- schweifwirbelbeine
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo
schweifwirbelbeine schweissen schwerspath science scientiam scire Scit sclave scoglio scontrobucher sčakovanje sčasom sčasoma sčista sčistiti sčiti Sdovšek se seansores Sebast sebičnost Secchi secondo secundum seči sed sed. sedaj sedajle sedalo sedanji sedanjost sede sedeč sedeče sedem sedemdesetkrat sedemkrat sedemnajst sedemnajsti sedemsto sedentem sedes sedeti sedež sedinstvo seditio sedlar Sedlica sedlo sedlon sedmer sedmeroglav sedmi Sedušak seeklima segaje segajoč segati segnit segniti segret segreti sehwefelcyanallyl sehwefelleber sehwinkel sein sej seja sejalec sejalen sejalnica sejan sejanje sejati sejem sejmišče sekalec sekan sekanje sekati sekira sekovski sekretär sekunda sekundaren sekunden sel Sela Selan sele selen Selenice se_li Selim selišče selitva selivec Seljak seljan selo selterski sem seme semenski semenj semenje semi Semič Semičan Semičanka semini semiški Semita semkaj semle semlet semper semtertja sen senca sence senčen senčnat Sendeni senecio senem Senensis senes Seng-mel Seni senik seno señorita senožet Sentrelj senzarija Senje senjor senjora Sepora sept september ser seraf serafin serapa Sermat sermone sermones sermonum serpen serpentin Sertüner Servant serve servi serviens servientes serviet servum servus sesalec sesalka sesati sesedati sesedših sesek sesesti sestanek sestava sestavek sestaven sestavina sestaviti sestavljajoč sestavljanje sestavljati sestavljen sesti sestra sestrica sestrična sestrin sestrinski sešit sešitek sešteti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo |
Kemija (1869): | spojita v en kos. Pravimo: Kovno železo se dá variti (schweissen). 3. Jeklo ima v sebi l do 2 % ogljenca. Dobivamo |
Kemija (1869): | Urstoff, pratvar. Usnje, 491. V. Val, Zilinder. Vanadijum, 345. Variti, schweissen, 423. Verbinden chem. , spojiti. Verbindung, spojina. Verbrennungsprodukt, izgorina. Verbrennungsrohre, sožigalna |
Rudninoslovje (1867): | Železnem i v Hramšah na Štajerskem. 2. Barit¹) ali težec (Schwerspath) kristalizuje ortotipno (sl. 53), vštrit ploskev c i d se |
Kemija (1869): | ki se krajše barit zove. Njegova najvažniša spojina je: težec (Schwerspath), to je: žveplenokisli barit, BaO.SO3, ki se kakor kristalizovana ali |
Pozhétki gramatike (1811): | mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est |
Sacrum promptuarium (1695): | sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu |
Sacrum promptuarium (1695): | sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
Sacrum promptuarium (1695): | je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu |
Sacrum promptuarium (1695): | inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je |
Sacrum promptuarium (1695): | te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znebili radi. Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik |
Valenštajn (1866): | te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka |
Robinson mlajši (1849): | ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko |
Oče naš (1854): | se vlekli od morja dalječ v deželo in so se sčasom v visoke gore narasli. Ni jima bilo prav dobro pri |
Astronomija (1869): | in toplota zmanjšuje, in to zmanjševanje bi se bilo moralo sčasom vendar tudi na solncu vkljub njegovi silni velikosti pokazati. Ali |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je z nova zjokala, videča, da o otroku ni sledu. Sčasom se celo najhuje rane zacelijo in Marjeta je tudi postala |
Rudninoslovje (1867): | so gručave i zrnastega zloga. sl. 16. Nektere zvrstí se časoma spremínjajo v malahit, ali samo na površji ali tudi skozi |
Kemija (1869): | časoma odteka skozi luknjo o v valjaste kalupe, kjer se strdi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | britve za serce njegovo. Bal se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna |
Zlata Vas (1848): | so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali |
Zlata Vas (1848): | imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih |
Zlata Vas (1848): | viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pošten, kot poprej ostane; ravno s tém si je pa s časama Hirlandino ljubezin tako perkupil, de mu zadnjič na vprašanje |
Tine in Jerica (1852): | za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmetje, ki imajo dosti živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu |
Na stricovem domu (1860): | je dozdevalo, da Mina ne vé ravno veliko prijetnega povedati. S časom je obema govorice zmanjkalo, obmolčala sva obá, da si |
Čas je zlato (1864): | učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne |
Slovenske večernice (1865): | otroci so bili krasni, odrasli, krepki mladenči, ki bi mogli s časom biti, kedar bi se dobro odredili in omikali, deržavi |
Ivan Slavelj (1876): | Mihelu pod nogami, moj brat! « Tako se izpreminja čas, in s časom se je bil izpremenil tudi Jakope Jermenovec, tako da |
Pomladanski vetrovi (1881): | njen mož še živ vrnol na svoj dom, jela je s časom bledeti in ugašati. Ljudmila je mislila na Vinkovo smrt |
Planšarica in pastir (1881): | spozabila, da jej je ušla kaka pregrešna beseda. Pozabila je s časom strah in zopet je več let planšarila. Toda, česar |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | za veliko bitev, in tudi za bran razširjene ograje jih s časom utegne biti premalo, ako jih prevaramo in na jednem |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | bil navadno starejši. V mestih ali gradiščih je bilo to s časom drugače. Bramba pred vedno opasnejšimi plena željnimi tujci in |
Roza Jelodvorska (1855): | eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma |
Astronomija (1869): | nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
Zoologija (1875): | hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil na žive in leteče ptice, da jih |
Stelja in gnoj (1875): | pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer |
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | puž, ki drevo skrivaj spodjedajo, in če jih ne pokončajo, s časoma umoré. Vertnar in gojzdnar nevarnega sovražnika ne zapazita, dokler |
Žalost in veselje (1870): | da celó smertnim nevarnostim kljubuje. Tudi Aleš se je uterdil s časoma. Poprej je bil še mladeneč otročjih misli, otročjih čutov |
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | i ki se naselijo v notranjem telesu gosenc i jih s časoma vničijo. Ako nastane ta bolezen pri prav mladih gosencah |
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | katerem je bila ustanovljena. O »Knezu« bodemo naposled obširneje govorili. S časoma je bilo tudi Macchiavelliju dovoljeno, verniti se v Florencijo |
Mačeha (1883): | tudi lena. Jaz nočem vedeti za nobeno delo. Postala bi s časoma Vam in Vašej hiši neprenesljiva kazen. — Imel bodem kuharico |
Domačija nad vse! (1889): | hodil veliko okoli. Družbinsko jednolično življenje bi ga bilo sicer s časoma gotovo utrudilo, ker v njegovem značaju je že bila |
Domačija nad vse! (1889): | bitje«, dejal je nató oče majaje z glavo; »kam prideš s časoma s svojimi nespametnimi predsodki? Tú se zopet prikazuje sad |
Slučaji usode (1897): | vas, da se preveč ne ogrevate za-me! Pregloboka čustva postajajo s časoma vir bridkostim ali pa dolžnostim dvema položajema, katerih v |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu |
Genovefa (1841): | zhaſa ſta ſe bila ſîlno poſtarala in nju laſjé ſo s zhaſama ſivéli. Obá ſta bila zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako bi mogli delo s shivino hitreji opravljati, ter ſo s zhaſama drevo snaſhli. Drevo ali plug je per kmetiji nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama goſenze isvale, ki ſe zhes nekaj zháſa v meſhizhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ſlovenſkiga naroda, le viſoki glaſ zherka a ſe je s zhaſama v glaſ ä, premenil. ” Mora ſe rezhi, de je |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi |
Robinson mlajši (1849): | jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobre hruške in pusti sok tako dolgo stati, de se sčisti, potem ga v pocinjeno kozo precedi in ga počasi vreti |
Kuharske Bukve (1799): | inu ravnaj, kakor s' drugim vinam; kader ſe v' ſodzi ſzhiſti, ga preſnámi v' ſtaklęnze ali v' flaſhe. |
Kuharske Bukve (1799): | ga permęſhaj v' shupo, katira je v' kosi, de ſe ſzhiſti, Potle jo prezędi ſkusi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na pašo, alj kedar je vprežena, se lahko vidi, kako sči. Tudi hlapcom in pastirjem je treba ostro zaukaziti, da naj |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vidi, kako je potrebno paziti, alj živina prav in zdravo sči alj ne; in da se ne sme motiti alj poganjati |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire |
Divica Orleanska (1848): | jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 do 12 veder vina |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar |
Viljem Tell (1862): | mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
Fizika (1869): | širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo |
Botanika (1875): | v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat |
Kemija (1869): | so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo |
Kemija (1869): | je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih |
Kemija (1869): | teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta |
Kemija (1869): | resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali |
Zlatorog (1886): | Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in |
Robinson mlajši (1849): | ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino |
Biblia (1584): | njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite |
Biblia (1584): | rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr |
Biblia (1584): | ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal |
Biblia (1584): | Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te |
Sacrum promptuarium (1695): | je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh |
Branja, inu evangeliumi (1777): | eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se |
Robinson mlajši (1849): | njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin |
Fizika (1869): | okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že |
Botanika (1875): | v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke |
Sacrum promptuarium (1695): | ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo |
Pozhétki gramatike (1811): | beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada |
Genovefa (1841): | puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo te shaz tam bo tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou |
Zlata Vas (1848): | Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej |
Divica Orleanska (1848): | danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci |
Mlinar in njegova hči (1867): | in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda |
Mlinar in njegova hči (1867): | za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o |
Botanika (1875): | občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica |
Revček Andrejček (1891): | ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. ) |
Biblia (1584): | nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe |
Biblia (1584): | inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali |
Biblia (1584): | je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera |
Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres ſkerbi ſpité, inu zelú ne miſlite, de bi ſamy ſebe varuvali. Odprímo danàs ozhy zhes ſovſashnike naſhiga isvelizhanja: ſkuſhajmo tęiſte |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de |
Genovefa (1841): | muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vendar je Jelica spoznala resnico pregovora: Prevzetnost in terdo sercé Seb’ in drugim žalost storé. |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | niti živina ne sme preveč obložiti. “ Kdor že preveč na seb’ imá, Težina majhna ga konča. 89. Lovec in pes. Neki |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih |
Viljem Tell (1862): | mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell |
Valenštajn (1866): | Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se |
Stelja in gnoj (1875): | mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in |
Revček Andrejček (1891): | zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati |
Zeleni listi (1896): | Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden |
Biblia (1584): | inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo |
Biblia (1584): | toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu |
Biblia (1584): | pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar |
Genovefa (1841): | po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne bojo prišli, ko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani |
Valenštajn (1866): | moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li |
Izidor, pobožni kmet (1887): | Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V |
Robinson mlajši (1849): | kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se |
Robinson mlajši (1849): | sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv |
Blagomir puščavnik (1853): | domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove |
Blagomir puščavnik (1853): | Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega |
Blagomir puščavnik (1853): | celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v |
Zlata Vas (1848): | druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si jez v Semču ne mogel za-nje |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu |
Fizika (1869): | ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da |
Stelja in gnoj (1875): | in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora |
Gozdovnik (1898): | zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | sem pred burgo. Tam so gospodje zbrani in tiho med soboj govoré. Meni nij dobro pri duši, in dozdaj sem še |
Na Žerinjah (1876): | ni pekoč. Sedaj je vse pokopano, vse minolo, in pred soboj imate le — življenje! Življenje — svoje in svojih ljubih. " Starka nij |
Na Žerinjah (1876): | ste prišli tudi teta Amelija in baronica. Zadnja je prinesla soboj šopek, pa vendar ga nij oddala takoj po svojem jutranjem |
Na Žerinjah (1876): | migljaje k višku ob njenem krilu. Obrnivši se ugleda pred soboj postarnega moža v visokih škornjih, katerim se je poznalo, da |
Cvet in sad (1877): | tej svojej jezi, v katerej je ponevedoma tudi sam s soboj govoril, nij videl, da ga precej od blizu nekdo ogleduje |
Cvet in sad (1877): | je Šepec to izgovoril, skočil je naglo po konci. Pred soboj je zagledal žandarma z nataknjenim bodalom. Hotel je preko žage |
Cvet in sad (1877): | zagozdo v poko, ki jo je rezna žaga puščala za soboj, kakor da bi hotel ž njo vse svoje grehe v |
Ponarejani bankovci (1880): | poštenim delom nov dom narediti si in svoje ljudi za soboj poklicati. Če ne pojde s poštenim, naj ide kakor hoče |
Ponarejani bankovci (1880): | zložil kar skupaj, zavil jih in spravil, vzdigne Zakrajec pred soboj stoječo čašo vino in se pijoč ozre po druščini. Nihče |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | aku Bog ſvojo mozh na perloshi. Reslozhena je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od ſvoiga lubesniviga Petra, katiriga je sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na pravo viero preobrazhat poklizou, katiriga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi maramo, ti gledei sa tu gor. Sdei pa med ſaboi govorijo, koker ima sapiſſanu S.Mattheush cap. 27. Non licet eos |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhna natura h' grehu ſyli, kader nas hudobni tovarſhi s'ſaboi vabio, kader ſe nam ta navarna perloshnoſt ponuja, tedei dobru |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | oblastjoi Soditi skus pravizo. v'Peku greſhnike vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha |
Pozhétki gramatike (1811): | Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh |
Ta male katechismus (1768): | be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je |
Ta male katechismus (1768): | de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po |
Zlata Vas (1848): | na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago |
Stric Tomaž (1853): | pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka |
Mlinar in njegova hči (1867): | prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s |
Botanika (1875): | druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče |
Zeleni listi (1896): | je, ljubi oče«. »Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki bi blá 's teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa Jok bríſhe , ki'ga 'ſkríti ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | otrôkam ſliſhi Şláve, Tje bómo nájdli pót, kjer njé ſinóvi Şi próſti vól'jo véro in poſtáve, Ak pa naklónijo nam ſmèrt |
Branja, inu evangeliumi (1777): | zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino |
