Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 72

▶ omer samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razmerje; Pleteršnik

omer

Fizika (1869):	Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager
Astronomija (1869):	je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob

omerih
Kemija (1869): enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna
omerov
Fizika (1869): hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del

omeru

Fizika (1869):	kota, pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da
Fizika (1869):	° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine

▶ omeriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

premeriti; [sskj]

omeriti
Rudninoslovje (1867): se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako

▶ Omer-paša samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Omer-paša

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jih ima še za njimi iti in pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko

▶ omesa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

masa; kontekst

omesa

omeſa

Kuharske Bukve (1799):	uro, preden ſe smerslína ludęm na miso da, ſe dęne omęſa, is katire ſe smerslo ſerkanje dęla, v' to koſitarnizo, inu
Kuharske Bukve (1799):	inu s' pokrovam dobro saprè. Zhe popręd notri dęneſh, bo omęſa ſvojo mozh sgubila, odmęknila, inu nebodę otla rada ſpęt smersniti

omese
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Zdej drobljanček sroviga masla v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po
omeso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne

▶ omesiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omesila
- omeſila
  Branja, inu evangeliumi (1777): enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu
- omeſsila
  Biblia (1584): enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu

▶ omesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omede
Kmetijske in rokodelske novice (1847): suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per

ometi

omedi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plankami in po shivim plotu, zhe kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadno drévje, glej, de boſh goſenzhno salégo poterl, oſtergaj in omédi mah, sa ktérim ſe ſhkodljiva golasen redi; poiſhi med vejami

▶ ometan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ometana
Kmetijske in rokodelske novice (1847): naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim koncu naj bodo vrata šest čevljev široke, de

▶ ometati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepati; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

ometati
- ometat
  Sacrum promptuarium (1695): je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta

▶ omika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omika

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poslušala in jih spet doma svojim staršem povedala. Izreja in omika teh otrok je bila pa nekimu duhovnu v gradu izročena
Valenštajn (1866):	mi opustošilo, a ne Okrepilo duhá, ki mu še nej Omika dala dike? Srcu nič Ne dade koprnečemu ležišča Hrupeče gomolen'je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	se najdemo vsi Slovenci pod tistim geslom, v katerem prava omika, prava svoboda, krepki upor germanizacije, pravi napredek, in po vsem
Občno vzgojeslovje (1887):	možeh slavoljubje in vladoljubje, pri starčkih lakomnost in skopost. Prava omika in resna vaja voljine moči zabrani, da strasti ne začnó
Občno vzgojeslovje (1887):	verskim, nravstvenim in političnim razmeram, kolikor jih je razvila napredujoča omika, in da se tedaj postavi na višino omike svojega časa

omike

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po

omiki

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo

omiko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva

▶ omikan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omikan
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná
omikani
Kmetijske in rokodelske novice (1848): imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim tem se

▶ omikan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omikan

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ob občnim potopu večidel zazabile; zakaj, ko bi ravno dobro omikan človek po kakošni nesreči, postavimo, po hudih viharjih po morji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	gobami, s plodom Jadranskega morja. Le-ta človek je bil jako omikan, a meni se je zdelo, da ni še znebil se

omikanem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	dni naš gospod prof. Terstenjak od visokoučenega in po vsem omikanem svetu slovečega gosp. Jakoba Grima iz Berolina prejel in ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zagledalo beli dan, razširilo se je na nagloma po vsem omikanem, sosebno katoliškem svetu, tako da je sedaj že skoraj v

omikani

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni
Gozdovnik (1898):	mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši
Gozdovnik (1898):	nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res prispó do Rdečereke prav na tem kraju

▶ omikanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omikanje

Trtna uš (1881):	sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama barvanih podob. Pravica ponatisa
Trtna uš (1881):	znanje. V Gradci, meseca januarja 1881. Odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva v Gradci, Sackstrasse štev. 9.
Trtna uš (1881):	prikazala. Z ozirom na to je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o

omikanju
Kmetijske in rokodelske novice (1845): če bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó

▶ omikovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izobraževati, omikati; Pleteršnik, kontekst

omikovati

Zlata Vas (1848):	šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je
Zlata Vas (1850):	šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je

▶ omisliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omisli
Aritmetika za učiteljišča (1885): knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l.

omislijo

omiſlijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sa to ga imajo ozhe radi, ino mu piſano ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſvojo shivino pomnoshijo, ali zhe ſi boljſhih, koriſtniſhih shivalſh omiſlijo. Prav imajo, zhe ſo le tudi ſkerbeli, boljſheji shivini tudi

omislil

Stric Tomaž (1853):	veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje dal. “ „Oh! če je res tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z

omislila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo
omislili
- omiſlili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi

omisliti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	učiteljev prepičla, da bi slehern izmed njih potrebnih knjig si omisliti zamogel, bi bilo prav, ako bi učitelji po raznih okrogih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pisma dvojne velikosti. Kdor si hoče takih zavitkov za pisma omisliti, plača razun marke, ki jo za pismo potrebuje, še pol
Botanika (1875):	pomočjo dobrega mikroskopa doseči. Sreča je, da je zdaj laže omisliti si mikroskop, ki je za rabo, kakor v pretečenih časih
Občno vzgojeslovje (1887):	v opravi, orodji, obleki, razni ukrasi, katere je móči lehko omisliti, kot n. pr. okusne (če tudi priproste) slike, sobne rastline

omiſliti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi

▶ omišljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omišljujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško

▶ omittere neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

omittere
Sacrum promptuarium (1695): potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris

▶ omizje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omizju

omisji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Le Janes, nobèn drug per omisji ni védil, sakaj je Jesuſ Judatu to rekel. Ker je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino koga bi ſerze ne bolelo, de per tem ljubesnjivim omisji tudi hinavſkiga terdovratniga sdajavza vidi? — Pa kakor ſe je Juda

▶ omlaten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

omlateno

omlazheno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga omlati, de ſe ki kaj ne ſogréje; kadar je omlazheno, odlozhi ſi nar lepſhi in nar bolj polno sernje sa

▶ omlatiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omlatil
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa

omlatili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maſhino v 29 minutah 60 ſnopov ſnetlive pſhenize tako zhiſto omlatili, de je bilo sernje takó ſvitlo, kakor od nar lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe je delo

omlatiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to ſtori goIa maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samore tudi ſozhivje, detelja, ogerſhiza i. t. d. prav zhiſto omlatiti, tudi vlashno ali mokrotno ſnopje ſe da ravno takó zhiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samogIo rasno shito s manj zhaſam in s manjſhimi potroſhki omlatiti. Tako maſhino je snajdel Janes Seidel v Ameriki in jo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali mokrotno ſnopje ſe da ravno takó zhiſto, kakor ſuho omlatiti; kar ni kaka kar bodi rezh. Tudi poſebniga proſtora imenovana

▶ omne neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

omne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pu opomina S. Jacob I. Omne datum optimum, & omne donum perfectum deſurſum eſt, deſcendens a Patre luminum. Vſe tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pu opomina S. Jacob I. Omne datum optimum, & omne donum perfectum deſurſum eſt, deſcendens a Patre
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shi noi natelesi isgvblan temvzh isvelizhan Amen † † † Olshael † Omne † Kriſtvs omne † o moni Saraens † SALFATOR? Sadai † Jesvs od Nazareta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shi noi natelesi isgvblan temvzh isvelizhan Amen † † † Olshael † Omne † Kriſtvs omne † o moni Saraens † SALFATOR? Sadai † Jesvs od Nazareta an Kral

▶ omnes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

omnes
Sacrum promptuarium (1695): katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde

▶ omni neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

omni

Sacrum promptuarium (1695):	pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire in tenebras
Sacrum promptuarium (1695):	honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi
Sacrum promptuarium (1695):	Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo

▶ omnia neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

omnia

Sacrum promptuarium (1695):	pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny
Sacrum promptuarium (1695):	per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed
Sacrum promptuarium (1695):	bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel
Sacrum promptuarium (1695):	domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt
Sacrum promptuarium (1695):	per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus

▶ omnibus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

omnibus

Sacrum promptuarium (1695):	ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet
Sacrum promptuarium (1695):	ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi
Sacrum promptuarium (1695):	animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu bote
Sacrum promptuarium (1695):	verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj

▶ omnino neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

omnino
Sacrum promptuarium (1695): dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih

▶ omnis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

omnis

Sacrum promptuarium (1695):	amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt
Sacrum promptuarium (1695):	v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur

▶ omnium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

omnium
Sacrum promptuarium (1695): saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi

▶ omočiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omoči

omozhi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe s'droshmi od vina omozhi, inu toku ſzęli: al ſe s'sèleno wagenſhmier pomashe, de
Kuharske Bukve (1799):	Divje meſo ſe narpred potręſe ſolio, ena bęla ruta ſe omozhi v' jęſihi, v' njo savie meſo, povęshe, inu na en
Kuharske Bukve (1799):	robam, puſti en zhaſ oſolene leshati, potręſi s' bęlo moko, omozhi v' mersli vodi, inu s' ribanim kruham potręſi; poloshi na
Kuharske Bukve (1799):	Poſkuſi pa na to visho, kdaj je moke sadoſti: namrezh omozhi perſt v' ſuhi moki, vtakni ga v' teſtó, kader ſe
Kuharske Bukve (1799):	is polovize vode, inu is rastepenga jajza; piſheta v' tim omozhi, s' ribanim kruham potręſi, zri v' rasbęlenim maſli. Tudi naberi
Kuharske Bukve (1799):	malo putra v' eni kosi, v' tim ſtoplenim maſli ręsíne omozhi, potręſi s' ribanim kruham, pokladaj na mręsho, inu jeh pezi

▶ omolčati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obmolkniti; Pleteršnik

omolčal

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mene skerbé; otrok sem še, ubog in zapuščen. Zdaj je omolčal. Pa vnovič se mu je pri sercu milo storilo; svoje
Oče naš (1885):	bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na Martona, kteri je vtruden omolčal in si pot z bledega čela obrisal. „Ménart“, je govoril

omolzhal
Genovefa (1841): ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda

omolčala
- omolzhala
  Genovefa (1841): v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram

▶ omolknjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

premolk; kontekst

omolknjenje
Divica Orleanska (1848): zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi
omolknjenju
Divica Orleanska (1848): silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje

