoskim vezh kratkih slogov ko dolgih vunder opéranje na nektire dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je dobro, če je sedaj že tudi staro , ker se opira na to, kar je pred malo leti še novo bilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so |
| Pozhétki gramatike (1811): | courage, ſerzhnoſt, aimable, lubesniv: in ſploh, ſe bol al manj opéraj, kar je prav, na beſede bol vashne in poménlive v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi naſ vpéhala. Opéraj ſe terdno na tiſte sloge, ktiri ſo poſébne dolgoſti, kakor |
| Domen (1864): | nekaj časa, potem pa vergel kolec, ki se je va-nj opiral po hiši, stopil k param, poljubil mater v velo lice |
| Slovenske večernice (1865): | življenja. Po našem priprostem mnenji je imel on prav; kajti opiral se je na stare španske dedišne pravice. — Pa sedanji svet |
| Razne dela (1870): | o silna krepost, ki vžuga ljudí in bogove, Ti si opiral me prej, opiraj me zdatno še danas, Bom ti hvaležna |
| Razne dela (1870): | i krasni Dejfojbos, Priama sina obá, tud Asios ju je opiral; Asios, Hirtaka sin, ki konj iz Arisbe prignal je, Lepih |
| Viženčar (1881): | prodiral Janče vedno globje v prepad. Kedar ni pomagala vrv, opiral se je na gorjačo ali pa s koleni ob skalovje |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Kroglja priletí, pade tik roke, na katero sem vstajajoč se opiral, na tla, zdrsne in mi oškropí obraz z blatom. Sedaj |
| Gospa s pristave (1894): | in Rudolfa, pa odločen zaveznik Bernardov. Še več upanja je opiral Bernardo na kneginjo mater. Saj ona hoče hčerino srečo in |
| Roman starega samca (1895): | Hortenzija nikogar druzega ne ljubi. Na to pomenljivo tolažbo sem opiral svoje nadeje. Časih me je pa vendar mučil dvom, je-li |
| Kvišku (1899): | sile skozi vrata, na stopnicah podal roko materi in jo opiral in vêdel v drugo nadstropje z največjo rahlostjo in sočutjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. |
| Zoologija (1875): | redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v |
| Zoologija (1875): | temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima |
| Rudninoslovje (1867): | ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter |
| Zoologija (1875): | Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij |
| Kemija (1869): | spromeni v dušečnati ogelj, kakor je bilo v prejšnjem §. opisano. Ako pa kosti naravnost zogljenimo, se ogljenčevi delki zarad apnenih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | razklad in v onej knjigi je bilo to cepljenje posebej opisano in naslikano. Še le leta 1888 je izumil pisatelj te |
| Razne dela (1870): | Bi ti spoznala mater, Ak bi ti jo pokazal, ali opisal? Beatrica. Tak jo poznaš? — Poznaš, in molčal si! Don Manvel |
| Milko Vogrin (1883): | v utico blišči. Tam gore je ravno tako, kakor je opisal dr. Vogrin svoj idyllični dom. “ Pri teh besedah je deklica |
| Cyclamen (1883): | obedu še jedenkrat svoji soprogi in vsem gostom jako živo opisal prizor z lisjakom. Jezilo ga je sedaj samo to, da |
| Vinko (1884): | ko jim še ni svetila luč večne resnice. Kdo bi opisal, kaj človek čuti, kadar se pelje po Bledskem jezeru! Kamor |
| Testament (1887): | mladolet. Dom njegov pa je danes takov, kakor sem ga opisal v početku te povesti. Dve lipi stojita na dvoru ob |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | izkušnji, resnično po poroštvu zanesljivih tedanjih prijateljev in tovarišev svojih. Opisal ne bodem prav ničesa drugega, kakor izboren del zgodovinskih mrvic |
| Iz sodnih aktov (1891): | o duhovskem stánu takó, kakor mi je misliti; drugič sem opisal osamelega učitelja, kakó životari in strada v pogorski vási, in |
| Najmlajši mojster (1896): | ampak je hitel naravnost do očeta pekarske zadruge. Tam je opisal vse svoje stanje, načrtal namere svoje gospodinje in spletke črevljarskega |
| Moja hoja na Triglav (1897): | v vaše planine, da proučim vaše šege in družabne razmere. Opisal bom vaše trpljenje in iskreno bom vesel, ako po svojih |
| Kemija (1869): | bogastva, namreč obrtnost in trgovino. V mineralogičnem delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude, iz kterih dobivamo železo. Bitne sestavine vseh teh |
| Kemija (1869): | liter zrakú vaga 1,29 gramov. Najvažniše zračne lastnosti smo že opisali v fiziki, (§. 95). Vendar je tudi zraku primešano nekoliko |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Napočilo je jutro po strašni noči, katere dogodke smo ravnokar opisali. Nebo se je prevleklo s temnimi oblaki. Oster severozahodnik |
| Zoologija (1875): | v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem |
| Zoologija (1875): | o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je |
| Zoologija (1875): | dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale. Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji |
| Rudninoslovje (1867): | rudnina ali sploh zmes (gemengtes Mineral). Mineralogija v pravem pomenu opisuje le enoterne i zložene rudnine, i prepušča opis zmési drugej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Božje. Iz sobora se je odpeljal v zimni dvorec. Depeša opisuje molečega pred podobo Matere Božje vladarja s sledečimi besedami: „Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | v kateri v 6 oddelkih na 97 stranéh prav mično opisuje deželo in narod v oni Črni gori, katero Gladstone imenuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | božje po sosednjih deželah. Narodna pripoved po Rojanu pri Trstu opisuje delovanje tega sv. junaka in veli: Sv. Mohor je bil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | môči najti na prav priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu |
| Rudninoslovje (1867): | ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so |
| Divica Orleanska (1848): | grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati |
| Tiun - Lin (1891): | kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi jaz? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kdor pa detelo ſamo ſeje, jo mora okoli ſvetiga Erasma opleti, drugazhi jo sele duſhi. — Ako jo letaſ vſejeſh, imaſh o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V pervim létu ni treba nizh drusiga, kakor ſad zhiſto opléti, in s dvojno — roglato kopázho okopáti ga; v ſuhótnim polétju |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša |
| Botanika (1875): | imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s |
| Botanika (1875): | da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma |
| Botanika (1875): | pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu |
| Fizika (1869): | Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje |
| Gozdovnik (1898): | glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil |
| Kemija (1869): | 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta |
| Tiun - Lin (1891): | ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil prihodnje |
| Dva adjunkta (1888): | trg. Tukaj se je torej godilo, da sta lepega poletnega opóludne sedela dva gospoda na prostornem gostilniškem vrtu »pri Majarončku«, kakor |
| Dva adjunkta (1888): | oddirjal domov. Sodnega adjunkta bi bil še kmalu pohodil. ... Druzega opóludne sta sedela zopet na Majarončkovem vrtu pri obedu. Danes ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in |
| Izza mladih let (1882): | dan smo se potem odpravili jote si napravljat. Ali že opoludne se je jelo oblačiti, Miksner nas je svaril da na |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | da je ista usoda dohitela že tudi mene. Vrnivši se opóludne domóv zapazim bledo lice soproge svoje. »To ni dobro znamenje |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | sladkega spanja, dasi je moral on sam prečuti vso noč. Opóludne, baš ko se pripravimo h kosilu, čujemo iz divizijskega štabnega |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | razide po mestu. Mi se vrnemo v vojášnico in za opóludne osnujemo skupen obed na vrtu poleg konaka. Semkaj pride izbran |
| Dva adjunkta (1888): | za pol litra vina. « — Pošta je prihajala v Osredek prav opóludne in pismonoša je samskim gospodom vročeval pisma kar po krčmah |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pa iz prodajalnice neposredno zlije na cesto. Zjutraj ob devetih, opóludne in zvečer ob šestih moli svojo molitev. Takrat sedí navadno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | znano, pala je Bosna l. 1463. pod turško žezlo. Stoprav opoludne 29. dné julija doide ukaz, da morajo v taboru zbrane |
| Zádruga (1890): | bolj. Sklenili so med drugim, da mora vsak zádrugar opolujedne opoludne in ob osmih zvečer biti na svojem mestu »Pri parobrodu |
| Pod streho (1897): | sestrine obleke ter redno hodila k pevskim vajam vsaki dan opoludne. Toda vpričo Rože mačeha in Zinka vendar nista več govorili |
| Sosedov sin (1868): | klop, kjer spi stari Brašnar. Prišel je še le denes o poludne iz semnja, vina poln, ter potem je legel. Gane |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | osedlali mokre konje, in jahali celo noč dalje. Drug dan o póludne so se ustavili v Sigetu pri grofu Sétsju, zopet |
| Marjetica (1877): | klasje bi se ne našlo za njim, ko bi ga o poludne z leščerbo iskal. Tako mine nekaj časa. A pred |
| In vendar —! (1878): | gospod Zlatar, in kjer nam Angelika takoj postreže s kavo. (O poludne in zvečér pa so Zlatarjevi pri župniku. ) In ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera opuena noi svezhiem dro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba |
| Zlata Vas (1850): | eden od druziga nič ni vedil, ob ravno tisti uri o polnoči k sebi povabil. In vsi pridejo v tamni noči |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | dobili. Z veliko nevarnostjo je bežal Napoleon o hudem viharju o polnoči med 22. in 23. majem v čolniču iz Lobave |
| Zlato pa sir (1860): | lova, od kterega so mi ranjka teta pravili, kako se o polnoči vali od Triglava, drevje lomi in ruje, in kogar |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | dacarjeva zvijača, ali od žalosti, da je odgnala svojega strička o polnoči iz hiše, ktera se mu je toliko priljubila. Na |
| Kranjska nevesta (1864): | I. Bilo je o polnoči. Vse je bilo tiho in mrtvo. Ni je bilo |
| Anton Janežič (1870): | deseniška, Kriton in Apologija, Spomini na Sokrata, na sveti večer o polnoči, nižina Alvaredova i. t d. Leta 1862 pripravlja «slovensko |
| Razne dela (1870): | nebu bdi; Kdo moti pa v samotnim stanju Jetnika zdaj o polnoči? Molčé se bliža; tiho stopa, — Iz sanj zbudí se |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | sedaj, ko bi prišel Branko ter našel mladega grajščaka tú o polnoči. Vekoslav opazi Vidin strah in nemir ter reče: „To |
| Očetov greh (1894): | ponoči ondu ni varno. Marsikateri Korenec trdi, da je videl o polnoči tamkaj blesteče luči, drugi zopet, da je srečal v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | bukvah. Te bukve pa imajo razen črnošolcev tudi mrliči. Pojdi o polunoči na pokopališče in se ustopi tako, da ti bo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | novice in posvetne bedastoče. Drugo noč se napoti v Sotesko. O polunoči je že stal z jedno nogo na pokopališči, z |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Precej drugi večer napoti se proti Prečim in se ustopi o polunoči na sveto in nesveto zemljo. Videl ni nikogar, dobro |