Genovefa (1841): | rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On je tako hôtel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko vidi, de nam vſe to v glavo ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali unim kmetiſhu (gruntu) ſhe kaj popraviti da, na kterim ſl je priden goſpodar shé trideſet in vezh let prisadeval, ſvojo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſl ſaj, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſl ſaj, de ſi je. Eden prekoplje ſvoj travnik in ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa *) ſkup 87 gold. 22 kr. v ſrebri. Kdo bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v treh meſzih tak |
Sacrum promptuarium (1695): | Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum |
Sacrum promptuarium (1695): | ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei |
Sacrum promptuarium (1695): | na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice |
Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere |
Čas je zlato (1864): | zmeni. »Le se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je |
Ta male katechismus (1768): | inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list |
Robinson mlajši (1849): | otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si |
Sacrum promptuarium (1695): | v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh |
Zoologija (1875): | repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta |
Ta male katechismus (1768): | od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
Ta male katechismus (1768): | pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi |
Stric Tomaž (1853): | Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega — to bo |
Astronomija (1869): | omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | infrange, ſquarcia vene, nervi, muscoli, arterie. Al primo ſuccede il ſecondo colpo, al ſecondo il terzo, e li replica il bar |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nervi, muscoli, arterie. Al primo ſuccede il ſecondo colpo, al ſecondo il terzo, e li replica il bar. baro, e li |
Sacrum promptuarium (1695): | zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat |
Sacrum promptuarium (1695): | pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena |
Sacrum promptuarium (1695): | dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je |
Sacrum promptuarium (1695): | ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel |
Sacrum promptuarium (1695): | nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
Sacrum promptuarium (1695): | bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. |
Sacrum promptuarium (1695): | Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku |
Sacrum promptuarium (1695): | lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa |
Blagomir puščavnik (1853): | Oh! ko bi ti bila le še enkrat v roko seči in se za vse storjene dobrote zahvaliti zamogla! ” Še nekaj |
Revček Andrejček (1891): | pa Franici na ljubo tvoje citre ob tla treščil. (Hoče seči v koš po citre. ) Andrejček (umakne se mu). Grešnik, prosim |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napaden od nekega hudobneža, ki mu je po njegovi uri segel in mu jo po sili vzeti hotel. Napadeni se je |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji |
Zlatorog (1886): | svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z |
Gozdovnik (1898): | je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno |
Genovefa (1841): | je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gre iz jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah |
Ferdinand (1884): | do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém |
Roza Jelodvorska (1855): | ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje |
Viljem Tell (1862): | svoj rod in svoje žene! Reselman (stopi v sredo). Ne sézite po meču brez prevdarka! S cesarjem brez krví se pogodíte |
Valenštajn (1866): | menoj? Al boste novemu gospodu Zvestejši, nego staremu ste bili? Sezite na poštenije mi v roko, Da boste varovali mu život |
Zlatorog (1886): | Ozkem, strmem, dimniku podobnem, Segne kvišku naposled z desnico, Zgrabi trde kámene ostríne, Drzen skok |
Zlatorog (1886): | si za nédrije In že pričénja s pripovestjo svojo, Kar segne urno stari Jaka vmes In reče z važnim glasom: »Bom |
Na Žerinjah (1876): | od tukaj se vidi cela enobarvena dolina, in kamor oko seza, sivozeleno borovje. Le tam doli, v zakotji se vzdiguje proti |
Iz življenja mlade umetnice (1890): | I. Ono grdo, gostó obljudeno predmestje je kraj, do katerega seza moj spomin. Stanovala sem z roditelji svojimi v drugem nadstropji |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | Kamenski, koder je ukazoval gospod Jakop in tudi tam, kamor seza pravica samostanska. « »In kdo ti je dal to pravico, presrečni |
Divica Orleanska (1848): | pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej |
Blagomir puščavnik (1853): | igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se |
Revček Andrejček (1891): | morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela |
Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino bolj jo mika. Posheljiva Eva ſeshe po ſadu, ga uterga, ino jé. Tudi Adamu ga da |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga. Potlej ſéshe po slatnino ino ſrebernino ino brehke oblazhila, ino jih dá |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rodovine ſpravili ali sverſtili, in ſhtevilo sdaj snanih raſtijivnih plemenov ſéshe bliso do 100,000! v kterim ſhtevilu pa je, poſtavim |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa |
Roza Jelodvorska (1855): | Častimir in Strašimir si zdaj po viteški návadi v roko sežeta, in s serčno prijaznostjo objameta. Vsa jeza in sovraštvo med |
Revček Andrejček (1891): | ne o tem! Jeklen. Tu je moja roka! Nobene besede. (Sežeta si v roke. ) Grešnik (zase). Ali je morda Andrejček hudiču |
Blagomir puščavnik (1853): | roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni |
Robinson mlajši (1849): | skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
Sacrum promptuarium (1695): | omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu |
Sacrum promptuarium (1695): | vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan |
Sacrum promptuarium (1695): | njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi ſe od leta do leta naſelijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | da bi nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile |
Zlata Vas (1848): | ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlomſhkov Janes. Jih shé prav vſadil ni, ménim. Şadaj pa tudi vezh nozhe drevja ſaditi. ” To ni prav, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deléshnikov je na novo k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in s veſéljem Vam ga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | C†L†C †W†M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. |
Robinson mlajši (1849): | so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa |
Mineralogija in geognozija (1871): | prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se |
Lohengrin (1898): | meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga ozhta † inu Boga ina † noi Boga Svetiga Duha † Amen. Sedei ga ti dovidonkei. Jedi ti dobri Duh spet nate krei |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta inu sina noi svetiga duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | more prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo govo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega † |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
Branja, inu evangeliumi (1777): | kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn |
Branja, inu evangeliumi (1777): | pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te |
Revček Andrejček (1891): | so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s to priliko. Če bi |
Revček Andrejček (1891): | celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej |
Revček Andrejček (1891): | užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si |
Pripovedke za mladino (1887): | Kočijaž bi bil pač rad ter se že vsedem na sedalo, da bi pa sam vlekel, tega pa ne storim. ” Ko |
Pripovedke za mladino (1887): | rada za kazen v voz vpreči. Petelinček se vsede na sedalo ter kočijaži, in hajdi! se udero v dir, da se |
Gozdovnik (1898): | kož, siromašna mrežna postelj, konjska lobanja, ki je služila za sedalo, to je bilo vse, kar je bilo v njej. Bila |
Rudninoslovje (1867): | ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi |
Rudninoslovje (1867): | ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals |
Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh |
Pozhétki gramatike (1811): | naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu |
Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. Avoir reçu, prejéti. Deleshje. Sdajno. Recevant, prejémajózh, prejmejózh. Preteklo. Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél |
Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant, vrazhajózh, vernejózh Preteklo. Rendu, rendue, vernen, vernena Ayant rendu |
Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno. Tombant, padajózh. Prihodno. Tombé, paden. Étant tombé, padel. Prihodno. Devant |
Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant aimer |
Pozhétki gramatike (1811): | eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne ſpremeni, to |
Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. S'être repenti, ſkaſati se Deleshje. Sdajno. Se repentant, ſe kaſajózh Preteklo. S'étant repenti, ſe ſkaſajózh |
Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni zhaſ. Finir, konzhuvati, konzhati. Pretekli. Avoir fini, konzhati. Deleshje. Sdajno. finissant, konzhujózh, konzhujozh. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja |
Zoologija (1875): | rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Očeta Papeža stolnico za slavijansko pismenstvo osnovati. 13. dan sedajniga mesca so ga pokopali in velika množica ljudí iz vsih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je keršanska véra po celim svetu od perviga do sedajniga ali devetnajstiga stolétja po Kristusovim rojstvu razširjevala, bo mende vsaciga |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega |
Pozhétki gramatike (1811): | edinje ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri |
Pozhétki gramatike (1811): | bi prejel; rendrai, bom vernil, rendrois, bi vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois |
Pozhétki gramatike (1811): | Od ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant v' ons: aimant, nous aimons: finissaru, nous |
Pozhétki gramatike (1811): | glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais |
Pozhétki gramatike (1811): | Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim |
Pozhétki gramatike (1811): | aimant, ils aiment, finissant, ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' |
Pozhétki gramatike (1811): | je rendisse, jes bi vrazhal, jes bi vernil. III. Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi: 1. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v |
Ferdinand (1884): | zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | delati za tiste, ki bodo za nami. To mora biti sadanji čas naša uloga, naša naloga, ako nočemo zaostajati za našimi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | modri sv. Pavel. (Kon. sl.) O zadevi slovenskega političnega časopisa. Sadanji čas tirja od nas, da na eni strani to popravimo |
Pozhétki gramatike (1811): | Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe |
Pozhétki gramatike (1811): | tombés, bote Ils seront tombés, bodo padli, e, e Pogajiven. Sdajni. Je tomberois, jes Tu tomberois, ti Il tomberoit, on bi |
Pozhétki gramatike (1811): | bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit |
Pozhétki gramatike (1811): | salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée ſim lublen (lúblena) al lúbleno |
Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es, Il est, Nous sommes, Vous |
Pozhétki gramatike (1811): | ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend |
Pozhétki gramatike (1811): | fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan |
Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant |
Pozhétki gramatike (1811): | one bili, e, e lubi- li, e; e Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Aimer, lubiti Pretekli. Avoir aimé, lubiti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega |
Gozdovnik (1898): | dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji |
Pozhétki gramatike (1811): | ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen e: aimant, que |
Pozhétki gramatike (1811): | al prihodni, ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v' ſdajni zhaſ perloshivniga nakló, kakor; II faut, il faudra que vous |
Pozhétki gramatike (1811): | aimeras, il aimeroit, nous aimeríons, nous aimeriez, ils aimeroient. Pogajivni ſdajni. Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez, roient. J' |
Pozhétki gramatike (1811): | ognji pezhejo, shgejo, goré. Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ, ktir |
Pozhétki gramatike (1811): | je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil, j'aimerois |
Pozhétki gramatike (1811): | Vprava perva. Kader pervi glagol, kir hodi predvésjo que, je ſdajni al prihodni, ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je tiſti zhaſs taku v' shpotu biu, koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi na podſtopte? kolku grehu vi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar Ferdinand miloſtlivo poterdili. Dolshnoſti zeſarſke kraljeve drushbe v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je Ferdinand ſedajni Zeſar vladar zeliga zeſarſtva poſtal. „ 4 „ je priſhel vkas novih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premij) sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pravi v kmetijstvu: s časam naprej iti, se po sedajnih potrebah ravnati in za svoj živež skerbeti. Zavoljo tega nej |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in |
Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamniti, nekſeri ſo zlo okrogli, drugi na oſem voglov. V ſadajnih zhaſih ſo snajdni Ijudjé sazheli maſhine ali take naredbe napravljati |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh take ſoderge, vſtiljati, da doſti in dobriga gnoja. V ſadajnih zhaſih ſo téga uzheni sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od |
Mineralogija in geognozija (1871): | gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje |
Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | in v dveh letih so postavili cerkev in zvonik nad sedanjo Bistrico na mestu, kjer se zdaj pravi: "Na Pozabljenem". Da |
Pomladanski vetrovi (1881): | plemenitega srca, ki sta si prizadevala, da bi narod s sedanjo osodo spoprijaznila, da bi ga s pravičnostjo in osobito ljubeznjivostjo |
Luteranci (1883): | ne more, in z ljubeznijo mu hočeta potem stotero povračati sedanjo žalost njegovo. Rudeti je jelo nebó ondi za Viženskim vrhom |
Milko Vogrin (1883): | mi zdi, da ne bodem dolgo srečna; zatorej mi pusti sedanjo srečo. Sanjalo se nii je, da so ga vrgli valovi |
Zvezdana (1883): | boljše priložnosti, preurno ste ravnali, prihranili bi si bili lahko sedanjo težavno nalogo. A kaj ne stori ljubezen, česa ne obljubi |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | v mestu, jeden pred rotovžem, drugi na Starem trgu pred sedanjo sódsko hišo. V ta dva vodnjaka se je napeljevala voda |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so na Velikem trgu pred nekdanjo stražarno (Schildwache) sredi med sedanjo gimnazijo in mestnim zidom, ki je pritekel ob oglu sedanje |
Od pluga do krone (1891): | Stala so na Vélikem trgu pred nekdanjo stražarnico sredi med sedanjo gimnazijo in mestnim zidom, ki je pritekel ob oglu sedanje |
Abadon (1893): | bedastih činov, ali — kakor človek pravi tako lažnjivo kakor blagorečno - sedanjo tvojo usodo. Nečem ti očitati, kar se ne da popraviti |
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | Kakor bi denar, drugače razdeljen, svet spreobrnil, tako zdaj varuje sedanjost, da se le počasi ločimo od starih naprav in zmerno |
Mahmud (1870): | deležen gospodove sreče. Zbudila ju je iz sladkih sanj grozovita sedanjost. Razvnele so se v vasi hiše in ogenj je bil |
Na Žerinjah (1876): | ne poznaš papá. Pa ne govoriva o tem, saj je sedanjost tako lepa; kedo bo mislil na hudo uro, dokler solnce |
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | prihodnjost vendar le zagotovljena. Če pa ta narod, ponosen na sedanjost, v žalostno preteklost zadnjih stoletij se ozira, če se spominja |
Mešana gospôda (1881): | je dekletom in ljubosumnim ženam razodevala negotovo prihodnjost in neznano sedanjost; preganjala je uroke, zagovarjala kačji pik, in kazati je znala |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | zamaknena drago jej bitje, mislila je na pre- teklost in — sedanjost, a pri tem jej je nehoté zaigrala svetla solza v |