▶ Omont samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Omont

Oče naš (1854):	za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že
Oče naš (1885):	za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že

▶ omotan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

omotan
Botanika (1875): vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno

▶ omoten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotičen; [sskj]

omoteni

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	O Bog, pridi mi na pomoč! Gospod, hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Psalm. O Bog, hiti me otét; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo

omotno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile
Zlata Vas (1848):	kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo

▶ omotica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotice
Blagomir puščavnik (1853): sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah

omotici

Ljudska osveta (1892):	se maščeval nad grajščakom. — Mati je ležala mirno v nekaki omotici. Desnico je držala na odeji, na obrazu se je kazal
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	in se takoj zavé. Ti trenutki, ktere je prebil v omotici, vplivali so kakor pomirljiv spanec nanj. Skoči po koncu, obriše
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	zopet nekoliko, a spal ni, temveč ležal le v nekaki omotici. Bledlo se mu je grozno po glavi, dokler ga ne
Moja hoja na Triglav (1897):	da sva se vrnila in da sem molčal o njegovi omotici, dokler nisva bila na varnih tleh. Drugače ne smem ravnati
Ženitna ponudba (1897):	v svojo sobico. Vikica je stopala za njo v nekaki omotici, brez svoje volje, kakor otrok.
Kotanjska elita (1898):	bi trohnelo na kupu! Matilda je živela vedno v neki omotici in ni utegnila misliti na kaj drugega, nego na zabavo
Kotanjska elita (1898):	nikdar več očitala ničesar, kajti živela je vedno v neki omotici in pustila je mater na miru, da je le-ta delala
Gojko Knafeljc (1899):	je padel iz rok pod mizo. V nekaki nezavesti in omotici je pograbil klobuk ter odšel z naglimi koraki iz sobe
Gojko Knafeljc (1899):	zdaj na levo, zdaj na desno, vedno še v neki omotici in z zaprtimi očmi. Ko se je začel bolj zavedati

▶ omotica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotično sredstvo; SSKJ

omotica
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki

▶ omotičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotično
- omoteno
  Divica Orleanska (1848): krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je

▶ omotiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omoti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi, de začnè dremati. Ko je človek v tacih
omotiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se

▶ omotiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omotil
Blagomir puščavnik (1853): bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz

▶ omožen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omožena

omoshena
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem

omožena

Zlata Vas (1850):	pridete k Lizi ter rečete: »Let in dan si že omožena, pa si še tako lepa. Vsi možjé se čudijo nad
Zlata Vas (1850):	mladi možje vsi — »de zna coprati. Če bi Lizika že omožena ne bila, bi nam vsim serce is telésa izcoprala, tako

omožene

Zlata Vas (1850):	Povédati vama hočem. Tega so žene same krive. Dokler niso omožene, se lišpajo kar koli morejo in vse denarje, kar jih
Mlinar in njegova hči (1867):	potlej vdove, za njimi otročnice z otročiči v naróčaji, potem omožene in na zadnje dekleta, vsi v mrtvaških prtéh in z

▶ omožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omoži

omoshy
Branja, inu evangeliumi (1777): ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni

omoži

Ljubljanske slike (1879):	ni, da bi jej tega ne privoščile. Kedar se ktera omoži, jo zavidajo in odpovedo prijateljstvo, a vendar vsaka pravi, da
Mešana gospôda (1881):	vsakdo opehari. — Zabičevala je hčeri, naj se vender uže enkrat omoži, in da naj vzame moža, ki ume denarstvo in pravdne
Kmetska smrt (1890):	Miciki pa še kosilo in posteljo in skrinjo, če se omoži –« »Torej bališče? « vprašal je Češek. »Ne, samo posteljo, pa skrinjo
Od pluga do krone (1891):	jaz pozdravim vsaj nekoliko, gledala bodem takoj, da se Micika omoži na dom. Peterčev Jaka jo vidi jako rad in všeč
Svatba na Selih (1894):	takó medeno? Pusti jo, kdo se méni za nje trmo! Omoží se takrat, kadar bodem jaz hotel, in tistega vzame, kogar
Slike in sličice iz življenja (1896):	vami, rajše nego na jug. Ko je čas, da se omoži — lepa je res — ji je pač vse eno, ali dobi
Dušne borbe (1896):	še nekoliko in nerazvita, a to vse preide, kadar se omoži. « In z vkusnimi, bogatimi oblekami je napravila iz nje elegantno
Moja hoja na Triglav (1897):	Mina, "če tebe odvede od duhovniškega stanu in se potlej omoži z drugim! " "Ne sodi prenaglo, Mina! Tukaj ni šlo za
Moja hoja na Triglav (1897):	Ali prav govore ljudje, ki Meto nagovarjajo, naj se zdaj omoži z bratom rajnega moža. Dobila bi tako moža enakega rajniku

omožila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov

omožiti

Zlata Vas (1850):	ter reče: »Lizika, ti si rekla de se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez hočem svoje dni brez žene ostati; zakaj nobene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi

▶ omphalodes neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

omphalodes

Botanika (1875):	se sem ter tje nahaja iz južne Evrope prišla Torilnica (Omphalodes) in iz južne Amerike prinesena posolnčnica (Heliotropium), ktere cvet diši
Zoologija (1875):	142. Olika 140. Omej 147. Omela 144. Omotica ribja 161. Omphalodes 143. Onobrychis 158. Ononis 160. Oogonij 109. Oospora 109. Opuntia

▶ omrežje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omrežje

Maria Stuart (1861):	tega davno — Čuvaja novega rodbine vaše, Ko vedno jo gradi omrežje novo — Paulet.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	malo spoznajo — zató naj bo. Te-le podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo

omrežjem

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je dala narediti golobnják z rudečo streho in z zelenim omréžjem. Neža ga postavi v kot svoje izbe, in ga golobčiku
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Dali so napraviti mali golobnjak z rudečo streho in zelenim omrežjem, ter ga postavili v kot Dragične izbe. Deklica je vsaki
Občno vzgojeslovje (1887):	na kako mehko podlago ter se pokrije s kakim trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji že

▶ omrtviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

omrtvil
- umrtvil
  Gozdovnik (1898): je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila.

▶ omužen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

utrujen; izvirnik

omužen
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni

▶ on zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Biblia (1584):	Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k'nym: Kateri je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa vém tudi dobro, de veliko
Divica Orleanska (1848):	iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje
Robinson mlajši (1849):	razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele
Stric Tomaž (1853):	temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v
Čas je zlato (1864):	poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav

ge
Kemija (1869): ima največo vrednost, po priliki ena petina, toda proti koncu ge je vedno manj, ravno tako tudi pri prevelikej žarovitosti, pri

Biblia (1584):	nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu
Biblia (1584):	priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je
Biblia (1584):	Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte
Robinson mlajši (1849):	kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi se
Robinson mlajši (1849):	malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in

Robinson mlajši (1849):	je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo
Robinson mlajši (1849):	poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še
Robinson mlajši (1849):	vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav
Robinson mlajši (1849):	neumno bilo, da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji
Robinson mlajši (1849):	uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi
Robinson mlajši (1849):	ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl

Biblia (1584):	aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih
Genovefa (1841):	nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jé je Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali

Sacrum promptuarium (1695):	beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog
Sveta grofinja Genofefa (1857):	hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril

Sacrum promptuarium (1695):	de nej mogla vun; gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne
Sacrum promptuarium (1695):	tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je
Sacrum promptuarium (1695):	nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat

jej

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. ) Gospodar jej* je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet ni šlo v glavo, da bi tak, na vsako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali pa da se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno
Oče naš (1885):	rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je
Pripovedke za mladino (1887):	sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila
Zeleni listi (1896):	sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat
Genovefa (1841):	pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme
Genovefa (1841):	ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte
Divica Orleanska (1848):	Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji
Stric Tomaž (1853):	pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene

jih

Biblia (1584):	ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu
Biblia (1584):	pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje
Biblia (1584):	inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu
Robinson mlajši (1849):	kajti da ako bi teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro
Robinson mlajši (1849):	se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti
Robinson mlajši (1849):	Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino
Robinson mlajši (1849):	prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je
Sveti večer (1866):	mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz rok. ” Bili so ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih je še pri

jeh

Branja, inu evangeliumi (1777):	paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet
Kuharske Bukve (1799):	s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo
Kuharske Bukve (1799):	pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de
Kuharske Bukve (1799):	jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v'
Kuharske Bukve (1799):	potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne

jih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní
Divica Orleanska (1848):	Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj
Oče naš (1854):	bilo serca, ktero ni z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom
Revček Andrejček (1891):	napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm

Sacrum promptuarium (1695):	perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi
Sacrum promptuarium (1695):	jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade
Sacrum promptuarium (1695):	kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse
Sacrum promptuarium (1695):	je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta
Sacrum promptuarium (1695):	s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu
Sacrum promptuarium (1695):	volo ſvoyh starishih, inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa
Sacrum promptuarium (1695):	kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku
Sacrum promptuarium (1695):	matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga

jim

jem

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs
Kuharske Bukve (1799):	Tudi je ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo

jim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj druziga po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči
Zlata Vas (1848):	lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je
Zlata Vas (1848):	večkrat tudi med tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje
Ferdinand (1884):	pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé

knjem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras

Sacrum promptuarium (1695):	godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu
Sacrum promptuarium (1695):	ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar bi bilu mogozhe, bi
Sacrum promptuarium (1695):	shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu
Sacrum promptuarium (1695):	ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh
Sacrum promptuarium (1695):	vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te
Sacrum promptuarium (1695):	nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s'
Sacrum promptuarium (1695):	te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit
Sacrum promptuarium (1695):	hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je

jima

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil
Genovefa (1841):	beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z
Robinson mlajši (1849):	ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je
Robinson mlajši (1849):	vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla
Blagomir puščavnik (1853):	vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	»Kaj pa je, Šilo? « ga poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od
Blagomir puščavnik (1853):	Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo
Ferdinand (1884):	ne radi tega, ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših

Biblia (1584):	vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korún
Robinson mlajši (1849):	z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pride na vás v hišo dobriga Rikarda. Pa nova žalost jé ôndi čaka. Lenka je ravno tisti dan, ko je mati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest
Valenštajn (1866):	bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. )
Rudninoslovje (1867):	Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno ločijo v

Genovefa (1841):	od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè
Genovefa (1841):	Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi ni bilo tako plitvo, da bi ga
Valenštajn (1866):	Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi
Botanika (1875):	med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo
Lohengrin (1898):	Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v' njej. Eniga jutra ji Joshef, ko je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta
Robinson mlajši (1849):	bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti
Viljem Tell (1862):	Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo.