| Veliki grof (1885): | napora — pridobil je tristo bojaželjnih učenjakov — niti sijajen ne zdel. O polunoči so morali mestni odborniki k seji, in prostovoljno ali |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kamor smo dospeli zvečer po grozni nevihti. Dné 24. avgusta o pólunoči alarmuje se prvi bataljon 17. pehôtnega polka. V Travnik |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | uspeha. Taka prilika nam je bila dana dné 24. avgusta. O pólunoči je zatrobil trobár prvega batalijona. Pol ure potem smo |
| Genovefa (1841): | slaſti pa ſtari Volk, ſo ſe veſelili umnih vpraſhanj in opomb brihtniga ſanta, ktére ſo bile réſ v zhaſih prav premedêne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomanejo, de se mleko bolj zmeša. Morde se iz tih opómb prevdariti da, zakaj grajšinſke krave večkrat pri bolji klaji manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je |
| Rudninoslovje (1867): | prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so |
| Rudninoslovje (1867): | ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. 16 v opombi na pervi ſtrani nameſt : ſhtir tavshent, ſheſt ſtó in ſédem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in sédemdesét tavžent, sedem sto in ena duš. Popravek. V opombi k spisu „Pohlevno uprašanje” poprejšniga lista prosimo, de bi se |
| Tiun - Lin (1891): | ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo |
| Pozhétki gramatike (1811): | les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x |
| Pozhétki gramatike (1811): | reines; le lion, les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev |
| Pozhétki gramatike (1811): | oj! ej! Sa mozhati velévanje. Chnt! Paix! tiho! mir! POSEBNI OPOMINI sa vſe té ſtave, to je, sa ſledno pleme beſéd |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomíni sa glagole. I. Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | leta, v kterim ima beseda vstave še le mesó postati! Opomíni zdravnika o zimskim času. Mi nismo s tistimi edinih misel |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | odvezo podelili, še enkrat grevengo obudi. K svéti goréčnosti oživljajóči opomini ranjcih blaženih. Jezus, ko je bil dvanajst lét star, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Tudi v Modeni so bili poslednji čas na več hišah opomini nabiti, nektere dni ne cigar kaditi — v „blagor Italije !” Vlada |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Amen. Besede v poduk in tolažbo nevarno bolnim. Molitve in opomini za nevarno bolnega. Vzdihljeji bolnikovi. *) 33. — Kot glavni pripomoček zoper |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nadleshnoſti, inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opravi tu opomineine, malu premorejo te Pridige, aku Chriſtus na nas na pogleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri |
| Roza Jelodvorska (1855): | lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Juda per Jesuſovim opominjevanji terdovraten, ravno taziga terdovratniga ſerza je ſhe marſikdo per opominjevanji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opominjevanji terdovraten, ravno taziga terdovratniga ſerza je ſhe marſikdo per opominjevanji ſvojih ſtarſhev, uzhenikov, ſpovedníkov, ino ſhe zelò per glaſu ſvoje |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias |
| Sacrum promptuarium (1695): | condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da |
| Viljem Tell (1862): | gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje |
| Gozdovnik (1898): | tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pelina obzhutejo, koker od męda, inu slahkora, ali zukrau. Oppominej moje dete! oppominei uſſeskuſi tvoje serze, de ſa stvarmy nahode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe rovnov po dobreh dellah. Lete rezhy ti govori, inu oppominej: v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S. Lukesha na 2. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njegovu krayleſtvu. Osnanuj beſſedo, najejnej, bodi perloshnu , ali naperloshnu , oppominej, proſi , ſvari is uſſem poterplenjam , inu naukam : sakaj pride en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega |
| Ta male katechismus (1768): | ſatajenje prave vire, krivuvirvanje, naſdushnost, inu ſupervira; ſpruti pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premisli, zhe nise ſasluſhil, de tebe svarę, inu na bulshe oppominajo. Nekol se njim naposmehuj, aku nad njimi kaku pomankanje te |
| Blagomir puščavnik (1853): | v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po |
| Genovefa (1841): | dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati |
| Genovefa (1841): | in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal |
| Sveti večer (1866): | svetovavec Vičič spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena sta zhasna beeshtva pomaga: O S. Krishtof jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej vse, ki bi imeli hoditi po tej cesti, naj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu gnade katero si ti meva od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez |
| Divica Orleanska (1848): | ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je donel glas. „Prišel sem kakor od mertvih nazaj te opominjat, da se ti bliža dan jeze in maščevanja. Po tlaku |
| Oče naš (1885): | štirih mest so tabore naredili. Gosposka v Švicu je poslala opominjat, da naj se Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je h nemu reku: Non |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani |
| Genovefa (1841): | ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati |
| Tine in Jerica (1852): | svojim življenju tolikokrat in ginljvo z besedo in z zgledam opominjevala, jim je hotla Jerica pred smertjo tudi še nekoliko besed |
| Roza Jelodvorska (1855): | čepinje so bile naglo poskrite. Dolgo časa sim jo zastonj opominjevala. Ko pa na zadnje čepinje v pomijah dobim, in si |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim bere |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta |
| Stric Tomaž (1853): | in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober, storivši za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ta mosh jih pélje v' hiſho. ˛She med vratmi ga opomnijo savoljo denarjev, ktere ſo bili v' vrézhah naſhli. Pa jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom pa še kaj dal. Kér sim po njih besedah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je najbolji porok vaš oče, ki me je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stanovanje imel. Ko mu je vdova to obljubila, ga je opomnila, na póti dobro paziti in ga je še nekaj hodá |
| Stric Tomaž (1853): | iz pisma prepričal, ker ga je med drugim tudi nazadnje opomnila, da naj skerbi, da bo skorej poroka. Vsih občutkov, ki |
| Sveti večer (1866): | sta si potem v desnico. Tone se zahvali svojima rednikoma. Opomnila sta ga, naj spoštuje svojega učenika, ki hoče njemu toliko |
| Ferdinand (1884): | čestokrat med dnevom, pred jedjo in po jedi jih je opomnila na Boga. Z živo besedo je pripovedovala otrokom mikavne povesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko so zopet tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam gotovo k velikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | iz njega povésti mu lepe uke dajati. Oče so ga opomnili nadlóg ki ga znajo prihodnje zadéti, in vidijoč, de jim |
| Astronomija (1869): | kterih je vsaka, kakor smo to že v §. 21. opomnili, 15 milj dolga. Od vsake teh delilnih toček si mislimo |
| Astronomija (1869): | podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja na 60 minut in vsaka minuta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | toliko vaga kakor ravno tolik kos vode. Že tam smo opomnili, kako potrebno je vedeti specifične teže, zakaj ker ima v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | važnih rečeh zadevajočih vesoljni svét, in pa posebno našo zemljo. Opomnili so sicer ob enem pri tem, da bi takošna knjižica |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od tega tukej nadalje govoril, in samó dveh rečí še opomnim, pervič: naj se živini, ki le samo suho klajo dobiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse |
| Pozhétki gramatike (1811): | de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena |
| Pozhétki gramatike (1811): | POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem |
| Pozhétki gramatike (1811): | treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá |
| Ta male katechismus (1768): | Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu |
| Čas je zlato (1864): | VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na |
| Zoologija (1875): | tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga |
| Zoologija (1875): | Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo in oponaſhajo. Po tem mu, ker ſe je kralja imenoval, ſhkerlataſt plajſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dvorniki vred ſmeh imel s' njim, ino de ga bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino |
| Čas je zlato (1864): | ga veseli. Nihče mu pa tudi tega veselja ne bo oponašal, ako pomisli, de je tudi popred brez godernjanja nar manjši |
| Valenštajn (1866): | Maks. O! nikdar mu ne bodem oponašal, Da vero ima v zvezde, v moč duhov. Z duhovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo in enkrat za dve |
| Fizika (1869): | dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno |
| Deborah (1883): | v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te misli iznebi. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar |
| Zlata Vas (1848): | prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli |
| Oče naš (1885): | je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je |
| Valenštajn (1866): | To Ne more srečnega imeti konca; Moč, visokost i temna opotočna Oblast njegova mu je bila progla. Krog sebe človek seza |
| Lohengrin (1898): | Kaj praviš? Ortruda (ljuto). Naj te ne premóti Sjaj sreče. Opotočna je, Da te nesreča ne zalóti, V prihodnost záte ozrèm |
| Gozdovnik (1898): | pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè téka in jé |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje. |
| Revček Andrejček (1891): | se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo |
| Robinson mlajši (1849): | o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je morda kakih 15 minut, da neka plaha serna logarja opozori, da skoči na desno za njo. Tega ravno je Tone |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se poučuje kmetijstvo. Ko učitelj govori o poljskih pridelkih, lahko opozori gojence na to, koliko se istih porabi za izdelovanja žganja |
| Gozdovnik (1898): | bi ogenj zanetili kakor včeraj in zatorej s spretno dvojezičnostjo opozori Črnotiča na to in še na neko drugo okolnost: »Antilopa |
| Na Žerinjah (1876): | veje, na katero bi se bil morda naslonil, bil bi opozoril ljubimca. Torej ostati! Pa ta strah, da ga ne bi |
| Vesela vožnja (1889): | zopet nagnati svojega »vranca« v dir, ali Krêmen ga je opozoril, naj ne muči živali, ko vidi, da komaj vleče saní |
| Vesela vožnja (1889): | imel mnogo govoriti o književnosti in o svojih književnih nakanah — opozoril je vender, da bode treba posloviti se. Gladku sicer ni |
| Od pluga do krone (1891): | zastonj. In vender ni bilo zastonj. Ljudí je s tem opozoril na grozno nevarnost, v kateri je bil ravnokar: ali zadušiti |
| Na krivih potih (1893): | srpo v tla pred se. Lovec zakašlja, da bi ga opozoril na svoj prihod. Grajščak, začutivši, da se mu bliža nekdo |
| Abadon (1893): | znanstvu in izkušenosti gospoda Veselina; zakaj že sinoči me je opozoril, kakšno sodbo izreko veščaki, zavedajoči se domnevane svoje nezmotnosti. Razodel |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nad mescem so tako živo migljale, da sem vodnika posebej opozoril nanje. Meni je bilo to planinska čarobnost, a prozaičnemu vodniku |