Na krivih potih (1893): | spanje. Pozabil je za kratek čas na vse nadloge, vso sedanjost, polno bridkostij. Vendar dolgo ni spal. Vtisi preteklega dne so |
Očetov greh (1894): | dasi se mi je šele pripravljati za ta stan. « »Za sedanjost govorite prav! « deje ona; »a potem —! Vaša prihodnjost, ali naša |
Gojko Knafeljc (1899): | drugod. Šele njegov nekam slovesni glas jo je pozval v sedanjost. Ali ko mu je pogledala v oko, je takoj vedela |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti |
Zeleni listi (1896): | Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpo. Oh Nęshka! konz me bode. SHESTNAJSTI NASTOP Goſpá ſedeozha , Nęshka , Baron. Baron. (pride is ſhtibelza; en zhaſs mozhy. ) Ni |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | doli ſkusi tę poſtranſke vrata. ) PETI NASTOP. Tonzhek , inu Goſpá ſedeozha. Gospà. Toku dolgu , de godzi pridejo, moj Goſpod ne ſmęj |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek ! tò je moj Matizhek! DRUGI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpá ſedeozha. Nęshka. Tok pridi , pridi enkrat, lubi moj ! gnadliva Goſpa te |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saperl , inu sa naprej podvuzhil. (grę. ) TRĘKI NASTOP. Nęshka, Goſpá ſedeozha. Gospá. Sa boshjo volo , Nęshka , poglej, kakòrſhna ſim — Mladęnzh bo |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu gnadliva Goſpá ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki |
Domen (1864): | iz, mlina po tej stezi nazaj, videl je korenjaškega Domna, sedečega tik gazit, kako so mu debele solze tekle izpod perstov |
Domen (1864): | Domna je našla v stranski izbici pri županovih na samem sedečega, tiho kakor bi čakal koga. Roke je imel uklenjene z |
Sosedov sin (1868): | semenj, Anton, v semenj? " vpraša mimo gredoč kmetič na vozu sedečega soseda. „V semenj. — Ti ne pojdeš? " „Bašti ne morem; imam |
Žalost in veselje (1870): | ko so drugi sedeli. On pa prime enega zraven sebe sedečega sodnika za podpazduho, pomakne ga stran ter sam sede na |
Dóra (1885): | pa željno upiram v črni, kriti koleselj. Voznika, na kozlu sedečega, posilil je sméh, zagledavši mojo navdušenost, meni pa je naenkrat |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | Svečenik Naum pripoveda, da ga je pri Nemcih sam videl sedečega v sredi njih tako, kakor bi bil njih zadružnik in |
Brata (1888): | vzdih mu prikipi iz prsij. Precej časa zré na brata, sedečega mirno na klopi, potem mu oko nehotoma uide po bornem |
Lisjakova hči (1892): | so govorili, in med drugim je vprašal gospod sebi nasproti sedečega častnika: »Ali je res, da je odšel nadporočnik Ahnenfels na |
Jara gospoda (1893): | ki je sedèl poleg sodnika, hoče z nogo dregniti nasproti sedečega davkarja, kakor bi se imela v čem sporazumeti, zadene pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi |
Tiun - Lin (1891): | zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil zadel ob kamen, se je prevernil in v njem sedeče prekucnil v vodo. Precej sta bila Pankracij in njegov spremljevavec |
Zoologija (1875): | bo spolsteni. Rožene spužve (Ceratospongia) nahajajo se samo v morjih sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo, trgajo od skale, potem izpero |
Biblia (1584): | je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku |
Sacrum promptuarium (1695): | ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat |
Ta male katechismus (1768): | le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno |
Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in vsled |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je |
Zlatorog (1886): | greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih, |
Biblia (1584): | inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar |
Biblia (1584): | timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my |
Pozhétki gramatike (1811): | quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati |
Sacrum promptuarium (1695): | prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino sadovoljni ſo sdaj ſpet v' ſvoji desheli prebivali. 49. ˛Sedem Makabejſkih bratov. ˛Szhaſama ſo Judje ſpet v' grehe sagasili, ino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | klaſja. Tedaj Joshef rèzhe: „Bog osnanuje kralju, kar miſli ſtoriti. ˛Sedem debélih krav ino ſedem polnih klaſóv poméni ſedem rodovitnih létin |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudém vſaj sadnjizh dobro goditi. “ 21. Joshefovi bratje v' jézhi. ˛Sedem rodovitnih létin sdaj pride, kakor je Joshef prerokoval. Joshef gre |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih |
Zlata Vas (1848): | zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga |
Zlata Vas (1848): | je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih |
Deborah (1883): | sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo pomorjenih. Kralj Antijoh poklizhe tudi néko mater ſ' ſedmémi ſinovi pred-ſe, ino jim ukashe per tej prizhi ſvinjſko meſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novi sakonſki bogati — zhe pridno delajo in hranijo. ” „Otrokam pred ſedmémi letmi láſ ne ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu |
Fizika (1869): | različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata |
Fizika (1869): | Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja |
Zlata Vas (1848): | dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jesik odręsal — Ansh. Klobuk imam tudi nov ; ſim dal sân ſedemnajſt reparjov — koku ti dopade Mizka — Miz. Tudi klobuka na tri |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poterpe , Goſpod shlahtni; jih bom ſkorej najdel, ſej jih vshę ſedemnajſt lęjt iſhem. Shush. Shęntani tat! na zęſti je bil najden |
Zlata Vas (1848): | Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil |
Deborah (1883): | se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj |
Zlatorog (1886): | kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In |
Sacrum promptuarium (1695): | expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo |
Sacrum promptuarium (1695): | ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de |
Biblia (1584): | pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le |
Zlata Vas (1848): | se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je |
Zlata Vas (1850): | strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi |
Sveti večer (1866): | je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k |
Ferdinand (1884): | njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli |
Tiun - Lin (1891): | pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na |
Gozdovnik (1898): | sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino |
Genovefa (1841): | prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi |
Genovefa (1841): | nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je |
Genovefa (1841): | in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu |
Genovefa (1841): | poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de |
Genovefa (1841): | omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku |
Biblia (1584): | Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod |
Zlata Vas (1850): | šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod |
Tine in Jerica (1852): | k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri |
Blagomir puščavnik (1853): | prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato vas |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je precej videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je |
Genovefa (1841): | ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v |
Genovefa (1841): | ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje |
Genovefa (1841): | je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno |
Genovefa (1841): | vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga |
Genovefa (1841): | votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro |
Sacrum promptuarium (1695): | skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dni zaporedoma. Potem bo terda koža, na kteri so garje sedele, zopet mehka postala. Akoravno si pa garje odpravil, moraš vendar |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dokler ni bila polna kad. Vse so okrog kadi zdihaje sedele. Ko so se naveličale čakati in so hotle svoje denarje |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer te bo milo pa gorko podnebje kmalo okrepčalo in sedele bove zopet pri studencu pa od kaj boljšega se menile |
Branja, inu evangeliumi (1777): | is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu |
Zlata Vas (1848): | polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že |
Zlata Vas (1848): | Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka |
Izidor, pobožni kmet (1887): | se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Inu koker so Angelzi v' belemu oblezheni per njegovemu grobu sedelli, toku be imelli tudi leti v'koker sneh belieh gvanteh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so taiſti uſſellej zhaſty uredni, katiri so na Moyſesovi priſhenzi sedèlli, deslih so doſti hudega sturilu v'dijanju , inu is tega |
Biblia (1584): | volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je tje |
Robinson mlajši (1849): | bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te |
Tiun - Lin (1891): | vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem |
Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro |
Divica Orleanska (1848): | miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in |
Divica Orleanska (1848): | večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je |
Divica Orleanska (1848): | goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To |
Blagomir puščavnik (1853): | ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je |
Roza Jelodvorska (1855): | Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj |
Valenštajn (1866): | sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na |
Deborah (1883): | Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to |
Občno vzgojeslovje (1887): | Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza |
Zeleni listi (1896): | vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade |
Ta male katechismus (1768): | je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v' nebesa; sedy na desnizi Boga Ozheta uſſegamogozhnega. 7. Od unad ima pridt |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje mozhy , inu je ſtu ruv tu ozhiſtenje teh grehov : Sedy na deſnizi goſpoſtva na viſſokuſti. Tolkajn je on bulſhi koker |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi ga komarji pikali — Jak. Ha — ha— inu Shribar? Ansh. Sedy na enim kameni, koker de bi pervęsan bil, polizhek vina |
Branja, inu evangeliumi (1777): | eniga Goſpuda, ke pravi: Goſpud je k'mojimu Goſpudu rekuv: ſedi na mojo deſnizo, dokler poloshim tvoje ſovrashnike k' podnoshju tvojih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gotovo, vam povém, vaſ eden, kteri s' menoj per misi ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potok uſahnil, ker po vſi desheli ni bilo deshja. Elija ſedi ondi, ino nima kaj piti. Bog mu pa ſpet pomaga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe moje otroke me boſte perpravili. Joshefa vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete ſhe Benjamina vseti! Ne bo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa Bog ga |
Genovefa (1841): | nima, in nizb ſe mu ne priléshe. Ravno tako tam ſedi, kakor ubógi gréſhnik pri ſvôjim poſlédnjim obédu. Ne tel bi |
Genovefa (1841): | votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le gléj, ptizhiza v njem ſedí. Kako prijasno naju glédal! Sdaj ſtran letí. Le dôbro gnjésdizhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenjene, vpreshejo dva konja, in ta, ki vlazhi, na konju ſedi. Tako je vlazhenje nameſt treh konj s dvema, in nameſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sgodilo ? me bojo moje ljube gospodinje vpraſhale. Kaj neki? Zilika ſedí polna veſelja pri zheſkim kolovratu in prede, de je kaj |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je goriuſtov od mertvih. 6. Gori je ſhov v' nebeſſa: ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſigamogozhniga. 7. Odunod ima pridti ſoditi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je nje oblazhilu. Nje mosh je shlahtn na uratah, kader ſedy s'ſvjetvavnimi Goſpudami te dushelle. Tenzhizo ſi je ona hkala |
Abecedika ali Plateltof (1789): | je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod ima pridti ſoditi |
Abecedika ali Plateltof (1789): | od ſmerti gori vſtal. 6. Gori je ſhal v' nebeſsa, ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſegamogozhnega. 7 Od ondod bo priſhal |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DVANAJSTI NASTOP. Nęshka ſama. Oh! (ſe vèrshé na en ſtol , ſedy en zhaſs , po tim grę s' ſtraham k' okno , doli |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Goſpá ſedy , pęſem v' rokah dershy , inu jo bere. Neshka sa njo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje bolezhine, inu ta ſmert mu taku rekozh sa vratam ſedy. Kaj dęlate vy okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj |
Robinson mlajši (1849): | odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poštupati, da se rana zaceli. Ako bradavice na kakem členu sedijo, je pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | d) Černe garje, od kterih dlaka na mestih, kjer sedijo, izpada. Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč suhe in mastne, kterih |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupo že neke dni dajal, maži mesta, na kterih garje sedijo, s sledečim mazilom: 4 lote žvepla in 4 lote solitarja |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice sedijo, večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote cinkovega |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nila. O koku viſſoku sedim jeſt ſdej zhes uſſe nebeshzhane v'S. Raju! o koku |
Blagomir puščavnik (1853): | hoče na me planiti. Predenj mu je pa mogoče bilo, sedim že terdno in urno zapazim golo stran, ter ga sunem |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zdaj vidite, oče, de nikomur nič ne storim in mirno sedim, in vender pravijo ljudjé, de sim hudobnež? Brez de bi |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Milostljivi gospod! jez nisem v vaši deželi; v lastni deželi sedim, ki sem jo od nekega kmeta kupil, ki mi je |
Genovefa (1841): | molíla: ‚O Ti dobrotljïvi ôzhe nebéſhki! Tukaj globoko pod semljó ſedim, in proti Têbi gledam. Vſa sapuſhêna ſim sdaj. Nikogar nimam |
Genovefa (1841): | udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj ſedim. Ali mi sdaj verjamete, de je Bog pravizhen. ” Drugikrat je |
Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de |
Jela (1859): | rajši tam ostajajo, kamur jih je serce poslalo. Nekaj časa sedita tiho pri berleči lešerbi. Ne sliši se druzega kot vertenje |
Zlato pa sir (1860): | je pa kerčma, in tamkej nad vodo v orehovi senci sedita dva gospôda, dve gospé. Komaj sem spoznal preoblečeno planšarico. Lepo |
Človek toliko velja, kar plača (1861): | in nas vabijo sesti za belo mizo javorjevo, pri kteri sedita Reza in mlad mož v čedni suknji. Ta mož je |
Sosedov sin (1868): | izvabila skrivno solzo iz očesa nego odgovor z jezika. Denes sedita obé, vsaka pri svojem oknu, hči šiváje a mati ima |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | ohrabril ga pogum te pogumne žene. A ko tako skupaj sedita, odpro se duri in noter stopi Ana, Tatenbahova žena. Slučaj |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | živahnost in ogenj, takoj zopet pa ozbiljna premišljenost in duhovitost. Sedita s Tatenbahom sama v sobi skupaj. Grofica Zrinjska mu je |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | dné kakor komisija ograjo pregledavat. In res! Poštar in odpravnik sedita ravno v pisarni, kar pride nekaj gospodov mimo oken. Miha |
Od pluga do krone (1891): | kraljev gozdarski vajenec v Sremu. Po kosilu na Mihelevo nedeljo sedita Nande in mati njegova v hladni veži in zobljeta sladko |
Abadon (1893): | sodniki, resni, postarni gospodje z zlatimi ovratniki, in poleg njih sedita pri svojih mizicah na desni strani državni pravnik, na levici |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velik trosht. O moj Syn! aku be ti videl njegov sedesh v'nebesah. O aku be ti njega zhes tolkajn Angelzov |
Branja, inu evangeliumi (1777): | pohvalena, Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. Vidijo vsako reč Božje oči, Kar |
Fizika (1869): | dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno |
Občno vzgojeslovje (1887): | nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave |
Občno vzgojeslovje (1887): | čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti |
Roza Jelodvorska (1855): | v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani |
Tiun - Lin (1891): | sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Janez Supanc, sedej c. k. komisar v Trebnim, — s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. dr. Janez Oblak in g. dr. Jožef Orel; s sedežem v Kamniku: g. Janez Supanc, sedej c. k. komisar v |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih stanovih, — s sedežem v Ribnici, g. Matevž Logar, bivši okrajni sodnik. — Perve Ipavske |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | advokata), v Krajnji izvoljen, — za notare pa so izvoljeni: s sedežem v Ljubljani: g. dr. Janez Oblak in g. dr. Jožef |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
Sacrum promptuarium (1695): | Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn, sedlar v Ljubljani, za sedla in kernirje. 9. Gosp. N. Hofman |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelovavec fizikalnih mašinj, sta umetna Ljubljanska mojstra; tudi Fil. Hein, sedlar vlij ubij an i se je z sedli in kernirji |
Kemija (1869): | sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u |
Robinson mlajši (1849): | v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so |
Gozdovnik (1898): | Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse |
Gozdovnik (1898): | ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. |
Zlatorog (1886): | pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar |
Ta male katechismus (1768): | serze is njo greshil. Matth. 5. 28. Kaj pak ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | veiſh. Blishniga tud' lubit oblubmo, K'dirga lubit ti sapoveiſh. Sedma Peiſem. Te deſet Sapovedi Boshie. 1. Bog popiſou je postave |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ven talajo Amen. Ozha zheshzha. Ta sedma Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi |
Pozhétki gramatike (1811): | SEDMA STAVA, Sedmo pleme beſedi, Predlòg. Predlog je beſeda, ktira ſklépa |
Genovefa (1841): | ſédmo simo doshivéla. Poprejſhnih sim ni bila nobena slo mersla. Sedma sima njeniga prebivanja v puſhavi je pa bila sa-njo prav |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se |
Sacrum promptuarium (1695): | mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti |
Oče naš (1854): | je bilo v dno jezera postreljanih in vojaki so potonili. Sedmega so Francozje še z večjo zgubo nazaj pognani bili. Tudi |
Gozdovnik (1898): | nasproti na Bivoljezero. Štel bo veliko otokov in kadar do sedmega pride, vidi Bivolotok. Tam čaka deset vojnikov Komančev na Sokoljeoko |
Divica Orleanska (1848): | o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje |
Ta male katechismus (1768): | povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne |
Divica Orleanska (1848): | Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si |
Divica Orleanska (1848): | sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga |
Valenštajn (1866): | me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja |
Valenštajn (1866): | na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je |
Deborah (1883): | Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi |
Revček Andrejček (1891): | ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj |
Pozhétki gramatike (1811): | drugi, tretji, zheterti, peti, sixième, septième, huitième, neuveième, dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so: 1) sok — kos 2) koj — jok. Danaſhnimu liſtu je ſédmi dél vinoréje perdjan. V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje |
Ferdinand (1884): | Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki |
Fizika (1869): | 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se |
Mlinar in njegova hči (1867): | pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali |
Stelja in gnoj (1875): | in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni |
Zoologija (1875): | ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca |
Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879): | no! Pravi sin narave. Njegova beseda izvira iz serca in seza do serca. Da le en zgled povem, kako zadene on |
Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | kako občuten je ta svet za močo in kako daleč seza okraj, ki vodo v jezero oddaje. Bilo je leta 1877. |
Postillion d'amour (1887): | in plodne province Hupeh, ampak tudi iz sosednih, kakor daleč seza neizmerno porečje veleotoka, vendar velja Hankav le za predmestje, ki |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Večkrat smo s sabljo vrtali v tla radovédni, kakó globoko seza humus, mnogokrat smo zabôli sabljo skoraj do ročája, ne da |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | iz svojega dvorca, a uveriti se venderle hočem, kakó daleč seza tvoje resnicoljubje. Ne bodeš me prekanil, durak«, mislim si, »prav |
Gospa s pristave (1894): | odobravati Viridine odgoje, zdelo se mu je le, da jerob seza predaleč. Grofu je šlo v obče še dokaj gladko: mladi |
Strte peruti (1894): | za vsakim korakom, poslušati njih vik in krik, ki mi seza še semkaj dovolj močno? Zibati in jim peti — ne, to |
Očetov greh (1894): | spoznavšega, da sta ga oče in mati resnično vesela. Da seza oče v jednomer po borovničeva, to ga ne moti, celo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so današnji |
Viljem Tell (1862): | smo po srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli |
Botanika (1875): | sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska |
Robinson mlajši (1849): | malo dete, je po vsem, na kar se je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga |
Mineralogija in geognozija (1871): | debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano |
Gozdovnik (1898): | v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga |
Gozdovnik (1898): | minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel |
Tine in Jerica (1852): | je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je Martin slovo jemal |
Kobiljekar (1878): | Na glavi pa je imel silno polhovko, ki mu je sezala do ušes. »Kdo pa sem jaz in kdo si ti |
Cyclamen (1883): | bil kovač opazoval doktorja, in ko bi bila njegova iskustva sezala tudi tako daleč, bil bi zdaj po rudečem Hrastovem obrazu |
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | mi dozdeva, da sem v Jeruzalemu. ″ „Do Lerchenfelda še ni sezala podiralna strast stavbenih društev. Tam še najdeš kos starega Dunaja |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | gozdov. Pravica do pašnikov in gozdov ljubljanskih meščanov pak je sezala daleč čez ozki "Burgfried". Ljubljana ni imela samo pravice do |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bilo tu toliko, da so vrata z vsemi pritiklinami sezala skoraj do ceste, ki drži mimo stare hranilnice doli k |
Vanda (1888): | svoje ter lajal in se zaganjal proti kočiji, dokler je sezala železna veriga, za katero je bil priklenen. Takoj so hlapci |
Rošlin in Vrjanko (1889): | glo boko pod površjem, da mu je stoječemu na nji sezala voda do vratú. »Hojolioj! « klical je na breg, »na skali |
Iz življenja mlade umetnice (1890): | on ne bode nikdar, nikdar prišel pónjo! Sprva mi je sezala v besedo nasprotujé, napósled pa vzela denar, nekaj zamrmrala in |
Od pluga do krone (1891): | priti za Veho, ne bodeta mu skupaj v tehničnem oziru sezala niti do pasa, kaj šele, da bi ga dosezala,» zagovarja |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne besedice čerhnil, in to mu je menj v serce segalo, de je čez ušesa v vodo padel, kakor to, de |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izobražene, po nekoliko sv. mučenci — pravi vzori človeštva. Zató je segalo in še sega po tej knjigi vse — ne le prosti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s |
Stelja in gnoj (1875): | s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena |
Genovefa (1841): | votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi |
Mineralogija in geognozija (1871): | sebi. Posebno znamenito je to, da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske bolj na gorkim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſuſhi, in koj ga omlati, de ſe ki kaj ne ſogréje; kadar je omlazheno, odlozhi ſi nar lepſhi in nar bolj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe ſe ſnopje predolgo na kupih hrani, de ſe sernje ſogréje ali ſpari; ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz |
Kemija (1869): | galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. Alkali, lužnina. Alkalimetrie, lugomerje. Alkaloid, palužnina, alkalojid |
Kemija (1869): | Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist, 510. Jetra žveplena, Sehwefelleber, 406. Jod, 378. Jodec, Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec |
Astronomija (1869): | Verbindungslinie, zvezna črta, 244. Viertel (Mondes), krajec, 291. Vidni kot, Sehwinkel, 246. Viktorija, 302. Virginija, 303. De Vicova repatica, 327. Visokost |
Fizika (1869): | sprožen, gestreckter W. Kot top, tumpast, stumpfer W. Kot vidni, Sehwinkel, 148. Kot vpadni, Einfallswinkel 13 7. Kot zbočen, convexer W |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen |
Robinson mlajši (1849): | pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se mi ne more vzeti. Prvosednik: Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika samo prvosednik lehko ustavi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v pondeljek ter veliko gradiva dognal v tej seji. Prihodnja seja je v petek. V kakih 2— 3 sejah končá svoje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | seji. Prihodnja seja je v petek. V kakih 2— 3 sejah končá svoje zborovanje. Jutri v Postojni namesti g. Korena izvoljeni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pisalcu teh vrst. Deželni zbor sklenil je v zadnjih svojih sejah, da se vpelje v počitnicah na sadje in vinorejski šoli |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral in pri tej seji sklenul, kakor sledi: |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | odbor krepko potegnil, če bo le obveljalo. — V poslednji mestni seji so bile pravíla sklenjene, kako naj se pasji davek pobira |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ga je prijazno sprejel. — Deželni odbor je v poslednji svoji seji 24. decembra obravnaval mnogo rečí. Odbor je sklenil več za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | častitljivi družbi'' — Slava! — Novoizvoljeni odbor čitavnični je v svoji prvi seji, ker je gosp. dr. Vončina želel, naj bi letos koga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ure dopoldne na ogled pripelje. — (Banka „Slovenija”. ) K sporočilu o seji upravilnega svetovalstva banke „Slovenije” dne 21. decembra 1873 še dostavljamo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | volitev g. Obreze. — Odbor družbe kmetijske je v poslednji svoji seji, iz katere drugi pot povemo vse važneje obravnave, sklenil, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru v seji 12. oktobra 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | napravila. — Še nekaj dodam, da je mestno starešinstvo v poslednji seji — ker ni hotelo bande za koncert dati — sklenilo podariti 50 |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Odbor društva za varstvo avstrijske vinoreje je sklenil v svojej seji dne 3. decembra 1890 na Dunaji, da se ima priskrbeti |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili pridelke in bi se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za rabo; al to ni res; skušnje kažejo vse drugač. Sejavnica veljá pri Vonihr-u v Gradcu (Murvorstadt, Josefigasse) 66 fl. 40 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da jih vsak lahko z roko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; skušnje kažejo vse drugač |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini |
Biblia (1584): | kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem |
Biblia (1584): | Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad |
Biblia (1584): | ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shetov. Poſębnu Ersh, aku v' Jeſęn je bla sa zajta ſejana, inu vęlka ſrasla, more is Ovzami popaſsena biti, ſizer bode |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | debelimu gruntu ſejána biti, toku tudi dobru rata; Proſu bode obilnu sdajalu Len |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſo ſejane o polni luni, kakor ko bi bile ſejane o mlaji. O mlaji naj ſeje repo, korenje, kapuſ, peſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji sraſtejo in per shivinſhi reji vezh sdajo, zhe ſo ſejane o polni luni, kakor ko bi bile ſejane o mlaji |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vezh takih rezhi. Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane o prasni luni ali o mlaji |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane o prasni luni ali o mlaji, je letá: Séliſha, ktere |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ena drugo v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v dolinah is ktérih ſe meglé vsdigujejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtov rezhêno, tako pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sliitniga ſadú ni potreba, de bi shito moglo slo goſto ſejano biti. Redkejſhi, ko je vſej ano, vezhi klaſje naredí, lepſhi |
Biblia (1584): | nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klaſje maja ! V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tako redek? Glejte zhudo ! ko ſo jezhmen eniga mernika ſejanja posheli, ga je bilo ravno 10kop in ſno- |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne rata. Konople oſtanejo majnene. Malu Sená inu Otave. Simsku Sejane. Ersh rata popolnema, Pſheniza je ſredna. Jeſenska Shetv. S'to |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | previdi, kir sa napraj 2. Leta bode malu sraſlu. Simsku Sejane. Ne Jeſen, ne Spomlad nimash Ovze gori paſti, inu akulih |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polniga sernja je manj tréba, ſlabiga , glotnatiga pa vezh. 4. Şejanje v lepimu vreménu manj ſemena vsame, kakor ſétev v ſlabimu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Ershí malu serna, pa doſti ſlame. Zhe Spomlad to ſejaine obsheinesh, toku bode bol sdajalu. |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perhodne mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem pride; aku pa ſejaine velku sraſse, kar ſe malu kedej sgodi, ſe snajo gori |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga od vſega prahu dobro ozhiſteniga v ſnashne shaklje sa ſejánje ſpravi. Şhe nar bolj pomozh proti ſnetljivzu pa je lepó |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravila v meſzu Velikitravnu. V tem meſzu mora vſe ſpomladanjſko ſejánje dokonzhano biti, ki ni bilo v poprejſhnim meſzu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le: Sbéri sa ſejanje tako semljo, ktéra ſe sernju, ki ga ſejati miſliſh nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſétvi mras ali ſrén vſejano semljo ſpuhnil, ali persdignil, tako ſejanje s valerjem povalaj. Ravno tako je valanje dobro na lahki |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perljiva, je kaj, ampak Bog, kteri raſt daje. Po ſtorjenimu ſejánju moraſh njivo lepó sadelati ; vſo s drevéſam ali s brano |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora eno ſéme v jeſéni, drugo pa ſpomlad ſejáti. Per ſejánju naj te vodijo le te opómbe : 1. Na gorah in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v laſéh tizhi. ” „Ne ſeji sela na vezher, kadar zhednik krave domú shene: ſizer bode |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe snebit, vsemi péſt ſolí, pojdi tiho k potoku, ter ſeji ſol proti vodi rekózh : Jes ſejem to ſéme na dober |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grizejo; U gorice rodovitne, Kamor sémena je žitne Poljodelic pridni s' jal; U meline puste, sterme, S' kterih strebši divje germe |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | li novo leto bolji? Bo li vsakemu po volji? Kdor sejal bo seme blago Žel bo truda klasje drago Na človeštva |
Valenštajn (1866): | ga ničemurno pripneš na prsi. Tekla. Kar on mi nej sejal, to lehko mi Iz proste volje krasen sad In ako |
Valenštajn (1866): | je tvojemu očesu? Lehko Bi to cenejše bil dosegel! Setve Sejal nej té, da ti ostročijoj Utrgaš rokoj del njegovih cvét |
Valenštajn (1866): | Vesele žetve naj ne čaka, kdor Sejal je zmajeve zobé strupene. Vsaktero zlo že v sebi kazen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični |
Biblia (1584): | ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe |
Biblia (1584): | ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je |
Biblia (1584): | glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu |
Biblia (1584): | Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. On |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe |
Branja, inu evangeliumi (1777): | vonkejſhov ſejate ſvoje ſejme: inu v' temu, kader je on ſejav, je nekateru poleg pota padlu, inu je blu poteptanu, inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | bo on tudi shel. Torej katiri bo v' ſvojimu meſſu ſejav, bo tudi od meſſa pogublenje shev: katiri pak v'duhu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka zemlja dobra |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako |
Biblia (1584): | priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svet. Tù je treba se pognati, Tù nar krepši seme s' jati V krepke, rodovitne tla, De tud dušne nam jedila |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli- |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſlame, malu serna. Ob ſtarim Spomladanskim Jezhmen, Ersh, inu Pſhenizo ſejatti. Kader Meſsez gori jemle, shive Plote saſajat. Namejſt okuli travnikov |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vositi, je ta nar bolſhi gnoj. Zhe mokrota perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da jih vsak |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se od 3 do 4 tedne zaporedoma do mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi |
Botanika (1875): | teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih |
Biblia (1584): | tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli |
Biblia (1584): | nym djal: Tiga Zhloveka Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt |
Genovefa (1841): | ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli |
Genovefa (1841): | Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe |
Pozhétki gramatike (1811): | theme, ſtàva, nalóg; systeme, soſtav: kratki so predkonzhni je seme ſejem, le deuxieme, drugi, drugo, v' drugo, drugizh, in vſi ſhtevilni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiho k potoku, ter ſeji ſol proti vodi rekózh : Jes ſejem to ſéme na dober namen, in kadar bo ſéme kaliti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v krajih na meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na pokopališče truplo gosp. dr. Val. Zarnikovega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj prepovedani sejmi se bodo po novem letu spet dovolili proti temu, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó |
Viljem Tell (1862): | da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko |
Tiun - Lin (1891): | tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki |
Zoologija (1875): | zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak |
Zoologija (1875): | človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje konjsko, in sicer 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. |
Stelja in gnoj (1875): | rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in |
Stelja in gnoj (1875): | hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé |
Kuharske Bukve (1799): | 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani. III. Kuhane, parjene, ſękane jedi od meſa inu peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi |
Kuharske Bukve (1799): | Poſębej deni v' eno koso olja, ozri na tim olji ſękane jętra inu shelodez od jerebíze, potle perlì jeſiha, vina, inu |
Kuharske Bukve (1799): | kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in |
Kuharske Bukve (1799): | pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi |
Kuharske Bukve (1799): | lotov maſla s' dvęma zęlima jajzma męſhaj, v' to deni ſękanje, oſoli; potle pomashi eno ſklędo s' maſlam, potręſi s' kruhovmi |
Kuharske Bukve (1799): | is njeh. Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla |
Kuharske Bukve (1799): | sa drugim; oſoli, daj olja inu jęſiha ſhe popred preden ſekanje gori rasloshiſh. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. Vbì v' en |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svetu ima tudi namen za-se in namen za občinstvo; on seka, žgè, ruje, kolje in pokončuje vse, kar mu pod roko |
Pripovedke za mladino (1887): | v led luknjo ter prejo zravna. Uboga jo, odide ter seka luknjo v led, in ko tako pridno dela, pripelje se |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran. ) Ima pazh prov. Baron. Jęsizhnek ! — Le ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa ena shęnſka , katęro ſi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nizh! Shush. (na ſtran. ) Ima pazh prov. Baron. Jęsizhnek ! — Le ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa ena shęnſka |
Kuharske Bukve (1799): | ſręde ſe isręshejo, inu votle naredę. Isręsanje poſębej drobno ras — ſękaj, v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę |
Kuharske Bukve (1799): | 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga |
Kuharske Bukve (1799): | polivka, ali sôſ. Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblazhila pred njim po poti, de po njih jésdi; eni ſékajo veje od dreveſ, jih pred njim neſó, ino po poti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti, ki v poſeſtvu imajo leſ in ti, ki ga ſékajo, ſami bolj ſposnáli, kaj je léſ vrédin, kako ga je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj nápzhni, in ſvarjenja vredni. Takó marſiktéri léſ od kraja ſekajo, bres de bi glédali, lepo mladino v sarod puſtíti; drugi |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti |
Genovefa (1841): | in ſvôjim nogam ne prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno, ráne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dreva shgè, naj bi ſama jih mogla iti v hoſto ſekat, de bi ſe uzhíla, kaj veljajo. — Zhes vſe to bi |
Rudninoslovje (1867): | je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abrahamu lahko otrók obudí. Enaki ſte nerodovitnimu dreveſu, ki je ſekíra she namerjena v' njegovo korenino. Drevó, ktero dobriga ſadu ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlovenza, bráta — Kakó ſtraſhnà ſlepôta je zhlovéka! Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta Jih môgle, lákota nepremagliva Pertí odpréti gráda tèrdne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi |
Robinson mlajši (1849): | puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva |
Viljem Tell (1862): | svobodo in pravico. Gertruda. Možjé ste tudi vi in vajeni Sekire, Bog pogumnemu pomaga! Staufaher. O žena! Vojska je krvava šiba |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nek mara za tvoje revno življenje ?” oglasi se cesar. ”Liktorji, sekire odložite, za-nj so palice dobre. ” Ko bi trenil, so ga |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Liktorji so potegnili sekire izmed palic in s persti skušali ostrino. Korvin to zapazivši |
Ferdinand (1884): | bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo |
Robinson mlajši (1849): | štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni |
Robinson mlajši (1849): | den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v |
Robinson mlajši (1849): | pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega debla dve dérvi |
Maria Stuart (1861): | pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | začne drugo 6 sekund pozneje pomikati kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje pomikati kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v prvi sekundi za |
Astronomija (1869): | praecession) enakonočišč dolgost leta postane v 100 letih za 0.595 sekunde. krajša. Na luni se je v zadnjih letih nekoliko novega |
Fizika (1869): | neizmerno kratek; različni opazovalci pravijo, da trpi 1/1152000 do 9/100000 sekunde. Elektrika, vzbujena z dotikanjem (galvanizem). 204 Leta 1789 je Galvani |
Fizika (1869): | dela ravno tako, kakor da bi telo na početku druge sekunde tako sunili, da bi ga sila 30 čevljev dalječ gnala |
Astronomija (1869): | Paralakse, ki bi bila veča od ene sekunde, do sedaj še niso zapazili, toraj smemo po vsej pravici |
Fizika (1869): | telesa samega na sebi za sekundo ; 2) končna hitrost poprejšnje sekunde; 3) že prehójeni pot, n. pr. Ako dobljene vsóte med |
Astronomija (1869): | stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zbralo od blizo in daleč, da so ure minule kakor sekunde. Čez vse to pa še g. dr. Zamikov govor „o |
Zoologija (1875): | kar traje komaj 1/1000000 sekunde —, moreš tiskano besedo vjeti, 1/8 sekunde pa potrebuješ, da jo v duhu prebaviš, in 1/10 sekunde |
Zoologija (1875): | sekunde pa potrebuješ, da jo v duhu prebaviš, in 1/10 sekunde ti je treba, da roka dobro spozna in občuti toploto |
Fizika (1869): | naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v prvi sekundi za 4.9 m? 23.* Koliko velja a) 28 l po |
Fizika (1869): | našli njo različno med 20000 do 60000 milj za eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš |
Mineralogija in geognozija (1871): | z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v |
Mineralogija in geognozija (1871): | imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je neptunskega nastanja |
Fizika (1869): | nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se |
Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V |
Fizika (1869): | Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo |
Valenštajn (1866): | Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá |
Valenštajn (1866): | jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi v stanico Vranglja, Sle sam odpravim, pošlji brzo po Oktavija! (Grofinji, ka se vzraduje |
Ferdinand (1884): | v velikej nevarnosti, napisal je precej list predstojniku. Izročivši list selu reče: »Brzo obsedlaj dva čila konja, jednega za-se, druzega pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú! létina je bila lani |
Od pluga do krone (1891): | Podpeči! » Rekši se zasuče na peti in gré naravnost k Selanu v gostilno, nekoliko, da si priveze dušo, še več pa |
Od pluga do krone (1891): | metli, da se je vse kadilo za njo. » «Kaj, k Selanu? Ni mogoče, saj ondu vender ni starih bab? » čudi se |
Od pluga do krone (1891): | več. » In odšel je. Prva pot bila mu je k Selanu, k Anici. Bilo je popóldne, in Anica je sedela sama |
Od pluga do krone (1891): | bilo že do malega dovršeno — pride Veha ves upéhan k Selanu in si naročí polič vina in nekaj večerje. Ondu je |
Od pluga do krone (1891): | oslabel ! Da bi šel v Ljubljano in morda celó k Selanu, na to mu ni bilo niti misliti. Anica bi se |
Od pluga do krone (1891): | odide v drugo sobo. Janez plača in seže v roke Selanu, ki je poslednji čas le molčal, ker ni hotel odgnati |
Od pluga do krone (1891): | Ko je namreč Veha nastopil cesarsko službo, prišel je k Selanu na hrano. Mlado deklico je obšlo nepopisno čustvo, ko je |
Od pluga do krone (1891): | od tam, kjer je največ copernic, le-tá uči se pri Selanu kuhati in šivati, in to sem videl. Tudi kvarte so |
Od pluga do krone (1891): | tudi jako cenjena gostilna. Najrajši bi bil sevéda zavil k Selanu, ali po denašnjih dogodkih mu ni dalo. Vsaj nekoliko mora |
Branja, inu evangeliumi (1777): | on odgovoruv, inu djav : perjatl! jeſt tebi krivize naſturim; niiſi ſele ti s'mano sa en dnar saſtopuv ? Uſemi, kar je |
Kemija (1869): | eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in srebro. |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ime — ino vaſh rajni ozhe ſo bili hoſtnikar (borſhtnar) v' Selenizah. Lehko vaſ ſhe ene alj druge male rezhi ſpomnim, zheſar |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | III. Potiza hvaleshna povrazhniza. Ivanek, ſlrelzhov alj jagrov ſin v' Selenizah , je bil veſ shiv ino veſél dezhek. Neko jutro je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | djav k' tim uzhenikam te poſtave, inu k'Fariſęrjam rekozh: Seli ſme na eno Sabboto osdravlati ? ony ſo pak movzhali. On |
Valenštajn (1866): | Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi |
Robinson mlajši (1849): | Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno |
Zlatorog (1886): | sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo |
Viljem Tell (1862): | Hun, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Ulrik Kovač, Jošt Selják. Kmetje z Urnskega. Valter Firšt, Viljem Tell, Reselman, župnik, Peterman |
Viljem Tell (1862): | Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Konrad Hun, Ulrik Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi kmetje, vsi v orožji. Vsi (vskliknejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam |
Blagomir puščavnik (1853): | rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Kolomanu, kralju ogerskemu. Andrija je rojen v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do dôbe, ko mu je na križepotju življenja |
Trtna uš (1881): | zdravo, da najdejo zadostne hrane, katere jim je na starem selu bilo zmanjkalo. |
Botanika (1875): | ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina |
Divica Orleanska (1848): | si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam |
Divica Orleanska (1848): | ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi |
Mlinar in njegova hči (1867): | bil pri meni ter me je prosil, da bi malo sem prišla, ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj |
Zoologija (1875): | malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in |
Botanika (1875): | trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki |
Botanika (1875): | so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je |
Deborah (1883): | prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu |
Botanika (1875): | Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v |
Biblia (1584): | li vy hotéli viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati |
Biblia (1584): | temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem |
Biblia (1584): | h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè téka in jé, kakor de bi bila od |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je |
Kratkozhasne uganke (1788): | Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is vojla vonuſame, v' pepel uręzhi, inu dobru |
Kratkozhasne uganke (1788): | sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is |
Kratkozhasne uganke (1788): | shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke |
Biblia (1584): | dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje |
Botanika (1875): | storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v |
Botanika (1875): | za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek |
Revček Andrejček (1891): | bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti. Şeme ſe nabére pod ternovim plotam, ki je okoli 8 — 10 |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kamnje po njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje |
Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en |
Biblia (1584): | ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemljiša so premajhine, de bi namest žita sejali veliko travnih semen; Krajnci imajo večidel živine toliko, de z njo že svoje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rèž in med ječmen aíi pa potlej namest ajde travnih semen ali pa turšico za klajo seje. Ali ljubi prijatli! če |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta |
Botanika (1875): | iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji |
Botanika (1875): | pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Pésno séme ni drago, in se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. *) Pésa ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo |
Botanika (1875): | Dišavnice (Scitamineae). Rastline vročih deželá z ostro dišečimi koreninami in semeni, kakor imber (Zingiber), citver (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi |
Biblia (1584): | na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem |
Botanika (1875): | bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v'njeh veliku: ampak koker v' enimu: inu tvojimu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski zhebul ſaditi, verte |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nima nemſhke detele, vſaj kak majhin koſ semlje s njenim ſemenam *) obſeje, in rad ſi jo bo drugo leto toliko naſijal |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo pride , obilno rodí. Ako bi kdo ravno naſproti is ſemenam delal , ta bi ſi nizh ne popravil. Şamo konopljevo ſeme |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme, namrezh ne s graham, bobam, grahorizo i. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtel. na galatarje na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v' |
Branja, inu evangeliumi (1777): | koker v'njeh veliku: ampak koker v' enimu: inu tvojimu ſęmenu, katiri je Chriſtus. Tu pak jeſt pravim , ta teſtament je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvo,“ je ſhe Jesuſ djal, „je podobno gorzhízhnimu ali sénofovimu ſémenu, ktero kdo vsame, ino na vert uſeje. Je ſizer naj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naredí, lepſhi in obilniſhi sernje obrodí, in ſe tudi per ſemenu pervarje. Nekteri kmetovavez miſli, zhe bolj goſto bo ſejal, vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej smotil ne boſh. — Şadno drevje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na popir ali na platno , kamur je djana, podobno makovimu ſemenu, in pervih 36 — 40 ur isleshe ſkorej vſe, potlej malo |
Botanika (1875): | njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so |
Botanika (1875): | v plodnico in pride zadnjič skoz kličnico v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v plodnici. Tam notri pride |
Botanika (1875): | in menda se obojni kapljini zmešate. s čim je oplodjenje semenskega popka dokončano. Zdaj koj se začnó delati nove stanice tam |
Botanika (1875): | imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem |
Botanika (1875): | popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu |
Botanika (1875): | mora na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat |
Botanika (1875): | predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal |
Botanika (1875): | kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opréſnim, ampak s dobro predélanim gnojem. Eni ſvetovajo, de bi ſemenſko sernje v gnojnizi namakvali, in potem ga s shivim apnam |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | védnoſt : 1. Premeni ſeme takrat, kadar ſposnaſh, de je tvoje ſemenſko serno od vezhletniga perdelovanja oſlabélo. 2. Kupi ſeme is takiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar je zhaſ in ti vreme ſtréshe, pojdi in ſéj ſemenſko serno vſako po ſvojimu poſebnimu zhaſu. Ne pasi v pratko |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa na ſploh lako, de vſako ſémenſko sernize po 6 ◻ pavzov proſtóra dobi. Şejano ſeme ſe |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje |
Divica Orleanska (1848): | prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodaj, prodanih pa le malo. — Kar se nam je ta somenj nar bolj čudno zdélo, je, de smo le malo judov |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in |
Stric Tomaž (1853): | prebičajo in našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba bati“, odgovori nagloma |
Pripovedke za mladino (1887): | 6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu |
Sacrum promptuarium (1695): | ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polſkiga dela takrat nemore lahko ſkus 14 „dni dershat, ſemejn ſ. Petra in Pavla popolnama ven „oſtane inu ſe bode |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novizah“: „Ker ſe ta ob ſ. Petru in „Pavlu osnaneni ſemejn v Lublani savol veliki„ga polſkiga dela takrat nemore |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s vodo pridno pitajo. Leſkoviz. Povéſti iz Ljubljane. (Zheſhpljev ſomenj v Ljubljani 14. kimovza) ſe ne more ne dober ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ ta zena odjenjala , de le vezh vode pride. Kar ſomenj sa shivino utizhe, ſe mora rezhi, de je kónj sopet |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſlednim liſtu osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu; nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim ni vſelej verjeti, zhe zhes ſlabe ſomnje godernjajo. Ta ſomenj, ki ſe je v Trojazih perzhel, je bil pa v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolj varno je o tacih časih svoje živine ne na somnje gnati. Če je pa kuga že v tistem kraju, ker |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | somnju, ne v tacih krajih, skoz ktere se govedje na somnje ali sicer na prodaj goni. 2. Da naj nobenega ravno |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o sv. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik |
Stric Tomaž (1853): | zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša |
Stric Tomaž (1853): | nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi |
Deborah (1883): | iz Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol, 7 in pol |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſtarih — odshenó. — Vól je bilo ménj, kakor na zhreſhnjevim ſòmnju in kar jih je bilo, ſo bili le krajnſki. Nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó zhudim, kako morejo le moji poſojvávzi mirno ſpati. ” — (Na ſomnju) nekdó kupi kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres |
Zoologija (1875): | oblečeni v temno perje, imajo močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso. Semkaj prištevamo |
Botanika (1875): | teh rastlin imajo v sebi neko dražilno, žveplenato, hlapno olje, semenje pak daje mastno olje. Listi se teh rastlin, če so |
Kemija (1869): | se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog je dal, Bog je vzel |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je pa take seboj prinesel, de bi si jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú! létina je bila lani pri nas |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 26. kozoperska 1. 1. je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in |
Sacrum promptuarium (1695): | en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu odgovori Reparat: „Alta semita je pač v mojem okraji, ali ne spominjam se, da |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sklicanih okrajev; kje pa stanuješ? “ „V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | danes semkaj sklicanih okrajev; kje pa stanuješ? “ „V okraji Alta semita. “ „Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po |
Sacrum promptuarium (1695): | omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele |
Zoologija (1875): | z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | voznik in me vzame na voz, da sem urno prišla semkaj. Pa tudi od Peharčka. " "Gospod logar, le urno," zakliče med |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče |
Občno vzgojeslovje (1887): | često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo |
Izidor, pobožni kmet (1887): | morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter |
Gozdovnik (1898): | to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili |
Gozdovnik (1898): | je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli |
Blagomir puščavnik (1853): | kamni vdelan. ”Oj, oj! se Milko začudi, kako pride perstan semkej? gotovo gaje ktera gospa zgubila, ko so rokovice z rok |
Roza Jelodvorska (1855): | pravi: »Kako je vender to, povejte mi žlahna gospodična, da semkej pridete tako pozno na večer. Gotovo ste zašli. Nič ne |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vaša gospa krivo obdolžena, in v smert obsojena, sim se simkaj podal, s svojo kervjo in s svojim življenjem nedolžnost braniti |
Gozdovnik (1898): | pestjo, da se nezavedna zgrudi na tla. »Jose! Juan! brž simkaj! « Človeka stopita z balkona v sobo. Njiju licema je bil |
Gozdovnik (1898): | točke, kjer človek neha biti misleče in čuteče bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha |
Biblia (1584): | njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v' |
Biblia (1584): | kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt |
Biblia (1584): | Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na |
Biblia (1584): | Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te |
Biblia (1584): | je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | na letu imę klizali, v' Jerusalemu pregajnov : inu je satu ſemkej perſhuv, de bi njeh ſvesane pelal k'tem vikſhim Farjam |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſem noter tvoj perſt, inu pogledej moje roke, inu podaj ſemkej tvojo roko, ter poloshi njo v'mojo ſtran, inu nabodi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. De bom Tonzheka , dokler Barona doma ne bo, ſemkej poſlal. Ti ga oblęzi , inu lepu napravi; jeſt ga bom |
Revček Andrejček (1891): | po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita! |
Rudninoslovje (1867): | iz njega z drugimi bakrénimi rudami vred baker. V prah semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega |
Rudninoslovje (1867): | v Škofjem na Kranjskem. Iz njega se topi baker (med), semlét daje lepo zeleno barvo, a jedrnat se brusi, ter iz |
Rudninoslovje (1867): | na zraku oslepi. Iz luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se |
Sacrum promptuarium (1695): | sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel |
Valenštajn (1866): | Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od |
Kratkozhasne uganke (1788): | v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo |
Kratkozhasne uganke (1788): | se bahash? lub moj ratar! Ke ti koker roſor tebi, semterkje enaku hodesh. Na tako viſho je tebi dar spred, inu |
Kuharske Bukve (1799): | inu s' moko, kader ſi vſe dobro rastępel, inu pregnal. Semterkje na verh naloshi koſzhike ſroviga maſla. Sadnizh poſtavi v' pęzh |
Bolna ljubezen (1874): | Nebo je bilo rumeno kot zlato, mali oblački so plavali semtertja in že se je prikazal med njimi mesečni bledi srp |
Prvi sneg (1886): | domač odložil klobuk in gorenjo suknjo ter hodil po sobi semtertja. »Emine učenke so, moje prijateljice. Večkrat so mi v naši |
Vanda (1888): | uganka, Vi danes nekako skrivnostno govorite. « »Hodil sem po »Zvezdi« semtertjà, srečaval sem skoraj ves mladi cvet ljubljanski, ali zastonj so |
Ženitna ponudba (1897): | prodajalnico, kjer je imel svoj »komptoar«, je taval nekoliko časa semtertja s težkimi, negotovimi koraki. V lice je bil rumen, in |
Kotanjska elita (1898): | razsvetljeval okrogli, bledolični mesec, ki je mirno plul med belkastimi, semtertja se trgaj očimi oblaki. Iz vinogradov so se pa oglašali |
Kotanjska elita (1898): | zopet spravljanje ... Pavlovič pa je nemirno hodil po svoji sobi semtertja ... Šele proti poldnevu se je zbudil Traven; spanec ga je |
Kotanjska elita (1898): | izprehod v mesto, kjer sta se navadno ustavljala v čitalnici, semtertja obiskala Severico, ali pa sta zavila včasih tudi po bližnjih |
Vzgoja (1899): | šla v sobo, kjer je bil umrl soprog. Hodila je semtertja ter oči napenjala. Prav tako ji je bilo, kakor bi |
Gojko Knafeljc (1899): | iz katere se ni mogel iztrgati. Iz njenih rahlih, boječih, semtertja jecljajočih besed je posnel, da ga ona ljubi. – in to |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v |
Stric Tomaž (1853): | ne bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek |
Ferdinand (1884): | je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti |
Tine in Jerica (1852): | Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé? |
Branja, inu evangeliumi (1777): | koker ene lampeze. Ta je bla ta perkasn, katira je ſemterkje tekala v'ſredi teh ſverin, ena ſvtloba tega ogna , inu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | nadleshuvani, revni: katirih ta ſveit ureden ni bil : ony ſo ſemterkje hodili po puſhavah, po gorrah , po skalah , inu jamah te |
Kuharske Bukve (1799): | rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi verſti, eden sa drugim; oſoli, daj olja inu |
Kuharske Bukve (1799): | samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gore. Tukaj po teh ſamòtah, kjer drusiga ni bilo, kakor ſemtertje kak germ, je Moseſ vezhkrat v' révo ſvojih bratov v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ondi ſe orli sbirajo. ˛Sliſhali boſte od vojſk ino puntov; ſemtertje bodo velíki potreſi, lakota ino kuga, ino na |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje, de ga bres rudezhíze lahko pobere. Svezher otèpe klaſje ſ' |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa kraljevizh ſta paſtirzheka pogoſto ſrezhala, ki je ſvoje ovze ſemtertje paſil. Vuzhitelu ſe je prav dobro sdelo, de je ſantizh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſki pomozhik, kteriga pa shivina, ki ſe po paſhah goni, ſemtertje rastreſa. S to gnojnino ſi sboljſham prihodke ſvojih njiv. Jeſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe. Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe mene |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni mu |
Občno vzgojeslovje (1887): | le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Delat' klice in živét', Mislim: saj je to prirodno V snu iskát' sgubljeno moč. S' tihim glasam tedej rečem: „Blaga zemlja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaš odgovor, Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati V sladkim snu počiva ! K' je za hrano sledne stvari Toljkajn se potila |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | trebuh narveč Nje dobrote vživa, Ne razsájaj nehvaležni! Zémlja v snu počiva. « Od srejenja ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér |
Blagomir puščavnik (1853): | jih je Ljudomil zanjo pripravil bil. Tudi vertič in košata senca je bila še tako kot nekdaj. Se celo tičnica, ktero |
Najdenček (1860): | više stalo in pripékalo, sim imel v bližnjem gojzdiču hladno senca. Tu sim poslušal vesélo petje tičev ali sim pa sam |
Maria Stuart (1861): | tolažili, le objest Sem vam očitala, ne tožnosti. Marija. Kervava senca kralja Darnleja Dviguje jezno se iz temne rake, In ne |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je bila bleda ko zid in je okrog hodevala kot senca. Nekega dné pa izgine iz gradu in nikdo ni vedel |
Deborah (1883): | Al pojdeš z mano? Deborah. Se méni luč, če spremlja senca jo? Al – večni Bog! Kaj oni prebijó! Jožef. Kdo? Deborah |
Gozdovnik (1898): | njegovi so že osiveli, in velik rez, segajoč od enega senca črez čelo do drugega, je kazal, da je bila glava |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega |
Astronomija (1869): | 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec |
Astronomija (1869): | zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev |
Zlatorog (1886): | sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze (tenje) ſe ſtraſhi, ino pred ſuhim liſtam beshi. Kamorkolj pogleda |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſaditi sazhneſh , tri zhevlje prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi |
Gozdovnik (1898): | videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa |
Sacrum promptuarium (1695): | yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu |
Sacrum promptuarium (1695): | de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi |
Sacrum promptuarium (1695): | vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú |
Astronomija (1869): | zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi v to senco, videti popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja |
Ferdinand (1884): | zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter |
Ferdinand (1884): | zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek |
Gozdovnik (1898): | hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali sa en mihin dobizhek, ali sa en dim, inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſedni, de naſhim beſedam konza na naidemo, kader le eno ſenzo eniga nar mamſhiga zhes nas gor ſprauleniga domishluvaina od nas |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt objamem ta krish mojga Isvelizharja, inu leshim pokojnu pod ſęnzo letiga drevęſsa tiga shivlenja. Leta je ta snótrajni myr, katęriga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti s'tvojim branilam ne pokrieſh, zhe me ti pod ſęnzo tvojih perut ne vsameſh, taku oſtanem bres mozhy, bres saſlónbe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je persaneſel. Jona gre is meſta, ino ſe uſede v' ſenzo pod klòſhzhevino, de bi vidil, kakoſhna bo s' meſtam. Kedar |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | reſhitev ( reſhvo ), k' godvanju njih imena, lepo piſano tenjo alj ſenzo sa luzh naredediti, ino Shofko proſi, de bi ji pomogla |
Genovefa (1841): | ze vrózhe pripéka, hladno ſénzo délajo, jíh tudi pred mokroto varjejo, kadar deshuje. In ponôzhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodno leto dobro ſtoriti, kar je létaſhno vsélo. 7. „Drevje ſenzo déla in trava v ſenzi ne raſte dobro. ” — Tako ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grah, graſhiza, viſoko nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi |
Divica Orleanska (1848): | delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še ne imenuje |
Zoologija (1875): | kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič |
Stelja in gnoj (1875): | prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. |
Ferdinand (1884): | kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci |
Divica Orleanska (1848): | Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na |
Botanika (1875): | je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium |
Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri |
Sacrum promptuarium (1695): | Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor |
Sacrum promptuarium (1695): | h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige |
Sacrum promptuarium (1695): | shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione |
Gozdovnik (1898): | mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo |
Valenštajn (1866): | konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava |
Stelja in gnoj (1875): | in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih |
Genovefa (1841): | urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je létos toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo |
Zlata Vas (1850): | je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo |
Genovefa (1841): | sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno |
Genovefa (1841): | ſi je nakopala — in Boleſlav ji je pridno pomágal. S ſénam sa koſhuto ſe je bila shé poprej preſkerbéla. Vézhi ſkerb |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino oberni, drobno sréshi, in s résanzo ali pa s ſenam ali otavo poméſhaj, to je sdrava klaja sa shivino. — Na |
Gozdovnik (1898): | Tiburcio zapre okno. ter stopi daleč nazaj. »Je-li ju poznate, sennorita? « »Ne; videla sem le obris postav. « »Kučilo je bil, pa |
Gozdovnik (1898): | pomogel. Naročil mi je, da vas pozdravim, pa tudi vas, sennorita. « »Njegov stričnik, mladi grof Medijanski? Tega ne poznam; ne vem |