Genovefa (1841):	moja shêna — kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi
Genovefa (1841):	ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa povedali, kar seje v Ljubljani zgodilo, dokler smo Ju v svojim ozidju imeli : Komaj sta se, v Ljubljano pridši
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler
Stric Tomaž (1853):	konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče
Zoologija (1875):	nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih
Gozdovnik (1898):	Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. «

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica vderle. Težko si je zopet serce storil in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te
Oče naš (1885):	ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še
Zlatorog (1886):	trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa
Tiun - Lin (1891):	»Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu

nanj
- n'ajn
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga

nje

nie

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je jas ozbam sposebnjem vonam povonati o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad nie shriftami snaidano gratavo? kader an Kriſtian tu terplenje spraviem usmilénjam

nje

Biblia (1584):	od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili
Sacrum promptuarium (1695):	krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję shely.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in iz nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in
Zlatorog (1886):	hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar;
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč poleg nje.

nji

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó
Roza Jelodvorska (1855):	vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to
Roza Jelodvorska (1855):	In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se je pri

njie
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo

njega

jega
Robinson mlajši (1849): Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi

nega

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Vſi ti pa nabedijo s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, kyr nega shalio. Premiſlimo pa tudi ſami ſebe, koku malu kedei s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je pa perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Kader je shi biu Chriſtus naſh Odreſhenik trikret ſvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tiſti, katiri je nas lubiu, poprei, ko ſmo mi nega posnali. Katiri per timu Preroku Jeremiu cap. 31. taku govory
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga Odreſhenika, pogledeimo na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne nar nadoshniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on h' ſmerti obſojen, ga je sgrivalu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greh, de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu bres folka. O hudoba
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi

nia
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro
nia gai(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5.

niega

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ti njegovi niſſo njega goriuselli. Kolkerkol njeh je pak niega goriusellu, tem je on oblaſt dav, de bi Boshji otrozi
Abecedika ali Plateltof (1789):	ja tudi jeſt prositi. O sa kolkajn rezhy ozhem jeſt niega proſiti. Dali pak meni prezej Bug vſe, karkol ozhem imeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so tvojega sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	podtiem Kriesham stava on pa gorei visoti k' si shlishava niega rezhi shana Jahannes bo tvoi sin: ti pa niega Mathe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shlishava niega rezhi shana Jahannes bo tvoi sin: ti pa niega Mathe jas tabe prosim o nai svelizhaneishi mati boshja: jas

nja

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse

njega

Ta male katechismus (1768):	nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu
Divica Orleanska (1848):	Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde
Viljem Tell (1862):	Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké

njege
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes reče

njegov
- niegou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri-

njej

jej

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo
Zlatorog (1886):	Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče
Zlatorog (1886):	nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več.
Lohengrin (1898):	Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v

nej
Biblia (1584): Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr

nie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	buditi, Kar je prau , sturiti vſelei, Sh'nio delat, pogon dopouniti, Nie se superſtavit naſmei.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bi duſhi pomagalu, Bres tiste tudi nezh sgoditi, Kar bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar

Biblia (1584):	me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi
Sacrum promptuarium (1695):	de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe
Sacrum promptuarium (1695):	od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu laſy s' glave
Sacrum promptuarium (1695):	gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona
Sacrum promptuarium (1695):	vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu
Sacrum promptuarium (1695):	beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo
Sacrum promptuarium (1695):	katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus
Sacrum promptuarium (1695):	omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku

nje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje

njej

Biblia (1584):	nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ga próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje
Valenštajn (1866):	prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila
Fizika (1869):	izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj
Botanika (1875):	razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na
Botanika (1875):	se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki
Tiun - Lin (1891):	priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu

nji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne vedo, ki je niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv.
Zlata Vas (1848):	si je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala

njem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo
Sveti večer (1866):	nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin
Kemija (1869):	da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu
Botanika (1875):	zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem
Botanika (1875):	se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo staničje (parenchym) ima v sebi
Oče naš (1885):	Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “
Zlatorog (1886):	je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva
Gozdovnik (1898):	mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi

njemu

Sacrum promptuarium (1695):	pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè,
Sacrum promptuarium (1695):	sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom.
Kuharske Bukve (1799):	od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in na tanjko očedite, de ne bo kaplice mleka v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se
Divica Orleanska (1848):	prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se

njim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali

njemu

nemu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli: Quid ad nos? tu videris. Kai mi maramo? ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega potroshtou! O debi tudi obeniga na bilu, katiri bi nemu negovo shaloſt ponoviu, inu gmirou! ali veliku yh je, katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo. To volo nebeſhkiga Ozheta dopouniti, nemu noter do ſmerti pokorn biti, v'britkuſti shiveti, terpeti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu s' zeliga shivota ta kervavi put vun isgnau: terpeu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu negovo britkuſt ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu lubesen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dati, inu jes ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar greſhneiſhim snamnam tiga kuſhvaina isdati, inu vloviti: satorei je nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher

niemu

Sacrum promptuarium (1695):	de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je
Sacrum promptuarium (1695):	premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam ſe
Sacrum promptuarium (1695):	inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od

niemv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi

niomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu

njemti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh

njemu

Biblia (1584):	li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus pak je
Biblia (1584):	je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury
Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi
Sacrum promptuarium (1695):	de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je njemu tó povędal, odgovóril, inu djal: Kdó je moja Mati, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe
Robinson mlajši (1849):	veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in
Roza Jelodvorska (1855):	sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama

njih

jih

Robinson mlajši (1849):	naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega
Robinson mlajši (1849):	ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov

neh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe vſeh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je ta pozhitka dan. Starſhe s a lepu imeti, Inu neh nauke gor vseti Tak bosh per meni shtiman. 4. Blishniga
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni doli,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Dopernesti ta mutast greh, Vudovam Krivizo sturiti, No Srotizam per neh rezheh, Lon saſlushepi tergat du, Te grehi vpijejo v'Nebu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh lubi prau, Se je nem sam sa shpisho dau. 4.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh sagovoriti Sapopaden k'dir je v'Letem Tisti je

nieh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me

nih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veina tih pozhutkou, inu dopouneina nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega

nyh

Biblia (1584):	Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl
Biblia (1584):	GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal
Biblia (1584):	je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od
Biblia (1584):	ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili
Biblia (1584):	je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala
Sacrum promptuarium (1695):	Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku
Sacrum promptuarium (1695):	bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir
Sacrum promptuarium (1695):	dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem
Sacrum promptuarium (1695):	dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu

njech

Abecedika ali Plateltof (1789):	je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo
Abecedika ali Plateltof (1789):	uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti

njeh

Ta male katechismus (1768):	Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni pak ſo she
Branja, inu evangeliumi (1777):	de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh
Branja, inu evangeliumi (1777):	sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne
Branja, inu evangeliumi (1777):	je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je

njih

Genovefa (1841):	ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de
Genovefa (1841):	tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam
Tiun - Lin (1891):	tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej

njiju

Valenštajn (1866):	Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pr. z 2 in 3, razdelno mora biti tudi z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. (628 – 48) – 52 = 628 – (48 + 52) = 628
Občno vzgojeslovje (1887):	sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da
Gozdovnik (1898):	v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena
Gozdovnik (1898):	ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam

nju

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ino Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj: ali je mogoče
Fizika (1869):	Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje

njim

niem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi

nim
Pozhétki gramatike (1811): Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali jim. Ces enfans ont été sages, je leur donnerai

nym

Biblia (1584):	veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar
Biblia (1584):	on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu
Biblia (1584):	Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge
Branja, inu evangeliumi (1777):	je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je
Branja, inu evangeliumi (1777):	kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili
Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki

njem

Genovefa (1841):	do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize
Genovefa (1841):	pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v

njim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila
Genovefa (1841):	in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo
Tine in Jerica (1852):	je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo
Zoologija (1875):	so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo
Ferdinand (1884):	zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me
Gozdovnik (1898):	Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi

njima

nyma

Biblia (1584):	eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti

njima

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhakamo? 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter
Genovefa (1841):	po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vino piti ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3
Divica Orleanska (1848):	oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne more, ako bi se vsi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná.
Stric Tomaž (1853):	kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar

njimi

nymi

Biblia (1584):	ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej
Biblia (1584):	bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr
Biblia (1584):	inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi
Branja, inu evangeliumi (1777):	oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je

njemi
Kuharske Bukve (1799): 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi

njimi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je
Robinson mlajši (1849):	bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je
Valenštajn (1866):	tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne
Fizika (1869):	kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči, kakor z vrelo vodo samo na sebi
Gozdovnik (1898):	pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in

njo

nio

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Truplu taku dougu prebiva, Dokler nio v'tistim pusti Buh Per Bogu je nar vezh shtimana
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nio, inu vſe potrębe k' tvojim rokam perpravio, ja ſhe k'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv kader bo te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha zheshzha. TV 2.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo
Pozhétki gramatike (1811):	celles-la, une la Opomin. To nameſtime je ravno naſprotno prejſhnimu, nio nikdar ne ſtoji poleg imena. Des ces chapeaux le mien

nje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih
Astronomija (1869):	dneh, zadnja pa po 6 letih in 270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina

njo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar
Kuharske Bukve (1799):	ta shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na
Genovefa (1841):	prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe
Divica Orleanska (1848):	Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil
Zeleni listi (1896):	skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda

njoj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala
Valenštajn (1866):	Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo
Valenštajn (1866):	izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To

Biblia (1584):	kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri
Biblia (1584):	Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta
Biblia (1584):	Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh
Biblia (1584):	Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga
Ta male katechismus (1768):	pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan
Oče naš (1885):	bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje

ona

Biblia (1584):	ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od
Sacrum promptuarium (1695):	Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej
Sacrum promptuarium (1695):	ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi: Ona pak: sakaj bom molzhala, ja, ja, ja de ſo kuſsi
Sacrum promptuarium (1695):	je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se ji je v tem času kaj godilo? Kako je ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le bil v stan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri

onadva

Gozdovnik (1898):	kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in deček, ki sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu! “ je odgovoril Irec.