| Trojka (1897): | zasmeh. Pred gradičem se je ustavil voz, in kmalu je opozoril gospod Majer z glasno kletvijo vso hišo náse. Klical je |
| Slučaji usode (1897): | smela smatrati za udovo. A na nekaj druzega jo je opozoril blagosrčni uradnik, ki se je usmilil takó težko izkušene mlade |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napnejo, med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti |
| Kuharske Bukve (1799): | piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi, odberi šipavnice in vratove in stolci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomešaj z eno žlico jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih košic in lusk očišenih in na drobno zrezanih sardelj in |
| Revček Andrejček (1891): | vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam |
| Kuharske Bukve (1799): | ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim |
| Kuharske Bukve (1799): | zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de |
| Kuharske Bukve (1799): | eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog sveti Duh, iz srca bi želel |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkusi vlęzhe. Kader ſe ima pezhi, ni drugiga tręba, kakor oprati, inu narediti, kakor grę. Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęko, inu takrat ſe en rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni |
| Gozdovnik (1898): | ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji |
| Revček Andrejček (1891): | Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in |
| Ferdinand (1884): | je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar |
| Lohengrin (1898): | z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'katiremu ti v' ſhivlenju, inu vr smerti srezhnu ta oppravk svojega ſvelizhanja oppravlash, kader tvojo volo aldujesh, inu kader navogiblesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tukej ta prezhudne oppravk mojega Synu Tu pervu prashanje je meni mojega serza sveta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | metalla. 2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje je ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej |
| Genovefa (1841): | veſ poſvezhèn! Ja” — je rekla dalje — „ta imá môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da |
| Botanika (1875): | pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi |
| Divica Orleanska (1848): | Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. ) |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor |
| Fizika (1869): | ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa |
| Fizika (1869): | na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji gibati, imenujejo se |
| Fizika (1869): | rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt naſnam premishluvati, ſakaj moja pamet je preslaba, inu moji oppravki meni tega naperpuſte. Prosi Boga, inu on bo tebe ressvitlil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge |
| Zlata Vas (1848): | Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega |
| Zlata Vas (1850): | Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali nas nima sram |
| Zeleni listi (1896): | veš, jaz tudi ne vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo |
| Gozdovnik (1898): | prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam |
| Zoologija (1875): | v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi |
| Ultra! (1867): | me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri ati in pri gospodu Ostermanu |
| Pomladanski vetrovi (1881): | na njegov hrbet silne udarce. Matevž se ni pritoževal ali opravičeval pri Binčetu, ampak trdno se držal za Murotov rep in |
| Izza mladih let (1882): | jako začudila. Jaz ugovarjam, a zastonj. Veit se je celó opravičeval, da mu nikar za zlo jemati, ako tega do danes |
| Luteranci (1883): | na sodbo. Le prvi je ubogal tej zapovedi in se opravičeval pred višjim dostojanstvenikom, poslednja dva sta pa poslala pismeno opravičevanje |
| Grajski pisár (1889): | kake neprevidnosti. Prišla sta mimo pisarja. »Gospod Tolmajnar,« se je opravičeval Dobničan, »ne zamerite mi! Zdaj, sevé, iz vse ženitve ne |
| Lisjakova hči (1892): | si mi očitala, preneumno je in prezlobno, da bi se opravičeval le z jedno besedo. Nikdar nisem precenjeval samega sebe; tega |
| Hudi časi (1894): | župnišče. Premišljeval je, kako bode stavil besede in izgovarjal in opravičeval se, kako bi skril za blaga načela svoje namene. Miril |
| Spletke (1894): | zaprašeni klobuk in se priklanjal gospôdi. »Motimo vas, gospod Resnik«, opravičeval se je prijazno okrajni glavar. »Saj gotovo težko sučete cepec |
| Spletke (1894): | ne k nam«, nagovorila ga je prijazno. »Nerad vedno nadlegujem«, opravičeval se je Betežnik, snel klobuk in jel moliti, kakor vselej |
| Jarem pregrehe (1895): | za last nakelskega župnika. Gospodarja so izpraševali. Ta se je opravičeval, a nič ni pomagalo. V zapor je moral. Seveda to |
| Gozdovnik (1898): | lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se |
| Revček Andrejček (1891): | plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da se nama |
| Ultra! (1867): | bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče, „saj veš, da cesar ne dá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zgodilo in doveršilo ta dan, in da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zapisati svoje imé. S temi listi smo se pri vhodu opravičili, da smo istiniti romarji. Prestopivši vhodna vrata bili smo v |
| Gozdovnik (1898): | ko zgolj zatoženec, in, ako ne uspete, da bi se opravičili puščajte vsako misel na rešitev! Imate še kaj dodati vaši |
| Maria Stuart (1861): | silil Bo pred-te, da se opraviči — Elizabeta. Kako Se more opravičiti? Ne priča Na-nj to pisanje? Hudobija je Njegova kakor beli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | strašanski trinog ste pač postali! Rada bi vedela, kako bi opravičiti mogli táko grozno ravnanje? ” „I glejte, to je tako-le: ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ni sklical poleti občnega zbora. Predsednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi |
| Ferdinand (1884): | je modroval Peter sam sè seboj ter skušal hudobni namen opravičiti z vestnostjo. Ko bi bil pa globokeje pogledal v svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako bi vunder (česar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi |
| Zoologija (1875): | to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkve boſhje oblast da, de be svoje sluſhbe , inu duhovske oppravila prov, inu spodohnu oppravlalli. I. Tim 4. inu 2. Tim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus J. M. J. Bogu k' zhaſti gorivofruvati, inu ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teleſſu veliku vudov imamo, al ti vudji nimajo uſſi enakiga oppravila : toku naſs je veliku enu telu v'Chriſtuſu, ali med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato |
| Zoologija (1875): | more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo |
| Zoologija (1875): | omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o tem kaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delu, te shelie na kupzhijo, na dobyzhek, iuu druge vſhezhe opravile, katiri bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s' Bogam sazheti mogli, debi mogli lete |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po |
| Pripovedke za mladino (1887): | vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce |
| Ta male katechismus (1768): | Masho shlishe; dellati pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu pred se uſeti, bo skus to ſapovd zol prepovedanu. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomagal, de bosh mogl, inu ſnal, kar je tvoje narvezhe oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjega Synu pogledala, sem jeſt njegove kakershnoſte, inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev pridejo, jih |
| Fizika (1869): | trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine |
| Zoologija (1875): | polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in |
| Botanika (1875): | 90 Opravilo stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da |
| Zoologija (1875): | pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase sprejelo, ki pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | se gotovo žlahniši nemore obračati, kakor s tim nedolžnim opravilom. Dorašeni možje bodo ti naj boljši učeniki in verli podpiravci |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta namen, da se v njih nadzorujejo in s primernim opravilom bavijo oni otroci, čegar roditelji morajo po celi dan, morda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane |
| Divica Orleanska (1848): | si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga |
| Zlata Vas (1848): | domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár |
| Robinson mlajši (1849): | lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | hudoba se je pobrala, ker je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 450 gl., druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtavleno viſho ſa gmajn nadluge uſſega virnega Chriſtianſtva svojo andoht oppravejo; kedur pak tega namore ſturiti, ke njega per Lublani |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo potęm enu dellu te duhovne, ali te telesne miloſte, oppravejo; kolker njeh daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake zkas bodi tu sladku imę JESUS, MARIA, inu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | storé. Ptiči, kteri od tacih žival žive, se zmirej več opravijo, kakor mi. Torej je nespametno take ptiče preganjati ali loviti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | terpi šest tednov, ki jo otroci in stari ljudjé lahko opravijo, in da lep pridelek in dobiček povsod kjer murbe rasti |
| Na stricovem domu (1860): | bil, kaj neki! Saj imaš ljudí domá, ki ti vse opravijo. Janez! — se oberne proti hlapcu — le izprezi kobilo, pa zobati |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | oče le tedaj kaj lepega prinese, ako pridno moliš? ! " Nató opravijo otroci vsak svojo molitvico ter se pobožno prekrižajo. „Zdaj pa |
| Agitator (1885): | dovolj pristašev one stranke, kateri se je prišteval sam, da opravijo tudi brez njega. Poleg tega se mu ni zdélo umestno |
| Cigani (1890): | navadi pa se po pogrebu, ki ga sami brez duhovnika opravijo, zopet zberó na pojedino, ki traja ves dan, ter se |
| Zmota in povrat (1892): | šestdeset goldinarjev na stran za svete maše, ki naj se opravijo zame in za tvojega očeta. Gorjancu bodem dala kakih dvesto |
| Spletke (1894): | so šli na delo. »No, če pa sedaj nič ne opravijo«, mislil je Tiščin o beračih, »potem ne bodo nikoli. « Predno |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in začeli boj. Celovčani so kmalu uvideli, da nič ne opravijo, ker je bilo Turkov toliko število. Zato se odmaknejo. Le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | One bodo ſadoſti velike, zhenjeh bosh le is dobro manengo oppravel. Kar je tebi od Boga ſa plazhilu perpravlenu, se nabode |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de se tvoje dellu oppravel, ſlaſti pak, kader se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi pametne rezhy is smeham naprejpernesl, inu bosh malu pridnega oppravel. Beſſeda, katira je ſhe enkrat is uſt ushla, v se |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Bog sadoſti. Nezh ni biu Judesh per tih viſhih Farjah opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou |
| Oče naš (1854): | Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na |