Gozdovnik (1898): | sešel. « V tem hipu odskočijo vsi od tal. »Sennor Avgustin, sennorita Roza. « Ta klic je bil, ki je s toliko močjo |
Gozdovnik (1898): | bil, pa don Estevan. « »Don Estevan, oni vojvoda? « »Vojvoda, pravite sennorita? « »A, vidite, da vendar ne veste, Rozalita. »Je globoka skrivnost |
Gozdovnik (1898): | bode glasovito ime. « »Kaj je res tako izvrstna? « »Le pazite, sennorita! « Tiburcio uzame puško, potegne tanko vejico iz ognja, ter reče |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, ker nam tečne klaje |
Viljem Tell (1862): | brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po letu in po simi dobro preredim, takó ravno ta ſenoshet 12 krav po letu ſamo s pizho previditi samore. Jeſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet, ktera v dolgoſti in v ſhirokoſti ſamo 3 orale meri |
Zlata Vas (1848): | čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shita eden sa drugim. 6. Od nadelovanja ali popravljanja ſenoshet in travnikov. 7. Od perdelovanja vina in ſtreshbe vinograſhke. 8. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de ſe ne ſmé shivina nikoli |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſá potrebujejo, poſebno sa oglje. Tudi veliko novih travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je naredilo is poprejſhnjih hoſt, in takó |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | o Bog! « Že je bilo okrog Petra vse živo, na senožetih in na polju je bilo že polno delavcov; tudi on |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne morejo; tudi veſhanov ni doma, kér ravno na ſvojih ſenoshetih alj travnikah ſeno ſpravljajo, de bi koga saklizali; ino dokler |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi njivo pognojiſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is bajerjov navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenosbetih popraviti in pozhedíti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proſtor semlje med ſeboj rasdelili. Deliſhe je bilo v njivah, ſenoshetih, nar vezhi pa v paſhnjah. Njive in ſenosheti je ſleherni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali v gojsdih, med ſeboj rasdelili. Modra sapoved je ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne dvoriſhniga gnoja na njive, ampak potroſi ga le po ſenoshetih in travnikih, sakaj v njemu je veliko glóte, ktera bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njemu poginejo, tudi kertine rastréſi, in jamze potravnikih in po ſenoshétih lepó porávnaj. Sgodno vertno séliſhe s ſlamo svezher pokri, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | travnikov; sapovedo dalje, de ſe ne ſmé shivina nikoli po ſenoshetih in travnikih paſti, ne po obdelanimu polju goniti jo. Po |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo kaj le sgodi. Doſti kmétov je, ki miſJijo, de ſenoshetam in travnikam nizh drusiga tréba ni, kakor jih pokoſiti. Na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih ſpomlad, dokler je raſt ſhe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hzhér, Marizo po imeni. Eno nedeljo popoldne greſte na ſvoj ſenoshet alj travnik, ki je sunaj meſta bil. Lepo belo krilo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhedni ino dobri biti persadévali! ” Drug den gré Mariza na ſenoshet, iskopá nekaj takih ſadeshov, ki ſhe niſo popkov pognali, ino |
Divica Orleanska (1848): | Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v možu tim |
Divica Orleanska (1848): | dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark po 100 gl. a. v. Za koliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce pisali: „Želimo |
Gozdovnik (1898): | prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke |
Gozdovnik (1898): | ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega |
Gozdovnik (1898): | sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da |
Gozdovnik (1898): | kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito |
Gozdovnik (1898): | ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S |
Gozdovnik (1898): | mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je |
Gozdovnik (1898): | je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil |
Gozdovnik (1898): | »Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga tu? Dal mi |
Gozdovnik (1898): | le dobro znajte, Tiburcio Areljanos! »Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite |
Gozdovnik (1898): | »Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove |
Pozhétki gramatike (1811): | rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem |
Astronomija (1869): | znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu |
Zoologija (1875): | luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On |
Robinson mlajši (1849): | vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slavo in čast kralja vseh kraljev, kakor mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel |
Ta male katechismus (1768): | usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini s' naprenehanem glasam pojó. Svete! Svete! Svete Gospud Buh Sabbaoth |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogozhe bilu tebe tolkajn vezh lubiti, koker uſſi Cherubini, inu Serafini! o daj meni, de be jeſt mogl tebi od lubeſne |
Gozdovnik (1898): | tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko |
Sacrum promptuarium (1695): | quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ad emditu Lectorem. Quos in Præfatione Pentateuchi promiseram ſermones, hic demum opinione tardius in lucem profero, ut ingenue ſatear |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | licuit; ſed ut præcedente dictionem hebdomo da e calamo prodierunt ſermones, ſic typis vulgatos exhibeo. Hinc iliæ expreſſiones complures magis obviæ |
Sacrum promptuarium (1695): | pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi |
Kemija (1869): | sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina |
Kemija (1869): | delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naglo sklenil, da se poda na nji k očetu. Oče Servant je odobril ta sklep in obljubil, da pošlje zanesljivih ljudi |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | žar. „Gorjé! “ zakliče gospa O'Nielova. „Že požigajo tudi Papakanan. Oče Servant je v nevarnosti; kaj bo z njegovo hišo in cerkvico |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | to še ogrenjeno, ker še ni bilo poročila od očeta Servanta, da so beguni v varnosti. Novi namestnik je prišel na |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Papakana ob izlivu Hokianga. Sklenil je, da vendar obišče očeta Servanta pred svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se je začudil |
Sacrum promptuarium (1695): | urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam tem |
Sacrum promptuarium (1695): | Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri |
Sacrum promptuarium (1695): | dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri |
Sacrum promptuarium (1695): | annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga |
Sacrum promptuarium (1695): | je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je |
Sacrum promptuarium (1695): | Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku |
Sacrum promptuarium (1695): | Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia |
Sacrum promptuarium (1695): | vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria |
Prvi sneg (1886): | nakloni se Mirku, Čermaku pa poda roko ter ga pozdravi: »Servus, Vilko! kje si pa danes tičal vse popoludne? « »Počakaj malo |
Trojka (1897): | lahko priklonili in prijazno odzdravili, Vladimir pa je rekel fantoma: »Servus,« kar se jima je dobro zdelo. Od tedaj pa je |
Gojko Knafeljc (1899): | skuhati čaja ter pojdi v posteljo! V kratkem bo boljše! Servus! « Ko je pri odhodu prejel Gojkovo mrzlo desnico, ga je |
Gojko Knafeljc (1899): | številu. Zato vas vse skupaj najprisrčneje pozdravljam! Bog vas živi! « »Servus! « je zaklical vmes hripav glas. »Živio, živio! « je poudaril nekdo |
Ljubljanske slike (1879): | se kaže in postavlja še papirnež ali knjigarni premetovalec (dominus servus literarius). Tega v brlogu, kjer čaka kupcev in naročnikov, ne |
Ljubljanske slike (1879): | Kupčijski strežnik ali „komis“ (Dominus servus) Sesavka tega imena ne pride že taka na svet, kakor |
Ljubljanske slike (1879): | 1. Strežnik ali komis v štacuni z oblačilnim blagom (Dominus servus nobilis). To ti je mladeneč, na čegar vnanjosti ni nobenega |
Ljubljanske slike (1879): | prestavljeno delo. Drugih posebnosti nima na sebi. 4. Potovalec (Dominus servus Israël). Ta je pri nas znan le kot potovalni tič |
Ljubljanske slike (1879): | če ni poroke. 3. Strežnik v kaki drugi štacuni (Dominus servus universalis). Omenjen bodi tudi ta, čeravno je prejšnjima zeló podoben |
Ljubljanske slike (1879): | obširneje popisana. 2. Strežnik v sladkarijski ali specerijski štacuni (Dominus servus vulgaris). Od prejšnega se razločuje že po bolj oguljeni in |
Ljubljanske slike (1879): | postane po tem še le nemškutar. 4. Uradnijski pisač (Dominus servus serviens). Ta spada med uradnike toliko, kolikor n. pr. cerkovnik |
Sacrum promptuarium (1695): | poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel |
Zoologija (1875): | tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi |
Zoologija (1875): | dušni tesnoti, britkosti ali ako ga zona popade. Koža mesojedih sesavcev (psa, mačka itd.) nema nič probojev, zato se tudi ne |
Zoologija (1875): | 37 do 50° C. toplote, je toraj toplejša nego kri sesavcev. Skelet ima tudi neke posebnosti. V razmeri je jako lahek |
Zoologija (1875): | 1 del žvepla. Presna mišica ima 77 odstotkov vode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij so rudeče, ribe imajo pa bele mišice |
Mineralogija in geognozija (1871): | ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko |
Zoologija (1875): | špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami |
Fizika (1869): | Luftdruck, zračni tlak. Luftförmig, plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka |
Fizika (1869): | plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna |
Fizika (1869): | sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka prav natanko delana in kdor ima z njo opraviti, mora |
Fizika (1869): | sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh |
Fizika (1869): | sè steklenimi valji. V Pod. 108. naslikana mašina je zračna sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka |
Fizika (1869): | ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma |
Mineralogija in geognozija (1871): | dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne dobro določenega vrečarja |
Botanika (1875): | fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se |
Zoologija (1875): | s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kozlič, ki se za pleme redi, mora celih šest tednov sesati, med kterimi se pri kozi na paši travo, v hlevu |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa po rivcu z žganjem ali z brinovcom namažejo, in sesati jih pusti. Gospodar, kteri to skušnjo poterduje, je k ravno |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ji sme slabejša kerma dajati. Ako svinja mladih prascev sesati ne pusti, je po Novicah, leto 1846, stran 59 in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poterduje, je k ravno tisti svinji, ktera še svojih prascev sesati ni pustila, ptujega, ki ga je kupil, in z žganjem |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kupil, in z žganjem namazal, djal in netegoma ga je sesati pustila. |
Rudninoslovje (1867): | sijajen kot steklo ; kremenova siga (Kieselsinter) je vlaknasta, kapničasta i seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč |
Mineralogija in geognozija (1871): | Kremena siga se, mnogovrstno seseda iz gorkih virov, zlasti iz Geysera na Islandu. Kremena zraščenina |
Mineralogija in geognozija (1871): | se mogle kot pari v parokrogu bivajoče sestave vsaj nekoliko sesedati na zemljo, kot tekočine. Organskega življenja tačas ni moglo biti |
Mineralogija in geognozija (1871): | kemiške sestave, kakor kremeno-kisla galunina shladivši se jele so se sesedati, napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega |
Mineralogija in geognozija (1871): | sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolečina mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula v sescu, ali če se ji v vimenu mleko zagríze ? — če si |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se vse mléko čisto izmolze. — Takó molsti vas teléta per sescu same uče , ki po svoji naturi večkrat z gobcam v |
Rudninoslovje (1867): | v drugo posodo, kjer mirno stoji, da se čista porceljanka sesede na dno. Tej se potem primeša drobno semljetega živca (Feldspath |
Kemija (1869): | spojina je s kalijem, ki se v podobi sivkaste skorje sesede v sodih z novim vinom napolnjenih. Znana je z imenom |
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | počiti 5. septembra? « »Jaz, da bi bil vedel za kakšen sestanek? Ali se Vam sanja gospod glavar? « »Niste li sami ravnokar |
Postillion d'amour (1887): | jih vzgájajo za službe pri Evropcih. Brez koristi ni bil sestanek, Cetinovič rad plača račun, kakeršen sestavi detektiv posebe za vsako |
Lisjakova hči (1892): | lepó dišeča pisemca, ki te bodo izkušala zvabiti na zaupen sestanek. Kar nič ne bodem ljubosumna, nego ponosna bodem, da imenujem |
Lisjakova hči (1892): | bodeva igrala, zaljubiva se drug v drugega, izgovoriva si skriven sestanek; jaz se ti oklenem okolo vratu, a ti me objameš |
Očetov greh (1894): | pričel razgovor, da bi ne dal preveč duška svojim čustvom. Sestanek v Volksgartnu in vestedenski posel sta bila zdajci predmet živahnemu |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | začel bližati tisti čas, kterega je bil določil Mušič za sestanek. Šibečih kolen je lezel, ko se je začelo mračiti, iz |
Očetov greh (1894): | ga naudaja le misel in želja, da bi podaljšal ta sestanek. Prva ljubezen je vzplamenela v njegovem srci z vso svojo |
Slučaji usode (1897): | Pri oni klopi, kjer ste našli Avrelijo, sva imela dogovorjeni sestanek. Kako je Avrelija ob istem času prišla na isti kraj |
Slučaji usode (1897): | ga je sram, če bi ona menila, da je njemu sestanek z Avrelijo bil ugoden. O Avreliji pa ni zinil besedice |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 |
Botanika (1875): | imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati |
Mineralogija in geognozija (1871): | stanu, ampak se je sčasoma spremenilo. Tako kamenje, čegar kemiška sestava se je sčasoma več ali manj premenila, zovemo metamorfno kamenje |
Zoologija (1875): | pri nekaterih vendar vtripljejo veče žile. Samolastna je črvom neka sestava vodnih cevi, razpeljanih po truplu. Nekateri, ki so brez ust |
Kemija (1869): | da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron |
Botanika (1875): | cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na |
Mineralogija in geognozija (1871): | prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da |
Astronomija (1869): | stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da |
Astronomija (1869): | telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego |
Kemija (1869): | pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah |
Astronomija (1869): | se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla |
Astronomija (1869): | Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako bi bil Neptun sedaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla |
Botanika (1875): | raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na |
Mineralogija in geognozija (1871): | treba ga je prej mineralogično opazovati, t. j., njegovo kemiško sestavo, trdoto, gostoto itd. določiti. Dalje moramo gledati na obliko; kajti |
Zoologija (1875): | namen, ki torej stojé med seboj v potrebni vzajemnosti, imenujemo sestavo ali sistem. V tem zmislu govorimo o sestavi kosti, o |
Gozdovnik (1898): | Oročej, svoje dolge kodre ponosno tresoč. »Le poglejte način in sestavo tega kamenja, pa boste brž opazili nekaj važnega. " Baraha pazljivo |
Fizika (1869): | imenu primérno podobo. Leče so imenitne zato, ker služijo v sostavo daljnogledov in jako povečalnega orodja. 170 Enako kakor zrcala se |
Kemija (1869): | na pr. ono z živim srebrom in našli bodemo tako sostavo: Ako to spojino primerimo cinobru (e §. 12), tekoj vidimo |
Botanika (1875): | se z obrazovanjem rastlin; poimenovanje in porédanje njih v umetno sostavo bilo je poglavitno deblo vseh učenih in neučenih prijateljev rastlinstva |
Botanika (1875): | svojem gornjem koncu ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni povezek |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel en sostavek kmetijske šole, pa vse bolj ob kratkim, de bojo naši |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iſkrene sheljé in krepke opominjevanja doné, de bi mi vezh soſtavkov v „Novizah” s ilirſkim *) pravopiſam piſali, ktériga nektéri tudi obzhno-ſlavjánſkiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mala rezh, to majhinoſt nauzhiti ſe; ako bodo en par soſtavkov pozhaſi brali, bo jim tretji gotovo she gladko in tozhno |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah |
Mineralogija in geognozija (1871): | po njem kakor roženčevi ali amfibolovi škriljnik ter je bistveni sestavni del sienitov, dioritov in druzih. V železnih tovornicah ga imajo |
Mineralogija in geognozija (1871): | kovinskega leska; t. = 3 do 4; g. = 5. Glavni njegovi sestavni deli so: baker, antimon, žveplo in arsenik; nekoliko železa, cinka |
Mineralogija in geognozija (1871): | tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito je to, da, ako se |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z |
Botanika (1875): | za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
Kemija (1869): | Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro |
Zoologija (1875): | ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo |
Zoologija (1875): | boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni |
Kemija (1869): | spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem |
Kemija (1869): | še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj |
Zoologija (1875): | s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za |
Botanika (1875): | razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | sam svoj kvadrat. 2.) Vsak naslednji člen dá po dve sestavini, namreč dvojni produkt iz vsote vseh prejšnjih členov in tega |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Primer. enačba. Dostavek. Sestavini, kateri dá vsak člen danega polinoma v kvadratu, môči je |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga in vsaka naslednja številka danega števila v |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | svoj kvadrat. 2.) Vsaka naslednja številka dá v kvadratu dve sestavini: dvojno pred njo stoječe število, pomnoženo s to številko in |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | tvarine A z y jednotami tvarine B. Ker morata pa sestavini, kateri smo za zmes porabili, toliko vredni biti kakor zmes |
Kemija (1869): | ekv. kisleca. Spojina druzega reda se zaznamova, da se njeni, sostavini, to je: spojini prvega reda pišete ena za drugo ter |
Botanika (1875): | imeti zmožnost, nekoliko v-se sprejete vode razkrojiti na njeni dve sostavini, kislec in vodenec. Vodenec se v tem slučaju porabi, kislec |
Kemija (1869): | leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s |
Mineralogija in geognozija (1871): | kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se |
Zeleni listi (1896): | Nekega dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | pa po opravičeni nezaupljivosti teh predsednikov mu je spodletelo in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu |
Izidor, pobožni kmet (1887): | poprej jako skrbno in čedno spisal. Kakor je najlepše znal, sostavil je ondi občutke svojega srca. Da, še celo svoje matere |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim |
Mineralogija in geognozija (1871): | Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu |
Mineralogija in geognozija (1871): | bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil |
Mineralogija in geognozija (1871): | permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti |
Občno vzgojeslovje (1887): | kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni |
Občno vzgojeslovje (1887): | pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k |
Fizika (1869): | O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti |
Občno vzgojeslovje (1887): | zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal |
Kemija (1869): | scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin |
Kemija (1869): | tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša |
Kemija (1869): | sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z |
Kemija (1869): | i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja |
Astronomija (1869): | kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča |
Kemija (1869): | kremenčevokisli cinkov okis. S cinkovimi pločami pokrivajo strehe, iz njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke |
Mineralogija in geognozija (1871): | 30. Zelenjak. To kamenje sestavljajo večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno |
Mineralogija in geognozija (1871): | vendar dobe v taki množini, da znaten del zemljine skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V |
Zoologija (1875): | s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej |
Gozdovnik (1898): | ki bi ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da se |
Kemija (1869): | tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba |
Mineralogija in geognozija (1871): | Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije |
Kemija (1869): | in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so |
Botanika (1875): | med tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto |
Zoologija (1875): | tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je |
Kemija (1869): | nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno |
Kemija (1869): | in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk |
Kemija (1869): | na isti način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru |
Kemija (1869): | dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo |
Botanika (1875): | se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti |
Fizika (1869): | zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali |
Fizika (1869): | skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati |
Botanika (1875): | prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor |
Botanika (1875): | ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči |
Kemija (1869): | odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzim stoječa števila pomnožiti. Razmerje x : 14 je torej jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 |
Mineralogija in geognozija (1871): | se vidi iz tega, da so popolnoma po kemiških pravilih sestavljeni in da imajo kristalno obliko; imenujemo jih prave ali enoterne |
Mineralogija in geognozija (1871): | in spominke. Sprhné nekteri graniti lože drugi teže, kakor so sestavljeni; kteri ima dosti živca, hitro sprhni ter daja rodovitno glinato |
Mineralogija in geognozija (1871): | koje lastnost se vedno ravná po kamenji, iz kterega so sestavljeni. Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla |
Zoologija (1875): | čeljusti navadno imenujemo kljun. Dolgi, iz 9 do 23 vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje. V primeri veliki možgani nam |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva faktorja razstaviti dati; le-tá je môči razstaviti, ako sta sestavljeni števili, zopet na faktorje, kateri so ali praštevila ali zopet |
Fizika (1869): | se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki |
Botanika (1875): | delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne |
Kemija (1869): | Po mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine |
Kemija (1869): | imajo svoje ugodne vonjave od enega ali od več takih sostavljenih éterov. V zdravilstvu se rabijo: Solitarni éter, zmes solitarnosokislega etilovega |
Zoologija (1875): | pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz |
Zoologija (1875): | usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven |
Fizika (1869): | prvej, ne samo drugej sili, ampak da je njegovo gibanje sostavljeno; Lep primer tega daje nam ladja, ktero žene veter prek |
Fizika (1869): | §. 11. bilo je rečeno, da nam je misliti tvarino sostavljeno iz prav majhnih delkov, iz tako imenovanih atomov. Ko bi |
Botanika (1875): | podob in se nasledno tudi različno imenuje. Staničje, ki je sostavljeno iz strženovih (paremchymovih) stanic, imenuje se parenchym, tudi polnilo ali |
Botanika (1875): | podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. |
Botanika (1875): | večidel zelen. Vse njegovo površje je prepreženo z povrhnjo kožo, sostavljeno iz ploščnatih stank, v kterej koži je mnogo rež in |
Robinson mlajši (1849): | takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do |
Blagomir puščavnik (1853): | še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
Viljem Tell (1862): | Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena |
Sveti večer (1866): | čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče |
Mlinar in njegova hči (1867): | zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer |
Ferdinand (1884): | srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko ljudí imel pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi |
Deborah (1883): | Krojač. Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se |
Gozdovnik (1898): | v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom |
Genovefa (1841): | grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure |
Biblia (1584): | Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na kraj, ſedeo inu isbi- |
Ferdinand (1884): | pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da |
Gozdovnik (1898): | je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani |
Biblia (1584): | je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | taiſti dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. Inu on |
Biblia (1584): | sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je |
Tiun - Lin (1891): | hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se |
Sacrum promptuarium (1695): | ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je |
Roza Jelodvorska (1855): | Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa |
Mlinar in njegova hči (1867): | sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
Mlinar in njegova hči (1867): | sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
Od pluga do krone (1891): | ladje, ki plavajo do Zagreba in Siska po Savi. Tamkaj sédita na ladjo in rešena bodeta. » Dobremu strijcu se zarosí okó |
Od pluga do krone (1891): | bodita srečna. Ob Ljubljanici pod Trančo vaju bode čakal čoln. Sédita vánj, in voda vaji nêsi brez šuma in trušča, kamor |
Od pluga do krone (1891): | upirali. «Amen,» odzdravijo domačini, Micika pa pristavi: «Dá, varujemo se. Sédita; danes, ko je čas, bodeta kaj povedala. » Soseda sedeta za |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da, veselo vest prinesem. ” — V tem je bila večerja pripravljena; sedli so k pogernjeni mizi in dolgo vkup ostali. Drugo jutro |
Gozdovnik (1898): | živali, ognjevite, so jedva brzdati. Osedlani so s čudnimi lesenimi sedli, prevlečenimi z neustrojeno kožo in neustrojeno lisičina lepša jim križe |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo |
Viljem Tell (1862): | Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher |
Biblia (1584): | je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te |
Biblia (1584): | enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi |
Ferdinand (1884): | jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela je na |
Ferdinand (1884): | žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte ga poloshili? “ Mu rekó: „Goſpod! pojdi, ino poglej! “ Jok ſeſter ino prijatlov ranjziga je Jesuſu tako selò ſhel k' ſerzu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlepi;” sato je on , in ſhe troje njegovih bratov in ſeſter ſlepótno rojenih, in de po tem takim ne-, móre ne |
Divica Orleanska (1848): | stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko |
Valenštajn (1866): | hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu |
Valenštajn (1866): | Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo |
Valenštajn (1866): | vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da ti |
Pripovedke za mladino (1887): | divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je |
Revček Andrejček (1891): | prav res ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog |
Revček Andrejček (1891): | gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno |
Biblia (1584): | mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA taiſti dan je Iesus vunkaj |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava. 1. Na taiſti dan je Jęsus |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto |
Ta male katechismus (1768): | sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo |
Biblia (1584): | Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá tèdaj |
Divica Orleanska (1848): | Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalem gredé je Jesuſ nékedaj v' Betanijo terg priſhel. Dvé ſeſtri, Marija ino Marta, ſte ga v' hiſho ſprejele. Marija mu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpet priſhel v' Betánijo. Obujéni Lazar ino njegove dobre ſeſtri, Marija ino Marta, ſi vſe persadenejo mu zhaſt ino hvaleshnoſt |
Divica Orleanska (1848): | nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem |
Oče naš (1854): | pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu |
Revček Andrejček (1891): | nič zahtevala, pa sem si. mislila, da imate le mojo sestro radi. Zvitorog (v zadregi). Kaj pa še? ! |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tude tehiſteh, katire se posebej ſa enega takega Brata, ali Seſtro po smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter skus take ozhitne ſnamena ſa enega naurednega brata, inu seſtro S. Joſhefa se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhel. “ Ko je bila Marta to isrekla, je ſhla, ino ſeſtro Marijo poklizhe, ter ji tiho na uhó rezhe: „Uzhenik je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Imatinſko'' vſim prijatlam ſlovenſhine in ſerzhno jo bodemo ſprejéli ljubo ſeſtro, ki s naſhimi novizami eno pot hoditi hozhe. Ena drugi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več ničesar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi |
Zeleni listi (1896): | divil. Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ločijo“. Mali Karl, ki je zraven matere stál, prime svojo sestrico jokáje in tarnáje za róko rekoč: „Le vesela bodi, ljuba |
Pripovedke za mladino (1887): | nikdo k otrokoma. Pozno se zbudita in Janezek tolaži svojo sestrico: ,,Le počakaj, da luna zasije, potem bova videla drobtinice, katere |
Pripovedke za mladino (1887): | 9. Bratec in sestrica. Bratec prime svojo sestrico za roko ter jej reče: „Odkar je mati mrtva, nisva |
Valenštajn (1866): | Grofinja. Kako? Kaj je to, Sestričina! Tekla (grofinii). Prizanesite! Peti — Zdaj v muki tej, ka dušo |
Valenštajn (1866): | tako je! Takisto mislim jaz. Pustite ga, povedite gospodom — Grofinja. Sestričina, al vam se v glavi blodi? Pogoji vam so znani |
Valenštajn (1866): | treba nej? Al sta brez mene našla drugo pot? Povedite, sestričina, al ste Ga videli? Tekla. Ni denes, niti včeraj. Grofinja |
Jerica (1859): | ta je neka Jerica z Zglavnika. « »Lej ga no, mojo sestrično! Ni da bi djal, lepo dekle; če to ustreliš, kar |
Na stricovem domu (1860): | je Mina tudi čakala, da bi jaz napeljal govorico na sestrično; iz tega obotavljanja se mi je dozdevalo, da Mina ne |
Na stricovem domu (1860): | in karkoli sem počenjal, mislil sem vedno na svojo ljubo sestrično. Ker sem vedel, kako žalostna je ona, tudi jaz nisem |
Prvi sneg (1886): | za jedno mizo naši znanci: gospa Kolarjeva s hčerjo in sestrično, Mirko, Čermak in Ilovski. Bili so vsi dobre volje in |
Prvi sneg (1886): | mogoče tudi, da ni bila. »Saj poznáš Ilovskega,« tolaži Ema sestrično svojo, »rad se razveseljuje in kakeršen je, nestanoviten in lahkomiseln |
Prvi sneg (1886): | z izurjeno svojo roko tudi sama kaj prisluži. S svojo sestrično Emo, ki se je po smrti svojih roditeljev kar preselila |
Dva adjunkta (1888): | gospodično Milko, hčerko prej imenovane, in davčni adjunkt z njeno sestrično, že skoro malo póstarno gospodično Sabino. Zgaga si je bil |
V krvi (1896): | častilci, laskajoč se njeni krasoti. Ritmojster jo je predstavljal za sestrično svojim tovarišem, ki so tekmovali med seboj, kako bi bolje |
V krvi (1896): | Vedel sem, da primeš takoj za vodico, ko ti pokažem sestrično. « »Kaj pa hočem! Spametovati se moram vendar enkrat ... mhe, evo |
Divica Orleanska (1848): | svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | prijetnost in lahkoto v eno. — Al tudi zuanja oblika vseh sešitkov je j ako lična. — Na prodaj se dobijo te pesmi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih. Narodni duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred skupno glavno količino postavimo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3a in 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred skupno glavno |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | naslednja za jedno mesto dalje proti desni, ter jih potem seštejemo, kakor stojé; vsota je iskani kvadrat. N. pr. Kvadrat dekadnega |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako vsak sumand s številom pomnožimo in dobljene delske produkte seštejemo. (a + b). c = ac + bc. Dokaz. (a + b). c = (a |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Dvoje jednako zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse? Vse to dobro poravnati More milost le z |
Pripovedke za mladino (1887): | pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas bodem |