one

Sacrum promptuarium (1695):	De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali
Kuharske Bukve (1799):	ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rekli, de jim ne neſe po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze

oni

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in
Zlata Vas (1848):	nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske
Zlata Vas (1848):	so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in

ony

Biblia (1584):	druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka
Biblia (1584):	naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi
Branja, inu evangeliumi (1777):	temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku
Branja, inu evangeliumi (1777):	teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu ſo ga popadli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo

uni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas

ono

Pozhétki gramatike (1811):	ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od
Robinson mlajši (1849):	smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje
Astronomija (1869):	ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega

zanj

s'ajn

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga proſsiſh. Goſpá, Al
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok

▶ onamo zaimek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ta; kontekst

onamo
Robinson mlajši (1849): vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je k svoji

▶ onda prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takrat; [sskj]

onda

Rudninoslovje (1867):	steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je
Rudninoslovje (1867):	ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba
Rudninoslovje (1867):	kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt-

▶ ondaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takrat; [sskj]

ondaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po misli lahko vzame. To je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira
Aritmetika za učiteljišča (1885):	468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri koli teh produktov dvoštevilčen, n. pr. cp = r.10 + s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4d, 8acd. Ako število a ni razdelno s številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji
Občno vzgojeslovje (1887):	vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku

▶ ondan prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pred nekaj dnevi, pred kratkim; [sskj]

ondan

undan

Genovefa (1841):	ſijalo, kjér je vſe poprej dosorilo in kjér je shé undan zvétje od jagod vídila. Pa réſ ſo bile nektére jagode
Genovefa (1841):	tù na polnozhni ſtrani dolinize, kjér je ſnég ſhe lé undán ſkôpnel, ſtojí zherno bodézhe ternjízhe. To ſo ternjule. Gléj, mnógo
Genovefa (1841):	obljubljeno deshêlo romala; de ſta ſe od ondi ſhe le undán nasaj vernila in lé ſkriváj shivéla, in de ſta ſe

▶ ondašnji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takraten; [sskj]

ondašnja
- ondašnje
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske
ondašnjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu

ondašnji

ondašnje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje

ondašnji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za

▶ ondi prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam; [sskj]

ondi

onde

Robinson mlajši (1849):	štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove
Robinson mlajši (1849):	dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč
Valenštajn (1866):	prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže

ondi

Branja, inu evangeliumi (1777):	tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte
Oče naš (1854):	in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim ondi godi in kako je tam, tega ti ne smem povedati
Kemija (1869):	krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa

▶ ondod prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam; SSKJ

ondod

ondod
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila, slaſti pa per vaſeh Tomaj

ondot

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	niži za Hunskim taborjem čakal in kadar bo treba od ondot sovražnike od zad napasti. Gotovo je bil, ker so reči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	je bil v Tulonu in bo šel te dni od ondot v Pariz francozkega cesarja obiskat. Od tod gré v luko

▶ ondoten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tamkajšnji; SSKJ

ondotne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v ravno

ondotni

Arov in Zman (1850):	te morije svojini bratoni prinesel. Po tej prigodbi se pravi ondotni vasi Terzinjah prav za prav Terzenj, ker so kristjani vina
Slovenske večernice (1865):	je vedel povedati, kako navadna je ondi trakulja, tako da ondotni ljudjé mislijo, da ni zdrav, kdor je nima. Pa vendar
Žalost in veselje (1870):	sužnosti. Poskušali smo mnogo rešiti ga, ali ni se dalo. Ondotni poveljnik obljubil je, da zbere nekaj mož, ki bi se
Žalost in veselje (1870):	se pa ž njim ni dosti šaliti, povedó ti lehko ondotni gorski narodje, oni gotovo vedó, da s Francozi ni dobro
Zoologija (1875):	Na Orenoku v južni Ameriki živeče, jako velike mravlje ondotni prebivalci jedó. Navadna osa (Vespa vulgaris) ima črno in rumeno
Pomladanski vetrovi (1881):	kakor čez noč porušile. Se vé da so bili vsi ondotni avstrijski ujetniki takoj izpuščeni; tudi Vinko in Binče sta se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	po Židovskih ulicah so pometali stolonoše. Novi trg, Nemške ulice, ondotni(sedaj Križevniški) trg, pred glavno stražo snažili so zopet lesni
Od pluga do krone (1891):	in nežno mladost Maruška, kateri se je še čudil ves ondotni svet, hči imovitega graščaka Viterha. Nekega dné so prišli na
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	so se ž njim v Klečah, od koder so ga ondotni kmetje spečavali na vozéh v Ljubljano. Obe vožnji sta bili

ondotnih
Zoologija (1875): jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi

▶ ondu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam; SSKJ

ondu

Tiun - Lin (1891):	Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek
Tiun - Lin (1891):	majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem vedel

▶ onemoči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onemogle

Dragojila (1864):	lahko da se tedaj marsikdo spomni besedi: nebeške moči bodo onemogle in svetovi se bodejo zgrudili v prah. Ali pa kedar
Kupčija in obrtnija (1872):	narodna banka na Dunaji! — Skor vse banke, ki so kedaj onemogle, prišle so ravno s tim na kant, da so državna
Šarevčeva sliva (1887):	morala beračiti, stradati in ljudi usmiljenja prositi na stare dni! Onemogle so ji duha moči in noč na okrog se ji

▶ onemogel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onemogle

Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	kajti nespodobno bi bilo smejati se pričo mladenčev. Mladost srečuje onemogle stare, ki počasi lezejo po poti. Sem ter tje ostane
Ivan Slavelj (1876):	Jakope je stal skesan pred njo in roke so mu onemogle visele ob straneh. »Nikoli več, Špelica, boš videla, da nikoli
Nevera (1878):	zatisnil zemljanom oži, ter jim spečim vlival novih moči v onemogle ude. Povsod in tudi v vaši Greben se odpravljajo k
Pomladanski vetrovi (1881):	krivično vzeli! " Plašljivo se je major okoli sebe oziral, svoje onemogle roke je s trudom v zrak stegal, proséč, da bi
Postillion d'amour (1887):	Oni je že srečen, ki more položiti svoje ostarele in onemogle ude k počitku na domači zemlji; plodóve vseh žuljev so
Grajski pisár (1889):	na svojo okolico. Biriči so v tem iz potoka vlačili onemogle grešnike in prav grdo kleli. Množica je tiho opazovala čudni
Lepi Tonček (1895):	Molite! « In navzoči so povzdignili hripave, od pota in žeje onemogle glasove ter molili iz dná duše; prosili so vzdihovaje božjega
Slučaji usode (1897):	in boljše? zakliče Malvina zaničljivo, in njene moči, nekaj trenotknov onemogle, — takó jo je bilo osupnilo in zadelo hudobno strijčevo govorjenje

▶ onesrečiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onesrečil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla

▶ oni zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ona

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n.
Fizika (1869):	b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična
Astronomija (1869):	čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811. itd. še le čez 1500
Zoologija (1875):	a vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine
Deborah (1883):	Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica!
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2 m, kjer pomenja m katero koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6
Gozdovnik (1898):	Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo

una

Sacrum promptuarium (1695):	vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga
Sacrum promptuarium (1695):	ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus
Sacrum promptuarium (1695):	de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v tem in tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda
Stric Tomaž (1853):	delajo tako pogostoma in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zakriči in sterne roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda

vuna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali, veliku greha ſturili, ſebe, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje, kie ta, ali vuna Jeshy, ſo h' tiſtim sahajali

one

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar
Botanika (1875):	neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali
Botanika (1875):	močno vseh kapljin, s kterimi pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa nikakor ne, da
Botanika (1875):	vsrkavajo kapljino še pod tlakom, ki je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	ta način bi dobile že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje

une

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh
Fizika (1869):	sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22.

onega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v
Zoologija (1875):	mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo iz onega konca hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna
Ferdinand (1884):	nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim
Ferdinand (1884):	je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z
Občno vzgojeslovje (1887):	se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna
Občno vzgojeslovje (1887):	življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali
Občno vzgojeslovje (1887):	prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali brez škode tega ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal
Gozdovnik (1898):	od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se

unega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu

uniga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubęsni, s'tęm ali s' unim, od od tęga ali uniga prepovędaniga veſsela, katęſiga ſi v' tvoji mladoſti vshila, pravila, ker
Kuharske Bukve (1799):	vſe ſkup savręti; potle dobro rastepi, ſnęg devaj po verhi uniga rumeniga v' ſklędo. V' meſ deni kuhaneh otrębleneh zibęb. Poſtavi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivé na Kanánſkim. Naj mlaji brat je doma per ozhetu. Uniga drusiga pa — sdaj ſo bleso malo jezáli — uniga drusiga vèzh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vrataríza, ugleda Petra, ino bersh rezhe: „Ta le je tudi uniga Galilejzhana nekdo. “ Peter ſe je uſtraſhil, ino rezhe: „Jas ne
Genovefa (1841):	uméſh, sakaj ta mali krísh védno v roki dershím. Ljubésni uniga naju opominja, ki je sa naju na krishu terpel in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	če pa zdravnik brez vse vesti ravná, zdaj tega zdaj uniga zdravilstva se poprime — le zovoljo petic v taciga omahlovca naj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktére so za njim spustili, dospeti ne so mogli. Od uniga časa ga ni bilo nikoli več ne viditi ne slišati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in rezhe, de niſo po godu, de jim tega ali uniga manjka, bi rekel: Perjatel! ali ne veſh, de ſo te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	duhovni Goſpodje! naj vezhkrat s ſvojo ſerzhno beſedo tega ali uniga napravljajo, de naj k bratovſhnji ſ. Florjana perſtopi! Naj mu

onem

Kemija (1869):	vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si
Gozdovnik (1898):	puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to

unem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	bi jo drugemu podal. Prebrana bi se pri tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma
Blagomir puščavnik (1853):	V resnici potrebujem tolažbe. Blagomir! moja zaročnica je že na unem svetu. Nikoli nikjer ne bom v življenju več ranjce vidil
Čas je zlato (1864):	rudeči. Čudim se pa vender, zakaj de bogatin ni na unem, ampak na tem prijezdil. Gospod! morebiti de Vam ga posodi

unemu
Ta male katechismus (1768): nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S.