| Ta male katechismus (1768): | te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu |
| Biblia (1584): | enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga |
| Zlata Vas (1850): | sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je slišal od napada na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | vse delo, pri katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podamo, inu ſhe tedei, de je lih kratka, saspanu tiſto opravimo. Oben |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo per ſpovedi, smersli per ſvetih obhaylah, samiſhleni per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namarn, inu len En zhlovek, katire uſſellej kaj poshtenega ima oppravit, seskushnavza nabojy, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is Ieſtneme rezhmy oppravit ima, je pokojn, inu uſhiva ta narvezhe myr. Samu taiſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kraja v' eni ali drugi Cirqvi svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je v'ti Bratovshni ſapisan, ta narozhi enemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhegnani Mashi vella, al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus J. M. J. |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se da to delo brez mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino |
| Tine in Jerica (1852): | toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo dela na delo. |
| Stric Tomaž (1853): | Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam |
| Tiun - Lin (1891): | prevrnil čoln. Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo |
| Gozdovnik (1898): | človek, ki nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam |
| Gozdovnik (1898): | se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. § |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski |
| Zlata Vas (1850): | nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro |
| Oče naš (1885): | veri in s prošnjo; blagoslov, ki ga je za pobožno opravljanje teh dejanj obljubil, nakloniti njenemu sinu po svoji milosti. |
| Tine in Jerica (1852): | razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | en prošt in 5 korarjev z 2 vikarjama duhovno službo opravlja, je velika, pa nekako zavita ali zakrivljena , kar oko žali |
| Oče naš (1854): | kadar v cérkev prideš, kjer mašnik namest Jezusa sveto daritev opravlja, kjer verni v molitvi klečé in s hrepenéčimi, po pokori |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz znotrajnih vzrokov. Očesno pri psu, ki težavne dela pogosto opravlja, pride od truda, in v tem primerleju se daje srednje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pokore. Kdor razžali čast sodnikovo ali kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela |
| Sveti večer (1866): | zega ne vzamem v službo. Naj jo tudi že sedaj opravlja. Vendar mi je ljubo, da vi še nekaj časa kot |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prostakom in sužnjim. Vse je prijazno, vse veselo svoje dolžnosti opravlja — povelja nihče ne čaka! Nežiea, povej mi povej tvojo skrivnost |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kdor rad ljudi opravlja, Povsod uhó nastavlja. 49. Zadovoljnost. O času velike dragine je |
| Zoologija (1875): | Srce opravlja ob enem dve opravili. Prvič namreč pošilja za hranitev sposobno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Répoštev: »Mati je pač dobra stvar, vodi svoje čvetere otročiče, opravlja še svoja dela brez godernanja, in morala se bo še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje |
| Zoologija (1875): | se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo |
| Oče naš (1854): | je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel |
| Oče naš (1885): | je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je |
| Robinson mlajši (1849): | do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kadar je pa svoje vsakdanje molitve v cerkvici opravljala, se je narlepši svetila njena pobožnost in bogoljubnost. Njeno serce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po okrajnih gosposkah, od leta |
| Oče naš (1885): | svetosti napeljevala. Zato sta vselej skupaj jutranjo in večerno molitev opravljala in klečé s svojim sinčkom v sredi Bogu svoje veselje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je |
| Tiun - Lin (1891): | pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno |
| Zlata Vas (1848): | Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali |
| Genovefa (1841): | svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni |
| Zlata Vas (1850): | le malo je bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí |
| Tiun - Lin (1891): | lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime |
| Gozdovnik (1898): | naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca |
| Tiun - Lin (1891): | niso naju zapazili, saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je |
| Gozdovnik (1898): | njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan |
| Ta male katechismus (1768): | dva boſhja moſhá ob glavo dijati. Tu, kader je blu oppravlenu, je Ponzianus trupla, inu eky skrivaj pobral, ta brumna Gospa |
| Ta male katechismus (1768): | Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven tega se tudi tu vezhnu ſhivlenje ſasluſhemo, kader s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | telesnega v' mejs, ampak uſſe je blu na duhovno viſho oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh |
| Zlata Vas (1848): | je bilo, ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še |
| Gozdovnik (1898): | mož, zapah odmikovaje. Ko se vrata odpró, spoznajo ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi |
| Gozdovnik (1898): | bilo sidro izpuščeno, k bregu veslati. Pepo je stal poleg opravnika Juan de Diosa, kterega je bil domač opravek iz vasi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Stopil je k mizi, vzel košček nebeške jedi v podobi opresnega kruha, ga je zmočil z vodo in jej položil na |
| Deborah (1883): | njem ter mu bele blazine pokladala, in v sklede devala opresnega kruha in kislega zelja. Koliko si je domišljeval, ko je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram |
| Genovefa (1841): | krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa z rezanci. Goveje meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo, per ktirih iréki ſe enmalo manj mudimo ino opremo. Isgledi: a je dolg v' pâte, teſto, ino kratek v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe enmalo dalje mudimo, ino ſe enmalo bol opremo, ko per drugih. Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi |
| Genovefa (1841): | Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví |
| Gozdovnik (1898): | Rdolesovi podobna. Zveza teh dveh mož primorala je vsakega sovražnika opreznemu biti, in kaj lahko je bilo misliti, da sta navajena |
| Gozdovnik (1898): | trepetlik, celo obrežje s svojim bičevjem, nič ni smelo uiti opreznemu popraševanju lovcev, kajti ura s svojimi mnogimi nevarnostmi se je |
| Tiun - Lin (1891): | izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje |
| Gozdovnik (1898): | pregledati plavajoči otok. Tam je počenil na debelo vejo ter oprezno glavo, pomolil iz vejevja. Ugledavši na tleh ležeče navidezne mrliče |
| Kemija (1869): | rumenega ali rjavega praha — kakor se je več ali manj oprezno ravnalo s sokom. Ta prah je vlažen, neprijetnega duha ter |
| Zoologija (1875): | pa čislajo mast za izvrstno zdravilo. Lovec se mora neznansko oprezno bližati živali in mora dobro zadeti, da mu, če tudi |
| Gozdovnik (1898): | Mnogo minut preteče, pa se ničesar ni čulo. »Pojde, če oprezno plavamo in v daljših presledkih od todi odhajamo. Puške, strelivo |
| Gozdovnik (1898): | je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa je? « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | del ladijice — in potegnil jo je k sebi s tako opreznostjo, kakor bi bile veslarke bile njegove hčere, jaz pa njegov |
| Gozdovnik (1898): | lezejo gori. Bodo že še tudi doli prišli! « Z največjo opreznostjo se je vzpenjal Indijanec od veje do veje, dokler ni |
| Gozdovnik (1898): | »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše |
| Gozdovnik (1898): | zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec |
| Genovefa (1841): | in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla |
| Blagomir puščavnik (1853): | dokler jim smert brhko življenje konča. Vitez nalaš nikogar ne oprosti, ker se boji, da bi se pozneji nad njim maševati |
| Maria Stuart (1861): | le njeno skerbno poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči. ) 4.) Neznanko oprosti njenega koeficijenta; v ta namen razdeli z njim oba dva |
| Pripovedke za mladino (1887): | pokazati velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu |
| Lohengrin (1898): | se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti! — Da zvem jaz — kdo da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naglo — je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš |
| Žalost in veselje (1870): | bila sta obadva prazna. Tudi drugi obešenec se je bil oprostil svojega križa ter unesel peté. Viljem je pričakoval, da se |
| Razne dela (1870): | je bil ta prispel k brodovju orožnim ahajskim, De bi oprostil si hčer, ponudši neskončno izkupa. Sveti se lavorov lišp zadevniga |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | nemogoče, da bi se narod iz lastne sile ohrabril in oprostil, poboljšal ter predrugačil; da bi tak rod sam ob sebi |
| Kobiljekar (1878): | zrele hruške z drevesa. Ali Nace Kobiljekar nas vendar ni oprostil plačevanja obresti. »Gospod« pa je ostal od tedaj in vas |
| Gospod Janez (1884): | Koliko bi bil on rad žrtvoval, da bi se bil oprostil za ves dan gojencev svojih, toda to je bilo nemogoče |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | spečavala železnino na Laško. V početku 18. stoletja je cesar oprostil tudi te železniške zdelke ljubljanske mostovine. A mestni očetje so |
| Strte peruti (1894): | strašnih muk ne, katere sem prebila. Ali mi je Alfonz oprostil ali mi je verjel, da sem nedolžna? Ali se je |
| V krvi (1896): | poplačam ...« Pajk pa je hladnokrvno skomizgnil z rameni, siloma se oprostil njenih rok ter nemo odšel doli po stopnicah. Kmetica je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ga luščiti iz kocin, ovitih okoli njega. Srečno sem se oprostil dečkove levice in jo varno upognil pod mojo. Ko sem |
| Divica Orleanska (1848): | svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče |
| Robinson mlajši (1849): | ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti |
| Zeleni listi (1896): | ga tudi kaznuje«. »Te besede si zapomnim, gospod sodnik. A oprostite, da zdaj grem. Drugače pride Zorko iz šole, predno bo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da |
| Revček Andrejček (1891): | Prav srčno, konečno celó do solz ganjena. ) Toda jaz vam opraščam, prav iz srca vam opraščam, ker vem, da ste nedolžni |
| Revček Andrejček (1891): | solz ganjena. ) Toda jaz vam opraščam, prav iz srca vam opraščam, ker vem, da ste nedolžni! Bog vas obvaruj! (Hoče oditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to |
| Stric Tomaž (1853): | za vas, gospod Šelbi! Lejte, kako hitro bote vsih dolgov oprosteni! “ — Te in enake terde in sladke besede preslepé Šelbita, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | hišnega, rokodelskega in dohodkinega davka ne; skozi 10 let bojo oprosteni ukvartiranja, če ne bo kakošna posebna sila; kontrakti za gruntne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imata vsak le dve leti sedeti; vsi drugi so popolnoma oprosteni. Danilovič je med tem že v ječi umerl. Iz Serbije |