unim

Biblia (1584):	ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali
Genovefa (1841):	ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje
Zlata Vas (1848):	in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane

unimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje

vnem

Sacrum promptuarium (1695):	s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim
Sacrum promptuarium (1695):	miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto

onemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni
Ferdinand (1884):	v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč
Ferdinand (1884):	so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je
Zlatorog (1886):	upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. «
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec

unemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in kdo vé kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno

unimu

Sacrum promptuarium (1695):	ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu
Zlata Vas (1848):	z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje
Zlata Vas (1848):	mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu

oni

guene

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rezhi uskledi sagledov ti mash ko ano kanei barti useti guene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	2. rezhi spet pokri alpa ozhash she guene 2 rezhi imeti pa stori spet sasako posieba kaker si

on
Rudninoslovje (1867): v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba

onej

Rudninoslovje (1867):	belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje po onej kovini, ktere ima največ v sebi. Najvažnejše vrste so: 1.
Kemija (1869):	fabrikacijo imenitne modre barve, znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni
Izidor, pobožni kmet (1887):	bil pa postaral, hodili so ga pogostoma v tej in onej zadevi za sovet vprašat. To priložnost je Izidor porabil, da
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepljenji na zeleno v rabi metoda v razklad in v onej knjigi je bilo to cepljenje posebej opisano in naslikano. Še

oni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo ! Jez.
Robinson mlajši (1849):	ravnal, ali ne, kaj bi si oni v ti ali oni prigodbi bili počeli i. t. d. Da se k temu
Zlata Vas (1850):	plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo
Viljem Tell (1862):	toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter
Ferdinand (1884):	da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da
Občno vzgojeslovje (1887):	more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo
Zeleni listi (1896):	Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 takih zavodov

un
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem

une

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ti je prilegla, sin Abrahamov? ” ga vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal

uni

Sacrum promptuarium (1695):	imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me
Sacrum promptuarium (1695):	certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je
Zlata Vas (1850):	prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje

unj
Sacrum promptuarium (1695): bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno

onih

Robinson mlajši (1849):	je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj
Mineralogija in geognozija (1871):	ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali
Botanika (1875):	pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst
Ferdinand (1884):	je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi
Zeleni listi (1896):	je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še
Gozdovnik (1898):	pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je
Gozdovnik (1898):	Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga

unih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent
Stric Tomaž (1853):	tej reči zanemarjeni, kako v vseh rečeh za nas skerbite, unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne berbraš
Stric Tomaž (1853):	lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in

vnih
Sacrum promptuarium (1695): si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta

onim

Mineralogija in geognozija (1871):	pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike
Aritmetika za učiteljišča (1885):	58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v ponavljanje.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času začela cvesti.

unim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske

onima

Gozdovnik (1898):	me boste, sennor Diaz, in potem ona dva, Baraha, Oročej. Onima bodi naša nakana skrivna. Če odrinemo, preden nazori, smo drevi
Gozdovnik (1898):	se nam Indijanov pač ni bati,« pristavi Diaz odhajaje, da onima dvema pove, naj se pripravita.

unema
Stric Tomaž (1853): veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal
unima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je

onimi

Mineralogija in geognozija (1871):	Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da
Botanika (1875):	mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so

unimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo

ono

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti
Fizika (1869):	nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega
Kemija (1869):	ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari
Zoologija (1875):	novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi
Botanika (1875):	in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z
Deborah (1883):	izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me
Občno vzgojeslovje (1887):	torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in
Gozdovnik (1898):	Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi
Gozdovnik (1898):	narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo

onu

Biblia (1584):	more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl
Biblia (1584):	govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha

uno

Zlata Vas (1850):	zamogli Oni storiti; ko bi danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ko je bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni
Blagomir puščavnik (1853):	nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič
Blagomir puščavnik (1853):	iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s časom naprej, bo mogel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in godi novega po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	še vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice

unu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh

▶ onidan prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pred nekaj dnevi, pred kratkim; [sskj]

onidan

undan
Kmetijske in rokodelske novice (1848): je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik

unidan

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem namenam, de bi se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med
Blagomir puščavnik (1853):	biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v

▶ onikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pred nekaj dnevi, pred kratkim; [sskj]

onikrat
- onikrat
  Tiun - Lin (1891): Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel
- unikrat
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na
- unkrat
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili

▶ onkraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onkraj

onikraj

Postillion d'amour (1887):	in kulije zopet na noge. Zapodé ladijo v jezero, lučica onikraj jim kaže pravo mer; kajti nastala je črna tema nepričakovano
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Dva prostaka si izprosita dovoljenja, da smeta čez jezero in ónikraj zavratno napasti vstaša. Poišeta si majhen, pod staro vrbo stoječ
Rošlin in Vrjanko (1889):	Vodétu. Mánico morava pogledati! « Jahala sta že cez most in ónikraj pred krčmo poskákala raz kónj. — Kadar sta pozno dospela domov

onkraj

Gozdovnik (1898):	oglasi, v pričo, da je bil možbeseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor jih
Gozdovnik (1898):	sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se

▶ onkraj predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onkraj

onikraj

Cyclamen (1883):	preko istega je vodil lesen most z velikimi okornimi držaji. Onikraj mostu je stal, ali bolje, upiral se je suh, koščen
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se odpravimo in korakamo v pozno noč do vasí Jezero. Onikraj te vasíce, dve uri hodá od trdnjave, ustavimo se. Ni
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	evangeliji zagrmí glasni strél z gradú in v frančiškanskem samostanu ónikraj mesta v »Dolci« zazvoné zvonovi, čujemo glasno plakanje nebrojne raje
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da si še jedenpot živo ogledamo zanimive prikazni in dogodke ónikraj Save, zanimive zlasti ónim, ki so bili l. 1878. posredno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	naši šrapnéli imajo tu smrtno košnjo. Stotnija, katera nam je ónikraj jezera pokrivala desno krilo, dobro služi, ker iz skrivnega zavetja
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	markantno podobo in brez izjeme gledali s sočutjem onemoglega starca ónikraj Save, v tem, ko so lačni in kričeči gavrani ter
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	šéčejo, kakor bi ne bile pred krutim sovražnikom. Tudi od ónikraj trdnjave ni slišati nobenega stréla. Jako čudna se nam je
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	delim živež. Lakonično odgovori gospod major: »Taki nedostatki se kaznujejo ónikraj Save s temi-le sredstvi! « ter pokaže na svoj revolver. Dobro
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kadar gre vojak v boj z očitnim sovražnikom. A od ónikraj Save so nam dohajala jedino mirna poročila potnikov, ki so

onkraj
Fizika (1869): podaljšana križata se v a, kjer se očesu, ki je onkraj leče, vidi točka A. Temu primérno je tudi s točko

unkraj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal
Blagomir puščavnik (1853):	Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu

▶ Onobol samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Onobol

Slovenski svetec in učitelj (1886):	vojvodske družine,« reče jeden stražnikov, ko sta bila Zemžizen in Onobol na brzih okroglo kovanih konjičih od jahala navzdol proti moravski
Slovenski svetec in učitelj (1886):	v poslednji hip kaj več. Ali Zemižizen ni odgovarjal in Onobol je znal, da je pobratimu Svetopolkovemu dolžen toliko poštovanja, da
Slovenski svetec in učitelj (1886):	da Nemcem pot kaže sam Svetopolk v našo zemljo,« reče Onobol ter nekaj plašno Zemižizna od stráni pogleda, radoveden, kaj poreče
Slovenski svetec in učitelj (1886):	korakov, da jutranja megla ni več kalila jasnega vida, ko Onobol veselo prestrašen obstane in vsklikne: »Zemižizen! « »Sam Zemižizen, nihče drugi
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Objezdič, in ako si res Nitranec, odgovarjaj! « »Blagor ti bodi, Onobol Objezdič, si li ti brat Jarožirov z Rudečega Brda? « »To
Slovenski svetec in učitelj (1886):	kličoč: »Onobol, Onobol! Vzbúdi se, vstani! « Zaspan, a vendar prestrašen Onobol vstane in vpraša: »Kaj ti je? « »Nekdo prihaja. « Mladi Onobol
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Velegrad, predno bode stalo solnce za pol moža visoko,« odgovori Onobol, a mnogo pohlevneje nego je prej vpil. »Tedaj jeden vaju
Slovenski svetec in učitelj (1886):	veliteljno. »Pojdi ti do vrha, tam vprašaj,« reče Mrkún, in Onobol se obrne ter s pogledom naznani Zemižiznu, da je pripravljen
Slovenski svetec in učitelj (1886):	se slišala, a drugi se zasmejejo. »Jezik za zobmi,« ukaže Onobol in dostavi: »Naš junak je to in važno vest nosi

▶ onod prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam; [sskj]

onod

unod

Biblia (1584):	nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra
Biblia (1584):	vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on
Biblia (1584):	je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu
Biblia (1584):	kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil
Biblia (1584):	bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar
Biblia (1584):	osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu
Biblia (1584):	je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti
Biblia (1584):	Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu

▶ ononis neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

ononis

Zoologija (1875):	147. Omela 144. Omotica ribja 161. Omphalodes 143. Onobrychis 158. Ononis 160. Oogonij 109. Oospora 109. Opuntia 150. Orchis 127. Oreh
Botanika (1875):	so mnogokrat sadé, med tem ko šmarna detelja (Coronilla), gladež (Ononis), grahor (Orobus), itd. povsod divje rastó. 219 Tudi na koncu

▶ onstran predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

onstran

Valenštajn (1866):	Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali sveto pismo! To
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo

unstran

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z
Viljem Tell (1862):	Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku

▶ onstranski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

onstranski
- unstranski
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za

▶ ont neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

ont

Pozhétki gramatike (1811):	Nous avons été, Vous avez été, Ils ont été, ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli prejſhni. J'eus
Pozhétki gramatike (1811):	deshele in kmétov. L'armée est en campagne; les troupes ont ouvert la campagne So vun ſhli na vojſko, vojaki ſo
Pozhétki gramatike (1811):	rendu, Nous avons eu rendu, Vous avez eu rendu, Ils ont eu rendu, Davno doverſhen. J'avois rendu, ſim bil vernil itd.
Pozhétki gramatike (1811):	s na konzu, in poméni: nim ali jim. Ces enfans ont été sages, je leur donnerai un prix, ti mladenzhi ſo
Pozhétki gramatike (1811):	sont eux, ce sont elles, ce sont vos uncêtres, qui ont bâti ce château, Vaſhi ſtari ſo ta grad sidali. 9.
Pozhétki gramatike (1811):	Il a fini, Nous avons fini, Vous avez fini, Ils ont fini, Pretekli prejſhni. J'eus fini, ſim konzhal itd. Tu eus
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, Nous avons eu reçu, vous avez eu reçu, Ils ont eu reçu, Davno doverſhen. J'avois reçu, ſim bil prejél itd.
Pozhétki gramatike (1811):	Nous avons eu fini, Vous avez eu fini, Ils ont eu fini, Davno doverſhen. J'avois fini, ſim bil konzhal itd.
Pozhétki gramatike (1811):	e, e Vous avez eu, ſte imeli, e, e Ils ont eu, ſo imeli, e, e Pretekli doverſhen zahſ prejſhni ali

▶ oolit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedimentna kamnina okroglaste oblike; Veliki slovar tujk, splet

oolit

Mineralogija in geognozija (1871):	Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto
Mineralogija in geognozija (1871):	54. Okrakovec ali oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch

▶ oolithisch neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

oolithisch

Mineralogija in geognozija (1871):	Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto ali okrakasto, 67. Opal, 33. Oprh, Anflug
Mineralogija in geognozija (1871):	Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto ali okrakasto, 67.

▶ oolitski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

okroglast; Veliki slovar tujk

oolitsko

oolitasto

Mineralogija in geognozija (1871):	Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto ali okrakasto, 67. Opal, 33. Oprh, Anflug. Osa kopačica, Grabwespe
Mineralogija in geognozija (1871):	posebno pri tacem, kakoršnega deli so listasti in vštritno ležeči. Oolitasto, t. j., okrakasto se imenuje kamenje tedaj, kedar obstoji iz
Mineralogija in geognozija (1871):	oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto

▶ op. okrajšava ↘ IMP

op.

Astronomija (1869):	o"p" in o'p' ravno tako četrti del kroga kakor op. Ostri kot cmf je toraj enak polovici pravega kota, ker
Astronomija (1869):	n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost kroga čisto brez vsega pomena, vidi
Stelja in gnoj (1875):	deželi, kakor jaz, in našel bode potrjeno, kar sem rekel. (op. Pisatelj govori boje o Tirolskem, ker je bila izvirna nemška

▶ opa neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

opa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa-

▶ opaden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opadena
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa

▶ opal samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opal

Rudninoslovje (1867):	ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek
Rudninoslovje (1867):	vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez
Rudninoslovje (1867):	Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal
Rudninoslovje (1867):	Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli Gejsira na Izlandu, steklasti opâl pri Walschu na Češkem itd. Plemeniti opal i tudi žareči
Rudninoslovje (1867):	Košič na Ogerskem; žareči opâl pri Zimapanu v Mehiki, navadni opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova
Rudninoslovje (1867):	barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih
Rudninoslovje (1867):	Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal
Rudninoslovje (1867):	Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč
Rudninoslovje (1867):	je vlaknasta, kapničasta i seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč, rjav, i sveti se kot tolšča

opali

opalovci

Rudninoslovje (1867):	V prah semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat
Rudninoslovje (1867):	vred baker. V prah semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se

▶ opanek samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opanke
Kmetijske in rokodelske novice (1847): po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko

▶ opanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opanke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski bratje, in

▶ opanjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

okamenel; Pleteršnik

opanjeni
Divica Orleanska (1848): potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po

▶ opariti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opari

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Otrok ga s rozhizo popade, naſe potegne in ſe tako opari, de je zhes ſhtiri ure umerl! J. Oberdank.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	belôte : Mislim: Človek! serce vari, De se v gréhu ne opári! Kadar čbéla v panj priléze, Se koj med sestrice spravi

▶ oparjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oparjenje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje.

▶ opasan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opasani
- opaſſani
  Branja, inu evangeliumi (1777): superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam

▶ opasati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opasal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce

opaše

Blagomir puščavnik (1853):	časa vstane naglama. Nevtegama pobere nektere oblačila vkup, in si opaše svojo pljunko (harpo) čez rame. Na to reče solz pobita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naj se mu odvzame poštenje; „verh tega naj se mu opaše ženska opregača (prednik ali predpas) v znamenje, da ni možkega

opaſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	grebenák, ga opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem opáſhe. David poſkuſha iti; pa ne vé ſe nizh prav kam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ s' sa mise, ſlezhe poverhnje oblazhilo, ſe ſ' pertam opaſhe, vlije vode v' umiválnizo, ino umije vſim apoſteljnam noge. Na

▶ opasen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nevaren; [sskj]

opasna
Tiun - Lin (1891): časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in bolj
opasni
Zoologija (1875): zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako:

▶ opasilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žegnanje, proščenje; [sskj]

opasilo
Zlatorog (1886): »Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere

▶ opasti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pasti; [sskj]

opasti

Fizika (1869):	imelo bi svoje težišče pri b, in moralo bi potlej opasti. Telo stoji trdneje, čim večo podlago ima in čim bliže
Fizika (1869):	iz težišča spuščena navpičnica še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi pa bruno bilo tako dolgo, kakor je to

▶ opat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opat

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	„Vaše besede so mi zadosti za zdaj, ljubi častitljivi opat“, reče Arto, „pa za božjo voljo, kaj mi je storiti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel.

opata

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo
Roza Jelodvorska (1855):	glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas

▶ opazba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opažanje; kontekst, SSKJ

opazbe

Fizika (1869):	rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka
Botanika (1875):	se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji

▶ opazba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opomba; kontekst

opazba

Fizika (1869):	poznavati kemijske prikazni. Za zdaj naj bo dovoljna le ta opazba, da se električni tok prizadeva, razkrojiti vsako kemijsko spojino, skoz
Fizika (1869):	da se je mogla lahko vsaka misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki
Fizika (1869):	stégen prišle v dotiko sè železom. Ta po naključji narejena opazba, ktero je Galvani, posebno pa Volta dalje zasledoval, vodila je
Razne dela (1870):	ja ne vem. " Knez na to labudu reče: "Mene ta opazba peče, Vse se ženi kakor znam, Neoženjen ja sim sam

▶ opaziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opazi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veselí ako vidi, da po sreči gré, in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim
Valenštajn (1866):	Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta
Revček Andrejček (1891):	napravil še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen
Gozdovnik (1898):	jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima
Gozdovnik (1898):	drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos

opazijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite

opazil

Gozdovnik (1898):	je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz

opazila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kakor tudi to, da se pri tem ni nekaka prememba opazila, gotovo in bolj zaverže to mnenje, kakor če se dokazuje
Stric Tomaž (1853):	ki v Ameriki živí, in ki je vse tamošnje dobro opazila. V kratkem času so bile nagloma v vse znamenite jezike
Sveti večer (1866):	otroci so že davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj na sercu, kar bi jima rad
Zeleni listi (1896):	držala se je, kakor da bi je niti ne bila opazila. Počasi je segla v svoj velik žep, privlekla iz njega
Gozdovnik (1898):	Ta namerljaj med bojem niso opazili. Le dva sta ga opazila: Kučilov konj pa don Estevan. Prvi gre za svojim gospodarjem

ſpasila
Genovefa (1841): unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi

opazili
Gozdovnik (1898): Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. «

opazilo

Gozdovnik (1898):	naj Črnotič snuje napad. Antilopino bistro oko je pač dobro opazilo, da v taboru nimajo niti najmanjše zaloge lesa, da bi
Gozdovnik (1898):	znaka, ki bi ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da

opaziti

Kemija (1869):	melis-sladoru. Naposled so pa tudi taka telesa, na kterih ni opaziti niti sledú kake pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna
Zoologija (1875):	je drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni ali prvotni organi živalskega telesa
Zeleni listi (1896):	mu je mršavo in razpipano! Rmene barve ni na njem opaziti. In tak ptič naj bi lepo prepeval? Najbrž le čivka
Gozdovnik (1898):	celó najbistrejše oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti prisotnost Komančevo. No, njih strpljivost je imela prestati trdo poskušnjo
Gozdovnik (1898):	ji vidi, da jo preveva nenadni strah. Razločno je bilo opaziti, da je pod temno kožo obledela, da plahovito vzdiga nogo
Gozdovnik (1898):	Zadovoljni smehljaj je igral po lovčevem obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet. »Ah! Je-li
Gozdovnik (1898):	važnega. " Baraha pazljivo pogleduje okolu. »Jaz, žali, ne morem ničesar opaziti. «
Gozdovnik (1898):	belih je utrjeno, kajti po prvem dražilnem tulenju je bilo opaziti nekako neodločnost med njimi, ki pa ni dolgo trpela. Kričanje
Gozdovnik (1898):	leskečih očij trepetaje iznenadenja. Grof je moral to ostro pogledovanje opaziti, ker črno svoje oko zabode v stražnikovo, ter mrliški prebledi