| Kemija (1869): | spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to |
| Divica Orleanska (1848): | sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri |
| Oče naš (1854): | Med pogovorom je rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če bi ga ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | terpljenje polajševat, in kakor angel se mu zdaj prikaže, mu oprostenje naznanit, ktero mu je s svojo serčno ljubeznijo zadobila! « Roza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ker odbor sam nima pravice dovoliti tako visocih doklad. — Za oprostenje muzeja od pristojbine se je odbor krepko potegnil, če bo |
| Blagomir puščavnik (1853): | predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse |
| Fizika (1869): | vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen |
| Tine in Jerica (1852): | ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar |
| Ferdinand (1884): | bi ga ne bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in |
| Robinson mlajši (1849): | njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje |
| Tiun - Lin (1891): | Džunke so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid |
| Zoologija (1875): | je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku terte pokrivati ſe ni treba preſïlit, vender ſe neſmę opuſtiti, kir v' Svizhanu ſe bode lęd na tertah dęlov. NB. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | HISHNA PRATIKA SA VSAKI MESSEZ Kaj je ſturiti, kaj opuſtiti PERPRAVLAJNE. Boj ſe Boga, inu dershi njegove Sapovdi, sakaj ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zykorio, lug, janesh, petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati, tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare |
| Tine in Jerica (1852): | Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in zdrav zrak, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na |
| Tiun - Lin (1891): | ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orazh. Obdélana ſpet sémlja je! Srozhili ſmo ji ſeme vſé, Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokami zelo brasdo kakor je njiva dolga isoral. Naſh dragi orázh Trenka jo pa korazhi sraven ſvojih kljus, ktére vèſ prepaden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ker dela korenine po sežnju dolge. Ravno tako potrebujejo globoke orali tudi druge detelje, potlej korén, pesa, podzemeljske kolerabe, konoplje, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ktere tako dolzih korenin ne delajo, postavim, žita, tako globoke orali ni ravno potreba, pa tudi ne škodje, če je le |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj moč, kakor lega sveta pripustí. 27. Od plevéla. Po orali je dobro, če vreme dopustí, nekaj časa, postavim, en dan |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zemlji in v suhih krajih. Poglej podobo 5. 26. Od orali. Z dobrim orodjem, z dobro, zdravo živino in z umnimi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živini še dobra klaja sirova in suha. — Po košnji pridejo orali in pripravljanje za setev zimine. Nar prej se pšenica seje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo |
| Botanika (1875): | ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | kajti gospodarji in lastniki te veliké graščine z več tisoč orali gozda in poljá so bili vdova Podgorska in nje šestero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe rado ſkerzhiti in rastegniti da, kolikor globoko je sa oranje potreba. 2. De voſko in ſhiroko brasdo vreshe, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njim ſe gnoj, po nekterih krajih tudi ſeme podorava. Oranje plevel satira. Dreveſa ſo v vſaki desheli po ſvojim rasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga ſamza imenujejo, drugo, ki je koſh imenovano , je sa oranje v hribih in v bregih. Drevo ſamez ima shelesno zhertalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne moglo povſod sgoditi, ſaj na vſih takih krajih, kjer oranje nizh poſebne teshkote nima ! Koliko ljudi in najemſhine bi bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu meſzu pride delo na enkrat s kupam: koſhnja, shetev, oranje in ſetev; vunder ſe morajo tudi sraven tega ſhe druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktero rado poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev korenine globoko v tla sashene, varje pred valam |
| Robinson mlajši (1849): | pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koncu tmine, Kdo je mar? Taka glava korenine Je slovenski oratar. Nek se trudi v sodni hiši, Rase krepko, viši, viši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krivo zgine, Kdo je mar? Ta pravičen korenine Je slovenski oratar. Pusti svet opravke svoje , „Sursum corda” v domu poje Mož |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz daline — Kdo je mar? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar. Čujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, Grad valí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svetu mine, Kdo je mar? Ta pobožen korenine Je slovenski oratar. Bodi v tugi, bodi v šali, Zmir ponižno Boga hvali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sin kertine: Kdo je mar? Zagromimo: Čast očíne , Scer slovenski oratar! J. Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer poríne, Kdo je mar? Ta pogumen korenine Je slovenski oratar. Blaga polna terg in cesta, Barka plava v daljne mesta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na štertine, Kdo je mar? Ta bogati korenine Je slovenski oratar. V zbor učenih , veda slava. Stopi moder, bistra glava, Vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi čutili množenje in korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste |
| Jerica (1859): | sobo k Jurčku, kjer bo pokojno igral, kedar bodo hlapci orali in sejali, Jerica bo pa zraven njega stala in pela |
| Holekova Nežika (1876): | okencem tam mnogo noč, Pozdrav, poljub nas vnema! vroč. Koder. Orali smo, sejali smo, dosti smo imeli opravila. Rž in detelja |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | grje, nego s črno živino. Vole je prodal, mestu njih orali smo mu polje mi, naše žene in otroci. Za nami |
| Testament (1887): | oče, stari, osorni Ožbolt, in tudi po drugih kmetijah so orali, sejali in se potili predniki sedanjim ratarjem. Po véliki cesti |
| Gostačeva hči (1891): | Juriju zarosita očesi. »Oj, oče, še čvrsto bodete vozili in orali, prav gotovo, pa kmalu«, opomni navidezno uverjen o svoji trditvi |
| Stari dolg (1897): | brozge? « — Na to mož ni vedel odgovora. Kmalu potem so orali na oddaljeni senožeti, odkoder se ne vidi v mlin. Prašnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad, kteri je v verſte ſajen; drevo, sa slo globoko orati; drevo sa grabne in rasorje resati, po kterih ſad v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga pozdravivši. Kdor hoče od drevesa obogatěti, mora ali sam orati, ali pa vsaj priganjati. Z očěsam stori gospodar več, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhil, ſi kruha pridobiti; ſam ſim jim pokasal, „kako imajo orati, koſiti, shéti, mlatiti m druge „dela opravljati; kako ſe vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učé, posébno na Ogerskim, de so krave, ako so ravno orati mogle, po navadi mléka dajale , če se jim je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dovelj prazniga prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih njivah , to je, veržem od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek sredi višam |
| Robinson mlajši (1849): | Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohtlivu Brevir molil, inu Herman is kamnepojla is rajmno tega Ordna je videl taiſte is eno ſlato kadilnezo kaditi, katiri so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Z. D, G. P. Boshtian Sailer is Marhtâla Pręmonstratenſarske Chorar Ordna S. Norberta popisal. Sa Thomasha Kempenſarskega IV. Bukuvzame nisem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena Nuna is mojega Ordna enega derezhega leva ukrotila , de be ene med sabo kregajozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | seſtra is jemenam S. Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſelam obhajali sa svelizhaniga ſposnanje „Leonarda is Porto Maurizio Franziſkanſkiga „ordna, kateri je lani v Rimi sa svelizhanga ſpos„nan bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge poſode in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo |
| Kuharske Bukve (1799): | al pa v' vinu; permęſhaj nagelshbiz, ſladke ſkorie, inu muſkat oręha, ſtolzhenih ſlędniga eno zhetert Iota; vſe ſkup vkuhaj goſto, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | zvęta inu oręha. Ta polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra sa pomàkanje |
| Kuharske Bukve (1799): | v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra, vender vſiga lę malo. To ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | sa sôſ tręba, deni notri ſolí, ſhtupe, nsgelnoveh shbiz, muſkat oręha, dva lorbarjova peręſa, enmalo jęſiha; inu puſti vręti, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak. Ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine |
| Stric Tomaž (1853): | hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. Kupil sem od Antona Jazbeca, trgovca z lesom tukaj, orehovih in hrastovih hlodov, furnirjev in različnih desek, kakor račun izkazuje |
| Pripovedke za mladino (1887): | nočeta iti domu, in petelinček mora napraviti majhen voziček iz orehovih lupinj. Ko je gotov, se vsede vanj putka rekoč: „Zdaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | storili, de ste svoj prijazni, ljubi obraz z rujavo, kakor orehovo barvo, vmazali in vašo krasno postavo z bornim oblačilam zakrili |
| Pripovedke za mladino (1887): | sodrga ti, kdo vama je ukazal, da pojdita na mojo orehovo goro? Čakajta, to se vama bo slabo obneslo! ” in rekši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je |
| Gozdovnik (1898): | dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist |
| Gozdovnik (1898): | so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá |
| Botanika (1875): | na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil |
| Ta male katechismus (1768): | ke se je perſadel to sebi narozheno Zirkuv v' pravo vorengo postavit, je bil per Sebastu temu duſhelskemu oblastniku ſatoſhen, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skupspravela? Pred uſſem perpravi ti tvoje dushe terpezhnoſte v' pravo vorengo, inu tedej bosh ti tudi v stanu drugem nuzat k' |
| Fizika (1869): | Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah |
| Zoologija (1875): | obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da |
| Zoologija (1875): | v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival |
| Fizika (1869): | imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato |
| Zoologija (1875): | v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov |
| Botanika (1875): | imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so |
| Zoologija (1875): | to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga |
| Zoologija (1875): | preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa |
| Zoologija (1875): | K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in |
| Zoologija (1875): | III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih |
| Botanika (1875): | na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v |
| Zoologija (1875): | časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma neodvisno |