▶ opazka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opazke

Jerica (1859):	vse razumela, ji vragovi fantje vendar besede razlagajo in svoje opazke pristavljajo. Jerica pa predpertov trak na palec navija in vozla
Šaljivi Slovenec (1884):	med poslušalci postaja vedno večji. ) Predsednik: »Zdržite se vsake neprimerne opazke! Vzdignite roko, da prisežete! « Peter: »Gospod predsednik, tega pa res
Agitator (1885):	ni na tako razmero. Koncipistu so donele sicer mnogokrat jednake opazke na uho, in ne smemo trditi, da bi mu bile
Postillion d'amour (1887):	Nemec iz Livlandije, ki je nedavno došel iz Bavarske. Na opazke, zakaj se ni tako dolgo nič pokazal, izgovarja se z
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	koncu si –! A župan je z blestečo dialektiko zavrnil te opazke in opozarjal na to, da ravno ime samo ob sebi
Pegam in Lambergar (1891):	zvesto poslušali, kaj govori druščina pri oni mizi, in delali opazke sem ter tja. Vse oči pa so se obrnile k
Kolésarjeva snubitev (1892):	za vsakim oknom tržani iztezali svoje vratove in šepetali zlobne opazke na uhó. Rokcu se je vzbudila nekova junaška srčnost. »Odločnosti
Na krivih potih (1893):	osornosti. Odvrnila je tedaj istotako odločno kakor poprej na njegove opazke: »Rekla sem vam že, da vas nimam zakaj sovražiti ali
Roman starega samca (1895):	se ga veselim! « nadaljuje Hortenzija, kakor da ni čula materine opazke; »potem bode šele prav živahno v gradu. Hiša brez otrok

opazko

Cyclamen (1883):	je, kakor bi bil kovač stoprav zdaj izpregovoril prejšnjo svojo opazko o pristavski gospodi. »Menda! Pa vedite, gospod, bolje je vender
Povestnik v sili (1883):	da pride tudi ona kmalu na vrsto. " Teodozij na to opazko ničesa ne odvrne in nadaljuje : „Komtessa Vanda in Liza, njena
Arabela (1885):	si ona sredi govora besedo in dela bolj za-se to opazko. »Kakšen košček pa želiš, Walter? « obrne se potem proti sinu
Od pluga do krone (1891):	sindik Radič zatožbo proti Poloni, pisal povabila mestnim sovetnikom z opazko, da je seja tem važnejša, ker imajo na Tranči ujeto
Od pluga do krone (1891):	vsakega po jedne; jeden nož je dobil stari Peterca z opazko: «Oča, Vi, ki ste najstarejši, razrežite jih,» drugega pa mati
Jara gospoda (1893):	v krčmo — vrgel je sedaj in sedaj v razgovor ironično opazko, kateri pa ni bilo pravega odziva. Vsi so zmatrali vprašanje
Abadon (1893):	na sodno mizo ter prosi dovoljenja, da izpregovori še majhno opazko. Potem nadaljuje: — Izvoli mi slavno sodišče oprostiti toliko predrznost, da
Spletke (1894):	toliko verjamejo beračevim besedam. Le-ta pa se ni zmenil za opazko, marveč delal dalje. Ko pa le ni nič dobil, vstal
Roman starega samca (1895):	razvnelo kri popolnoma. v Ze sem imel na jeziku rezko opazko, s katero sem hotel gospej očitati nje lahkomiselno ravnanje, ko

▶ opaznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opaznost
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti

▶ opazovalčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

opazovalčev

Astronomija (1869):	o potegnjen astronomijski ali pravi o b z o r opazovalčev. Pod. 26. (Glej stran 252, pod. 24.) V astronomiji pomeni
Astronomija (1869):	oblinih tečajih PP' v mednem obroču M, ki predstavlja poldnevnik opazovalčev, in ki je od oble za kake pol črte proč
Astronomija (1869):	stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu in

opazovalčevo
Astronomija (1869): 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice

▶ opazovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

opazovalca

Astronomija (1869):	globusu tako lego, kakoršno imajo zvezde o polnoči na mestu opazovalca. Tako na pr. najdemo, da je ob tej uri (12.
Astronomija (1869):	Opazovalca si pa glede zemeljske osi mislimo lehko na raznih krajih
Astronomija (1869):	P' potegnjen krog ZH'Z'HZ, je ta krog meridijan ali poldnevnik opazovalca o. To ime je dobil ta krog od tod, ker
Astronomija (1869):	nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen krog
Astronomija (1869):	Ravno tako služi poldnevnik pri postavljanji globusa po tečajni visokosti opazovalca. Obzor je od južnega mesta S začenši na 360 stopinj
Astronomija (1869):	so takrat le najsvitlejše in največe zvezde vidne, tako da opazovalca ne moti množica bliščečih zvezd. Kedar spozná veče zvezde potem
Astronomija (1869):	črta navpično od nadglavišča do podnožišča Z in Z' skoz opazovalca o potegnjen astronomijski ali pravi o b z o r

opazovalcem

Astronomija (1869):	lučjo zemeljsko površje, in tisti del ozračja, ki je nad opazovalcem — takó da vse druge zvezde neba otemni, in toraj nevidne
Občno vzgojeslovje (1887):	na občut, ko hitro se postavi v pravo razmerje z opazovalcem. Vsled tega je zadosti, da otrok vidi in sliši lepo

opazovalci

Fizika (1869):	električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno med 20000 do 60000 milj za eno
Astronomija (1869):	je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego

opazovalec

Fizika (1869):	napravite. Ker te prikazni, o kterih smo ravno zdaj govorili, opazovalec more le sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne
Astronomija (1869):	tudi vsako mesto svoj poseben poldnevnik. Če se n. pr. opazovalec o za zvezdate noči s hrbtom obrne proti tečajnici P
Astronomija (1869):	priméru z zvezdno daljavo neznatno majhen, in gotovo je, da opazovalec, kterega si mislimo v središču zemlje c, ne vidi večega
Zoologija (1875):	koja pa onde počimlje stopram pri višavi 12000 črevljev. Omenjeni opazovalec tudi poroča, da se ta ptica povzdiguje v neizrečeno, od

▶ opazovalnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opazovanje; kontekst, SSKJ

opazovalnost
Botanika (1875): in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne

▶ opazovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opazovanih
Astronomija (1869): okoli 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se

▶ opazovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opazovanj

Fizika (1869):	Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.
Botanika (1875):	se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije

opazovanja

Fizika (1869):	razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo
Fizika (1869):	čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega
Botanika (1875):	organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles

opazovanje

Fizika (1869):	prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče
Botanika (1875):	da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve
Botanika (1875):	razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da

opazovanjem

Astronomija (1869):	neba, in tam bi našli prave zvezde tistega imena. Z opazovanjem sploh je najboljše začeti v večernem mraku, ali pa v
Astronomija (1869):	polje, ki je vsacemu dostopno, kjer je mogoče s pozornim opazovanjem razvidati množico imenitnih prikazni brez druzih pomočkov. K opazovanju fizikalnih

opazovanju

opazovanji

Astronomija (1869):	Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor
Astronomija (1869):	da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo

opazovanju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in

▶ opazovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opazoval

Gozdovnik (1898):	puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi
Gozdovnik (1898):	bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz

opazovala
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender

opazovali

Astronomija (1869):	270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli
Botanika (1875):	plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena.
Botanika (1875):	z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo

opazovati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena reč
Mineralogija in geognozija (1871):	zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes
Gozdovnik (1898):	Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada

opazuje

Fizika (1869):	našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva
Ferdinand (1884):	zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z
Tiun - Lin (1891):	na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj

zapazuje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini

opazujejo

Astronomija (1869):	Gledé utrinkov moram omeniti, da zvezdoznanci prav marljivo opazujejo te prikazni, ter hočejo rešiti vprašanje, od kod da so
Botanika (1875):	da so na otrokih ponavljajo vse prikazni življenja, ktere se opazujejo na stariših. Zato vidimo, da se vkljub neizmernej raznovrstnosti živih
Zoologija (1875):	dobršno trdni koži, ali vendar so prozorni in mehki. Iznotraj opazujejo se poleg črevesa tudi neki organi, ki spominjajo na krvne
Ferdinand (1884):	skoči po konci, jednako hudodelniku, ki misli, da ga skrivaj opazujejo. Potem pa reče srdito: »Danes ne bodem večerjal z drugimi
Zeleni listi (1896):	šolo, zagledajo tu nekaj posebnega. S strahom in s strmenjem opazujejo to novost.

opazujem
Viljem Tell (1862): Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu

opazujemo

Mineralogija in geognozija (1871):	B. Oblikoslovje. Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima
Zoologija (1875):	živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje
Zoologija (1875):	kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi
Občno vzgojeslovje (1887):	stori, da si svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se

▶ opažati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opaža
Zoologija (1875): Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče

▶ opečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opečen

opečen
Kmetijske in rokodelske novice (1846): predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi
opezhen
Kuharske Bukve (1799): v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor

oppezhen

Kuharske Bukve (1799):	enmalo zukram pregnana; taka ſe vliè v' ſklędo na oppezhen kruh. — Al bolſhi kiſlizhna shupa je, ako ſe kíſliza rasſęka
Kuharske Bukve (1799):	na ſklędo permęſhaj v' to shupo ene rumenake; vlì na oppezhen kruh, puſti ſklędo nad sharjavzo en zhaſ, de ſe kruh
Kuharske Bukve (1799):	to na grahovi shupi ſturiti, inu jo na ſhtirvoglati sręsani oppezhen kruh, katiri je na maſli ozvert, v' ſklędo djati. 257.
Kuharske Bukve (1799):	ſputíti, v' shupo djati, savręti, s' rumenakmi preshverkati, inu na oppezhen kruh v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na

opečene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vedno mešaje, v župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje. Zarumenjena močnata župa. Naredi iz dveh pesti moke in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ohrovtovo župo, pusti dobro prevreti, ter deni na ohrovt in opečene žemlje.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s sladko skorjo in cukram vred in deni ga na opečene žemlje. Tudi lahko ti župi, preden jo na mizo daš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesne župe, pusti dobro prevreti in precedi skoz sito na opečene žemlje. En par žlic precejene župe jo veliko prijetniši stori
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župe, pusti eno uro dobro vreti, precedi skozi sitice na opečene ali ocverte narezane žemlje in daj na mizo. Če hočeš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in dišečimi žbicami dobre pol ure in deni jo na opečene žemlje ali na ocverti grah. Za to deni v en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumenjakov in nekoliko merzle smetene, perdeni vina in deni na opečene žemlje. Volova župa. Se napravi kakor vinska; samo namesto vina
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župe in precedi, dobro prevreto, skozi sito na ocverte ali opečene žemlje. Precejena župa (ži).
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	oblekle kot kraljico, ji z biseri prepletle lasé in na opečene prste ji nategnile voljne rokovice. Bila je prečudne lepote in

opečeno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo
opečnimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane

▶ opeči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opeče

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti

opeči
Fizika (1869): večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči, kakor z vrelo vodo samo na sebi.
opekla
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo

▶ opek samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opeka; kontekst

opekom

opekam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344 s opekam ali zeglam pokrili; rasun tega pa ſhe 215 sidanih opashov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nameſti ſkodelj (ſhindelnov) , kjer ſo ti v navadi, vezh s opekam (zéglam) ali s ſhkerlami kríli, kar bi bilo tudi savoljo

▶ opeka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opek

Aritmetika za učiteljišča (1885):	8. Za neki zid se potrebuje 64800 opek; koliko opek je treba kupiti, ako se jih 8 1/2
Aritmetika za učiteljišča (1885):	8. Za neki zid se potrebuje 64800 opek; koliko opek je treba kupiti, ako se jih 8 1/2 % polomi in

opeka
Ferdinand (1884): pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne ostane

opeke

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	čez to ilovco položé še plošnjate kamne ali pa stare opéke (cegle), kar je za tega voljo dobro, ker se po
Ferdinand (1884):	majhno vas; hiše so bile večinoma iz lesa in mesto opeke sé skodlami pokrite. Tù v vasi pustita svoj voz ter