| Zoologija (1875): | število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat |
| Fizika (1869): | za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in |
| Zoologija (1875): | Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja, da |
| Zoologija (1875): | da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo |
| Zoologija (1875): | Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da tako dobí vseh 10, kakor jih je imela pred organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri plemenu z merzlo vodo polivati, kakoršno ravnanje cel pasji organizem stresne in popači. Menda še drugi vzroki, kterih pa doslej |
| Botanika (1875): | pa na podobo, ktero tvarina zadobi vsled životne delavnosti. Vsak organizem (t. j. živa stvar) je zmožen, da sprejema iz svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | merijo najbolj na to, da se dovrši še nerazviti telesni organizem. Prvi in najbližnji smoter vsake vzgojne delavnosti je torej ta |
| Zoologija (1875): | je neizrečeno težavno v tem obziru določiti zmožnost kacega živega organizma, ker en del telesne moči se porabi na nošnjo in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dostojanstvu. Človek nadkriljuje druga bitja že s sovršenostjo svojega telesnega organizma. Kar pa ga povzdiguje visoko nad živali in kar stori |
| Botanika (1875): | razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali ako za časa odločevanja delujejo nanj vnanji in v organizmu utemeljeni odnošaji tako silno, da niti prav razmišljevati ne more |
| Občno vzgojeslovje (1887): | skoro izključljivo le vegetativna opravila. Vse moči življenja v otroškem organizmu merijo pred vsem na telesno rast. Občut in samohotno gibanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po |
| Botanika (1875): | rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja |
| Kemija (1869): | hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega |
| Kemija (1869): | in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih |
| Kemija (1869): | Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Kemija (1869): | okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega |
| Botanika (1875): | razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko |
| Zoologija (1875): | snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | le drugačni biti. Gorkota in svitloba ste glavna pogoja vsacega organskega življenja in se razprostirate po celem širocem morji, po vsih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | parokrogu bivajoče sestave vsaj nekoliko sesedati na zemljo, kot tekočine. Organskega življenja tačas ni moglo biti. Skorija bila je še prevroča |
| Kemija (1869): | hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig |
| Kemija (1869): | se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca |
| Kemija (1869): | Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj |
| Kemija (1869): | njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi |
| Kemija (1869): | le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino |
| Kemija (1869): | njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih |
| Botanika (1875): | Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni |
| Botanika (1875): | spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem |
| Botanika (1875): | se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih |
| Botanika (1875): | in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu |
| Botanika (1875): | rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali |
| Botanika (1875): | ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako pride na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti |
| Botanika (1875): | začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Stric Tomaž (1853): | jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ferd. Malihofskitovih malih orgelj to le sodili: omara od orgelj je bila lično izdelana, orglje pa niso tako pele, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ferd. Malihofskitovih malih orgelj to le sodili: omara od orgelj je bila lično izdelana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v božjo čast izhaja , V hvalo božjiga Sinú; In od orgelj kot iz raja Slišat' zraven je glasú. In sveté skrivnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž |
| Rudninoslovje (1867): | rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski |
| Rudninoslovje (1867): | navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i |
| Rudninoslovje (1867): | najprve drage kamene; rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti |
| Rudninoslovje (1867): | draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti |
| Rudninoslovje (1867): | orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Zlatorog (1886): | ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih, jih več ne najde zdaj. J. Koseski. Navada shelesna ſrajza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih , jih več ne najde zdaj. Enkrat iz grada pride orjaška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú |
| Gozdovnik (1898): | piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela |
| Fizika (1869): | Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os |
| Divica Orleanska (1848): | je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica |
| Divica Orleanska (1848): | pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi |
| Botanika (1875): | praprot lične podobe; tako so n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic |
| Gozdovnik (1898): | eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so si bili naslikali s svetlo cinobrino pa |
| Oče naš (1854): | zoper prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno postavili, iz Orlovega vernili in z maševanjem francozke armade jim je bilo zažugano |
| Oče naš (1885): | zoper prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno postavili, iz Orlovega vrnili in z maščevanjem francozke armade jim je bilo zažugano |
| Gozdovnik (1898): | kraj, kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don |
| Robinson mlajši (1849): | je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem |
| Robinson mlajši (1849): | stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno |
| Robinson mlajši (1849): | ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še nisi, in jih tudi nikoli ne boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se |
| Robinson mlajši (1849): | korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti |
| Fizika (1869): | 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride |
| Maria Stuart (1861): | in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak |
| Fizika (1869): | Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse |
| Fizika (1869): | z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kot v palači. Čistota, red, pravilnost in somernost v opravi, orodji, obleki, razni ukrasi, katere je móči lehko omisliti, kot n. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Marcel se je vsedel in takoj po svojem orodji segel, da bi delal. Izidor pa tudi ni hotel reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so |
| Roza Jelodvorska (1855): | vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal. |
| Revček Andrejček (1891): | in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala popotnika. Na šepavem konji jima kmetič ni mogel uiti, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ga umorila dva železniška stražnika (en Lah in en Štajerc), oropala in v morje vrgla. Zavoljo delitve ropa pa se je |
| Blagomir puščavnik (1853): | In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in ga oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda |
| Divica Orleanska (1848): | risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je |
| Divica Orleanska (1848): | De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana |
| Lohengrin (1898): | rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim |
| Genovefa (1841): | móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe |
| Valenštajn (1866): | veljalo kaj? Mogočniku, Ki brani mečev tisoč ga i tisoč, Orož'je vzeti kaniš ? Izgubljen Si ti — I s taboj vsi smo |
| Valenštajn (1866): | dvorani). Le urno, da bo skoro v redu! Straža V orož'je kliče. Precej bodo tukaj. Drugi strežaj. Zakaj pa odpovedali so |
| Valenštajn (1866): | daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z |
| Divica Orleanska (1848): | te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni |
| Divica Orleanska (1848): | se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Robinson mlajši (1849): | način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam pod orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni |
| Robinson mlajši (1849): | kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “ |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mozh, moja bramba, moje isvelizhanie. S'tako saſlonbo, s'takim oroshjam ſe ne bóm bal, pred puſhizami, katęre po dnęvi letę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakór Paſtir vdarjen, kadar bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iménu. Vezh ko ſhéſt komolzov velik je bil. — ˛S' ſtraſhnim oròshjem ſe uſtavi, sabávlja, ſe koſháti, ino vpije na Israelze rekozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hotli sidanje po ſili ubraniti. Toraj ſo mogli Judje s' oroshjem v' rokah sidati, ko bi morebiti ſovrashniki nad-nje planili. Tako |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Gozdovnik (1898): | bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško |
| Viljem Tell (1862): | Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi kmetje, vsi v orožji. Vsi (vskliknejo). Bog sprimi vas ! Ko drugi še na bregu |
| Viljem Tell (1862): | Seva, Miklav Pečnik in še štirje drugi kmetje, vsi v orožji. Melhtal (za prizorom. ) Že smo na gorskej stezi, le za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kavarni sta moški sedela dva Črnogorca — kakor zmirom, popolnoma v orožji; na mizi nista imela nikakoršne jestvine; takov je Črnogorski običaj |
| Divica Orleanska (1848): | je, kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In |
| Divica Orleanska (1848): | nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za |
| Divica Orleanska (1848): | žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi greste – Varite se dobro! |
| Divica Orleanska (1848): | delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim |
| Divica Orleanska (1848): | smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge |
| Divica Orleanska (1848): | clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | nemške vojske. Od velike ponosne armade ni bil ni jeden orožnik prišel domóv, kajti kar je bilo v bitvi pred Velegradom |
| Na krivih potih (1893): | jim je čudno zdelo, zakaj sedi spredi na grajščakovem vozu orožnik, in zvedljivo so stikali glave, ko je voz dričal mimo |
| Na krivih potih (1893): | če pride, zapró ga na dvajset let, kakor je trdil orožnik. Ali naj čaka tako dolgo nanj? Pa zakaj sta pričala |
| Na krivih potih (1893): | mesa in košček kruha. »Tega ne bova spravljala,« pravi starejši orožnik, naj se pa ptiči gosté s temi ostanki! « In zadevši |
| Na krivih potih (1893): | kakor da bi ga kdo z nožem mesaril, ko je orožnik prorokoval prihodnjost Malčkino. Med tem sta se bila orožnika okrepčala |
| Na krivih potih (1893): | počasi zalivati s pijačo. Pokrepčavši se nekoliko, opomni zopet prvi orožnik: »Naprej ne bova hodila, dovolj sva stikala po teh gozdih |
| Na krivih potih (1893): | tem, da je Malčka zanj izgubljena. Te sanje imajo pomen. Orožnik je govoril resnico. Malka dobi v kratkem dovolj snubačev in |
| Na krivih potih (1893): | so se vsedli grajščak, sodnik in jeden orožnikov, a drugi orožnik je sedel spredi poleg kočijaža. Dasi ljudje niso mogli videti |
| Na krivih potih (1893): | od griča do griča, grajščak pa je stal otrpel in — orožnik pred njim! Jeden orožnikov je bil namreč opazil, da se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v domači vasi. Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči |
| Na krivih potih (1893): | a ni se mogel ganiti z mesta. Zgrabili so ga orožniki in mu zvezali roke in noge z železjem. Prav čutil |
| Na krivih potih (1893): | je dejalo, da je nedolžen, če so ga bili tudi orožniki odgnali v zapor. Zaspal je zopet, a znova so ga |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | da si kradel. Če hočeš tako, naj te pa ženó orožniki precej jutri v zapor! " „Morda pa bo moj gospodar meni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | po vaši in po bližnji okolici tem bolj, ker so orožniki povsod sledili za tatom. Tudi to ni ostalo prikrito, da |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | sanjal, sama gola resnica. Ali ga niso res že preganjali orožniki? ! Misli in misli, a jedna misel mu pobija drugo, tako |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | mnogo hujše ji je bilo, ko je slišala, da so orožniki tudi pri njenem očetu pozvedovali in na njenem domu stikali |
| Lepi Tonček (1895): | družinah in soseskah. Večkrat so se bili pri Molčinovih oglasili orožniki. Hoteli so govoriti z Marjetico. Seveda jih niso pustili k |
| Lepi Tonček (1895): | A ko je že hodila, povedali so ji, kaj hočejo orožniki. No, povedati ni mogla mnogo, saj ni gledala nobenega onih |
| Lepi Tonček (1895): | slabo oblečena, kakor gozdna delavca. Če so bili pa marljivi orožniki, bili so še marljivejši tatovi in grabeži. Ni bilo dné |
| Rudninoslovje (1867): | robovi aca sl. 55 s ploskvami s. Sl. 58 kaže ortotip, kteremu sta roglja otopljena s ploskvijo r. V sl. 59 |
| Rudninoslovje (1867): | 48). sl. 47. sl. 48. IV. Ortotipni liki. (Orthotype Gestalten). Ortotip ¹) i vsi njemu sorodni liki so v vse tri druga |
| Rudninoslovje (1867): | i spet drugače spredaj i zadaj; ali krajše rečeno: Vsak ortotipni lik ima tri drugo na drugej navpik stoječe osi razne |
| Rudninoslovje (1867): | ali menj otopljeni (sl. 48). sl. 47. sl. 48. IV. Ortotipni liki. (Orthotype Gestalten). Ortotip ¹) i vsi njemu sorodni liki so |
| Rudninoslovje (1867): | se zovete stranski osi; ena je daljša, druga krajša. Najvažnejši ortotipni liki so: |
| Rudninoslovje (1867): | v Hramšah na Štajerskem. 2. Barit¹) ali težec (Schwerspath) kristalizuje ortotipno (sl. 53), vštrit ploskev c i d se popolnoma kolje |
| Rudninoslovje (1867): | od latinskega imena nitrum = salitra) navadno solitar (Salpeter) imenovan, kristalizuje ortotipno (sl. 56.) , sveti se, kakor steklo, bele barve i bele |
| Rudninoslovje (1867): | kot poprejšnji 4 Mispikel 1) ali arsenovnati kršec (Arsenikkies) krislalizuje ortotipno (sl. 54, 55), vštrit prizminih sl. 54. sl. 55. ploskev |
| Rudninoslovje (1867): | (Zinkspath, Kieselgalmei) kristalizuje ortotipno (sl. 56), vštrit dominih i prizminih ploskev je popolnoma razkolna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Rudninoslovje (1867): | stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo |
| Rudninoslovje (1867): | Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji |
| Rudninoslovje (1867): | osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej |
| Rudninoslovje (1867): | pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i |
| Fizika (1869): | Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. |
| Fizika (1869): | zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te koristi, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati |
| Botanika (1875): | en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so |
| Rudninoslovje (1867): | cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni |
| Rudninoslovje (1867): | 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je |
| Rudninoslovje (1867): | Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete se stranski osi — še navpik |
| Fizika (1869): | vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu |
| Fizika (1869): | na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri |
| Botanika (1875): | znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako |
| Botanika (1875): | pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji |
| Botanika (1875): | nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula |
| Zoologija (1875): | živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prevertaniga lahko maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh |
| Robinson mlajši (1849): | v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v |
| Zoologija (1875): | razširjena po vsem svetu, ladije so jo zanesle tudi na osamljene otoke. V Kini jo jedó kakor slaščico. Podgana skoti časih |
| Gozdovnik (1898): | velikanov se je počasno vsiljevala neka nedoločena svetloba. Na površju osamljene skaline ste moleli dve smereki kakor dve vidni prikazni svoje |
| Robinson mlajši (1849): | ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh |
| Genovefa (1841): | in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče šaljivo déd, „kako bote štiri hruške razdelili med pet osob takó, da v številbi nobenih drobcev ne bode. “ |
| Zoologija (1875): | da bi se opazil kak vpliv na duševno zmožnost posameznih osob. Nasproti temu pa velja za znak majhne ali slabe razumnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | čez dan skupaj biva, se sme računati, da teh 6 osob 2 — 3 bokale vode iz sebe izhlapijo. Po takem ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj 6 osob v eni sobi čez dan skupaj biva, se sme računati |
| Pozhétki gramatike (1811): | mosh; un couteau, nosh; mnoshno, kadar je vezh ſtvari al oſeb, poſtavim: les hommes, zhlovéki, ludje, moshje; les couteaux, noshi. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali shgé ali gorî: mnoshno, kader ſe govori od vezh oſéb al ſtvari, kakor tioits lisons, beremo, les feux brulent, ognji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boshji ſlushbi v ſholi poſkuſili. Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she dvoje obrasov, in na vſakimu obrasu je po dvoje oſéb (perſhon). Na pervim obrasu ſta kmet in kmetiza, takó napravljena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno podjetje dá A 2, B 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira pomeni: od njega, od nje, od njih, kakor je oſeba ali ſtvar prej imenvana. Tedaj kader rezhem j'en parle, hozhem |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo ſame na ſebi nékaj to je, ſo al kakſhina oſeba al ſtvar, kakor poſtavim: écolier, paul, livre, chapeau. P. Kakſhino |
| Pozhétki gramatike (1811): | dvoje ſhtevilo edinje, ino mnoshno: edinje, kadar je ena ſama oſeba, ena ſama ſtvar, poſtavim: un homme, en zhlovek, en mosh |
| Pozhétki gramatike (1811): | m s' tim ſkladni padesh ſta ena in ravno tiſta oſéba, kakor: je me flatte, ménim, al ſi perlisujem: tu te |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | otrokom, varvancom, ali sebi v izrejo ali za podučevanje izročenim osebam, se kaznuje s težko ječo od 1 do 5 let |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ker je ravno zavoljo pridrževanja omenjenih 6 pisem se več osebam veliko sitnosti skrbí in žalosti, pa tudi škode napravilo. Iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih |
| Fizika (1869): | nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da, so stvari, ki jih vsak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v |
| Gozdovnik (1898): | od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij |
| Pozhétki gramatike (1811): | je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med dve osebi A in B takó razdeliti, da dobi A 2, B |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pervo pleme beſedi. Ime. Imé je beſeda, ktira kashe eno oſébo, eno ſtvar, poſtavim: Pierre, Peter, Paul, Pavel, livre, bukve, chapeau |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenvaven je beſeda, ktira imenuje in kashe tiſto ſtvar al oſébo, od ktire rezhemo al odrezhemo. P. Kaj je imé? O. |
| Pozhétki gramatike (1811): | il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni kako oſébo al ſtvar: zhe tedaj rezhem il joue, jegrá, govorézh od |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' podſebo. Podſeba ali Imenvavni padesh glagolov klízhemo tiſto al oſébo al rezh, ktira je, al ktira dela to, kar glagol |
| Pozhétki gramatike (1811): | Se vſelej ſklada v' ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino lizu, poſtavim: je parle, govorim: je parle |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s hudodelstvom umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se |
| Ferdinand (1884): | nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | kmet: „On mora? “ Še zdaj si nismo zapomnili, da Slovenec osebnih zaimen sploh pred glagol ne stavi, kakor tudi Latinec ne |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Slovenec vender časi govor začenja s pomozniki, z okrajšano obliko osebnih zaimen in glagolov: „hoteti“? in sicer: a) v skrajšanih stavkih |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Najneukretniše pa je, ako stoji pred velivnikom (imperativom) okrajšana oblika osebnih zaimen: „Ga ujemite in k meni pripeljite! “ Kaj tacega se |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | 2. Stavkov ne smemo začenjati spomozniki, ne z okrajšanimi oblikami osebnih zaimen, tudi ne z okrajšano obliko glagolovo: hoteti: „čem , češ |
| Kupčija in obrtnija (1872): | svojej kupčiji drugo ime dati. — Zavarovalna društva pa ne smejo osebnih imen v svoje firme postavljati. Taka firma, v kterej je |
| Luteranci (1883): | skrivna prijateljica moja, kdor izpremeni svoje dejanje brez prepričanja iz osebnih uzrokov, je renegat. In tako najbolj gnusno, vse veke od |
| Luteranci (1883): | ne more zasluženo plačilo tu ali ondi izostati. V takih osebnih razmerah sta potovala Knafelj in Kriškar po Slovenskem tem navduševala |
| Gospod Janez (1884): | verjel? Predstavil se ni in tudi nje ni vprašal o osebnih njenih stvareh; mar mu ni bilo do tega, kajti polastila |
| Gojko Knafeljc (1899): | Tomko ima besedo! « Takoj je vse potihnilo; le par Tomkovih osebnih sovražnikov se mu je začelo rogati, med temi je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati |
| Fizika (1869): | Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central |
| Ta male katechismus (1768): | S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh |
| Fizika (1869): | Os, Achse. Os optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od |
| Fizika (1869): | plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga |
| Fizika (1869): | optična, optische Achse, 134. Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je lahko tam v duhu in v |
| Astronomija (1869): | ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka |
| Astronomija (1869): | oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med |
| Astronomija (1869): | koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej |
| Astronomija (1869): | časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak kraj točno naprej določiti, kar je |
| Astronomija (1869): | Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog |
| Astronomija (1869): | teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Al komaj to izgovorí, spotakne se osel na neki kamen, pade, in od pretežkega bremena pobit, ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in jima smejaje se reče: „Pač nista pametna, da vama osel prazen gre in se nobeden vaju na-nj ne vsede. “ — „Res |
| Zoologija (1875): | osel bil ves drugačen, kajti v tartarskih stepah živeči divji osel ali kulan je mnogo lepši, veči in hitrejši. Deseti razred |
| Zoologija (1875): | ravnalo s to trpežno in delavno živalijo, gotovo bi tudi osel bil ves drugačen, kajti v tartarskih stepah živeči divji osel |
| Zoologija (1875): | Vsi poskusi, te živali ukrotiti, bili so dosle brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzimi pobešenimi ušesi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kolęna ſe vershem , inu ſposnam , de ſim pruti tebi en oſèl. Nęshka (ſe ſmęja. ) Bogi Baron ! kaj ſi je persadęl — Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Oſèl! (ga od ſebe pahne. ) EDENAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , Shushek , Smeſhnava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pelikanov na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſlo in ſir naredò, Snaſh doſti vſiga 'méti. ” Tud' vbogi oſel giga mu : „Ak nimaſh s kom vositi, Goſpod savkashi, hozhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim ga kruha manjkalo nikoli! . — Dobro ſi jo sarobil ! Tudi oſel pravi : Naj raſte potlej trava, ali ne , kadar mene ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne |
| Sacrum promptuarium (1695): | shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan. 7. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ti nimaſh shęleti tvojga blishniga hiſhe, nyve, hlapze, dekle, vola, oſla, na vſiga, kar je njegoviga. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ke bi ſe bil na te vſędil, bi bil pak oſla isdaril. Baron. (ga k' ſebi oberne. ) Inu ti ſi njegovu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil Jesuſ rekel. Perpéljeta oſla k' Jesuſu. Uzhenzi ga ſ' plajſhem pogernejo, ino Jesuſ na-nj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino Isaka, ſvojiga ſina, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in stari smejali, ki so za njim tekli in mu osle kazali. Mislil je pa, kako bi jim to zasmehovanje povernil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de je copernik in so djali, ta jim bo še osle kazal; večidel vsi so mu pa življenje privoščili. Ko so |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povędat. Inu vſe to saſtojn, naj premiſlijo, sa-aſtojn ! — Smeſhnava. Uh oſli! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vùn , le vùn , pravim jeſt. Poberite ſe ! — Oſli, kaj menite , de je tukej oſhtarija? (k' Baronu. ) Vaſha Gnada |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim rezhe bres ſkerbi biti, jim perpelje ˛Simeona, pokláde njih oſlam, ino jim napové, de bodo opoldne tukaj jédli. Préden je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan dojdejo do hriba. Ozhe tukaj rezhe hlapzama: „Tukáj s' oſlam pozhakajta. Jàs ino Isak pa greva na goro Boga molit |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je, ino je imel veliko hlapcov ino dekel, velbljudov ino oslov. 15. Jakop gre v svoj kraj. Ko je Laban vidil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2 mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli 100.000. Perutnine mnogoverstnih plemén pa je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je nar več ovác, za temi goved, prešičev, kónj, koz, oslov in mul, in sicer v sledeči razmeri: ovác je 27 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po poti obloshènih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi drugi po verhu. “ Ko bi mígnil, vsamejo vrezhe s' oſlov, in odvesujejo vſak ſvojo vrezho. Sakaj v' tej rézhi ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov in òſlov. 15. Jakop gré v' ſvoj kraj. Ko je Laban vidil |
| Sacrum promptuarium (1695): | neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo vriba, in potem se |
| Valenštajn (1866): | nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej |
| Oče naš (1885): | ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in to mi je prav vgodno |
| Oče naš (1885): | je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi |
| Oče naš (1885): | tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Oče naš (1885): | fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me |
| Zlata Vas (1848): | od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki |
| Ta male katechismus (1768): | vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus na eni gorri uzhil: I. ſvelizhani |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet njegovi Jogri snotrej: inu Thomash s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Lukesha na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je blu oſſem dny dapovnenih , de bi tu Dete imelu obresuvanu biti, je |
| Ferdinand (1884): | vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | NASTOP. Tulpenheim ſam. Deklé ! ſkorej boſh v' mojih peſteh — Ob oſmih ſim jęj ohlubil priti Sdej je vshę ſkorej devęt! — Per |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je obę golſal — Miz. Gny ſhe nevedó vſe — Dones ob oſmih ima ta gerdeſh ſhe s'enim drugim, inu s'enim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pobere. Lubka, kaj ſi ſe vſtraſhla ? — Sej bo priſhal : ob oſmih bo priſhal — — — Ovbe, kaj je to sa en lep' perſtan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Ob oſmih boſh priſhal ? ob oſmih? — ti ſi ſizer oblubil — zhe beſędo ne dershiſh — — Sonze bo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Ob oſmih boſh priſhal ? ob oſmih? — ti ſi ſizer oblubil — zhe beſędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leto. Grozdje je bilo v enakim času, tó je, v oſmih dneh po nogradih in njivah ocvelo; léto popred se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vſakterimu dopadla, in zhudilo ſe je vſe, ki v oſmih minutah dve ſhtruzi ſroviga maſla is pinje ſe pervalite. Vezh |
| Rudninoslovje (1867): | 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. |
| Robinson mlajši (1849): | ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel |
| Blagomir puščavnik (1853): | da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar časa imam še na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime — je bil |
| Zeleni listi (1896): | mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico |
| Pozhétki gramatike (1811): | pédeſet, soixante , soixante et dix ou septante, quatre-vingt, ſhédeſet, ſedémdeſet. oſemdeſet, qutre-vingt dix, vent, mille, un million etc. devédeſet, ſto, tavshent |
| Pozhétki gramatike (1811): | njim ſkladajo. Deux cents hommes, dva ſt mósh, quatrevingts ans, oſemdeſet lét, six-vingts arbres, ſto in dvajſet drevéſ. Per létni zifri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Boga molilo. 30. Boshji zhudeshi. Moseſ ino Aron, po oſemdeſet lét ſtára ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino mu napovéſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poldanſhini boshji ſlushbi v ſholi poſkuſili. Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jami, ime ſeboj perneſe v leti 1730, vmerje 1774, ſtar oſemdeſét in pet let. Je rad delal in vino pil. Vezhkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko |
| Gozdovnik (1898): | sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Zlata Vas (1848): | če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſem ino trideſet let bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | svitlo skorjo po verhu dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro do rahliga, potem |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ves drugač kakor Hunci. Bil je čisto mlad, tankoraven; kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči |
| Stric Tomaž (1853): | pride somenj. Med drugimi tudi pripeljejo neko Kadronko z njeno osemnajst let staro hčerjo. Obe ste dozdaj pri bogati in pobožni |
| Zoologija (1875): | V Kini jo jedó kakor slaščico. Podgana skoti časih po osemnajst mladih na enkrat, in zgodilo se je vže, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Toraj so me peljali v čoln, ki je vodilo ga osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajſt, dvajſet, trideſet, ſhtirdeſet |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih: b, c, d, f, g, h, j, k, l |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi ludję; poglej , kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper. (pijen , perneſse eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj |
| Oče naš (1854): | boš enkrat, kako močno sim Te ljubil. “ Nace je zdaj osemnajsto leto doségel in Mêljard je sklenil, iz ljubezni do njega |
| Oče naš (1885): | ljudstvu toliko žalosti delalo. Vsako leto so mladenče, ki so osemnajsto leto doživeli, v vojaščino poklicali, jih v orožju vadili in |
| Fizika (1869): | je tedaj veča, kakor hitrost svetlobe. Hitrost galvanične elektrike je osemnajstkrat manja. Trpež električne iskre je skorej neizmerno kratek; različni opazovalci |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | enkrat ali dvakrat 1 lot te štupe. — Je pri gnojenju osipic prešiča driska napadla, stolci divjiga kostanja ali še bolje želoda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | mleko. Je prešiček dobro rejen in se mu je veliko osipic po koži spustilo, tolaži mu hudo vročnico s tem, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vezhkrat vimena ſvojih krav ogledovali in zhe bodo kakſhne oſépenze na njih sapasili, naj od njih nasnanje dajo, sató, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poduzhiti jih, kakó potrébno je, zhe ſo ravno otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi odraſhenim zhes kake leta sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | podajo podúk o tem. Nar poprej opomnimo, da kozé in osipce (Blattern oder Pocken) — in pa garje (grinte, Raude, Krätze, Grind |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 10. dan bele hraste, ki 12. dan odpadati začnó. Včasih osipce nazaj v truplo vdarijo , in huda driska umori bolno živinče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | takimi mladimi in starimi prešički početi, kteri garje, koze ali osipce dobe? V naših krajih se je ta nadloga zlo vgnjezdila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ste sicer kožni spušaji (Ausschlag), vunder niste edini. Kozé ali osipce (osepnice) večidel napadajo le mlado živino, so z vročnico združene |
| Revček Andrejček (1891): | kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare |
| Sacrum promptuarium (1695): | imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi |
| Sacrum promptuarium (1695): | de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro odmérjen. Zhe bi kdo ſam ravno ne smogel kaj oſkerbéti, mu bo pa ſadno drevo obilno pover- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe pa dolgo zhaſa sgoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njim ſe ni bati, de bi ne samogli ſvojih mlajſhev oſkerbeti in jih pomanjkanja obvarovati; blagor pa tudi mlajſhim, ktéri imajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſvoje shivínzhe poſasi, v' goſtínizo ali oſhtarijo pelje, ino oſkerbí. Drugi dan, preden odrine, da goſtínizharju ali oſhtirju dva denárja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enaka — Pa k shaloſti ſlednjiga zhaka; Nekter ſi jo ſam oſkerbi, Deſravno ſe tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. |
| Gozdovnik (1898): | dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in |