▶ opera neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

opera
Sacrum promptuarium (1695): kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere

▶ operacija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

operacija

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v srednji versti zašlatal, in ga iz razparane cevi spravil. Operacija je pa čez pol ure terpela in rana, ktero sim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen v mehurju operira, je

operacijah
Kemija (1869): človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO

operacije

operacie
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj

operacije

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V tem primerleju ni pomoči razun operacije. Zakaj zaperta scavnica se v mehurju nabira, ga preveč izteguje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gledajo, kako se o scanju obnaša. Kedar se pristojni čas operacije zamudi, je živinče zgubljeno. Druge znamnja, da ima živina kamen

operacijo

Mineralogija in geognozija (1871):	svoje dele in da se deli na tanko zvagajo. To operacijo imenujemo kvantitativno analizo, pa je jako zamudna in tirja dosti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	x katero koli vrednost. Vsaka formula, izražujoča katero koli aritmetično operacijo, je taka identična jednačba. Določilne jednačbe (Bestimmungsgleichungen) so pa one

▶ operanti neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

operanti
Sacrum promptuarium (1695): pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit

▶ operarij neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

operarij
Sacrum promptuarium (1695): je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka

▶ operarius neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

operarius
Sacrum promptuarium (1695): sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte

▶ opere neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

opere
Sacrum promptuarium (1695): parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio

▶ operirati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

operira

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba bencelj terdo prevezati in tako kervotok vstaviti. Kdor operira, mora paziti, da zgornje kopitne strani preveč ne odreže, kar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen v mehurju operira, je težko jasno razložiti. Rajše bom dve operaciji pripovedoval, ktere

operirati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bilo, da vol ne pogine. Treba je bilo vola naglo operirati. Na tla smo ga spravili in zvezali, kakor sim poprej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bitju serca in ciple spozna. Zdaj je treba živinče alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane

▶ operis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

operis
Sacrum promptuarium (1695): Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v'

▶ operngucker neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

operngucker
Fizika (1869): Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan

▶ operum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

operum
Sacrum promptuarium (1695): pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je

▶ opešati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opeša
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse
opešajo
- opeſhajo
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj
opešajte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi

▶ opevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opeval
Ferdinand (1884): svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in

▶ opica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opica

Zoologija (1875):	tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge istine
Zeleni listi (1896):	Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali

opice
Mineralogija in geognozija (1871): velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi

opico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Medved in tat. Nekega Italijana po Ogerskem z medvedom in opico (merkvico) potujočega mrak vjame, ko je s svojo družino ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	noč v hišo vzel. Mlinar na to reče: „Tebe in opico bi mogel prenočiti, ali kam z medvedom? ” Italijan zapazivši svinjak
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bogat skópec, ki ni revežem nikoli ničesar dal, imel je opico v zabavo, katero je mislil veliko dražje prodati, nego jo
Zoologija (1875):	v razvitku možganov največa in najočitniša razlika med človekom in opico. V mladosti so možgani pri obeh razmerno prilično enako veliki

▶ opihati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opiha
- opihlja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in

▶ opihovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

opihovale
- opihljavale
  Oče naš (1854): germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč

▶ opij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opij
- opijum
  Kemija (1869): glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz
opija
- opijuma
  Kemija (1869): Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne
opijem
Tiun - Lin (1891): Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim

▶ opijanjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

opijanjen
- vpijanjeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz

▶ opilek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

opilki

Kemija (1869):	ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na pr. z bakrenimi opilki. Duščev okis ima znamenito lastnost, da se na zraku hitro
Kemija (1869):	se odloči, ako se destiluje živosrebreni žveplec pomešan z železnimi opilki. Med najimenitnišimi rudniki za živo srebro je Idrija na Kranjskem

opilkov

opiljkov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z vodo

opilkov
Kemija (1869): bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci

▶ Opinione samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Opinione

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	neapolitanska že zapustila terdnjavo, kralj pa je še zmiraj tam. „Opinione” pravi, da kralj že več nočí spí na neki španjski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	čeravno vedno od mirú govori, se vidi iz tega, da „Opinione” pripoveduje, da je natihoma toliko armado skup spravil, da more
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	novice pravijo, da mu je spet bolje. Saj njegov časnik „Opinione” se je te dni spet tako prederzno oglasil, da mož

▶ opiraje prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

opiraje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nauk po njegovih prijatlih zvedili, ter so ga krivoverca očitali, opiraje se na besedo svetega pisma, ki pravi, da je Jozve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	mara za nobeno pogodbo, za noben diplomatični protokol. Druge vlade, opiraje se na pogodbe, se utegnejo zoperstavljati Italii; al ona ni

▶ opirajoče pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

opirajoče

Aritmetika za učiteljišča (1885):	taki damo ji tudi posebno ime. Vsako na to načelo opirajoče se izraževanje vseh posebnih števil imenujemo številni sistem (Zahlensystem), in
Občno vzgojeslovje (1887):	vsake negotovosti in vsakega nevarnega poskuševanja. Ona nam bodi znanje, opirajoče se na temeljito razmišljanje in resnobno raziskovanje. Vrhu tega je

▶ opiranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opiranje

operanje

Pozhétki gramatike (1811):	to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi
Pozhétki gramatike (1811):	pa je v' Franzoskim vezh kratkih slogov ko dolgih vunder opéranje na nektire dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi

▶ opirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opira

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je dobro, če je sedaj že tudi staro , ker se opira na to, kar je pred malo leti še novo bilo
Občno vzgojeslovje (1887):	etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in
Občno vzgojeslovje (1887):	mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K

vpira
Kmetijske in rokodelske novice (1847): so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so

opiraj

operaj

Pozhétki gramatike (1811):	courage, ſerzhnoſt, aimable, lubesniv: in ſploh, ſe bol al manj opéraj, kar je prav, na beſede bol vashne in poménlive v'
Pozhétki gramatike (1811):	dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi naſ vpéhala. Opéraj ſe terdno na tiſte sloge, ktiri ſo poſébne dolgoſti, kakor

opiral

Domen (1864):	nekaj časa, potem pa vergel kolec, ki se je va-nj opiral po hiši, stopil k param, poljubil mater v velo lice
Slovenske večernice (1865):	življenja. Po našem priprostem mnenji je imel on prav; kajti opiral se je na stare španske dedišne pravice. — Pa sedanji svet
Razne dela (1870):	o silna krepost, ki vžuga ljudí in bogove, Ti si opiral me prej, opiraj me zdatno še danas, Bom ti hvaležna
Razne dela (1870):	i krasni Dejfojbos, Priama sina obá, tud Asios ju je opiral; Asios, Hirtaka sin, ki konj iz Arisbe prignal je, Lepih
Viženčar (1881):	prodiral Janče vedno globje v prepad. Kedar ni pomagala vrv, opiral se je na gorjačo ali pa s koleni ob skalovje
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Kroglja priletí, pade tik roke, na katero sem vstajajoč se opiral, na tla, zdrsne in mi oškropí obraz z blatom. Sedaj
Gospa s pristave (1894):	in Rudolfa, pa odločen zaveznik Bernardov. Še več upanja je opiral Bernardo na kneginjo mater. Saj ona hoče hčerino srečo in
Roman starega samca (1895):	Hortenzija nikogar druzega ne ljubi. Na to pomenljivo tolažbo sem opiral svoje nadeje. Časih me je pa vendar mučil dvom, je-li
Kvišku (1899):	sile skozi vrata, na stopnicah podal roko materi in jo opiral in vêdel v drugo nadstropje z največjo rahlostjo in sočutjem

opiramo
- upiramo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str.

▶ opis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opis
Zoologija (1875): redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v
opisu
Zoologija (1875): temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da

▶ opisan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opisana
- opiſana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte
opisane
- opiſane
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino

opisani

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima
Rudninoslovje (1867):	ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter

opisanih
Zoologija (1875): Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij

opisano

Kemija (1869):	spromeni v dušečnati ogelj, kakor je bilo v prejšnjem §. opisano. Ako pa kosti naravnost zogljenimo, se ogljenčevi delki zarad apnenih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	razklad in v onej knjigi je bilo to cepljenje posebej opisano in naslikano. Še le leta 1888 je izumil pisatelj te

▶ opisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opisal

Razne dela (1870):	Bi ti spoznala mater, Ak bi ti jo pokazal, ali opisal? Beatrica. Tak jo poznaš? — Poznaš, in molčal si! Don Manvel
Milko Vogrin (1883):	v utico blišči. Tam gore je ravno tako, kakor je opisal dr. Vogrin svoj idyllični dom. “ Pri teh besedah je deklica
Cyclamen (1883):	obedu še jedenkrat svoji soprogi in vsem gostom jako živo opisal prizor z lisjakom. Jezilo ga je sedaj samo to, da
Vinko (1884):	ko jim še ni svetila luč večne resnice. Kdo bi opisal, kaj človek čuti, kadar se pelje po Bledskem jezeru! Kamor
Testament (1887):	mladolet. Dom njegov pa je danes takov, kakor sem ga opisal v početku te povesti. Dve lipi stojita na dvoru ob
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	izkušnji, resnično po poroštvu zanesljivih tedanjih prijateljev in tovarišev svojih. Opisal ne bodem prav ničesa drugega, kakor izboren del zgodovinskih mrvic
Iz sodnih aktov (1891):	o duhovskem stánu takó, kakor mi je misliti; drugič sem opisal osamelega učitelja, kakó životari in strada v pogorski vási, in
Najmlajši mojster (1896):	ampak je hitel naravnost do očeta pekarske zadruge. Tam je opisal vse svoje stanje, načrtal namere svoje gospodinje in spletke črevljarskega
Moja hoja na Triglav (1897):	v vaše planine, da proučim vaše šege in družabne razmere. Opisal bom vaše trpljenje in iskreno bom vesel, ako po svojih

opisali

Kemija (1869):	bogastva, namreč obrtnost in trgovino. V mineralogičnem delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude, iz kterih dobivamo železo. Bitne sestavine vseh teh
Kemija (1869):	liter zrakú vaga 1,29 gramov. Najvažniše zračne lastnosti smo že opisali v fiziki, (§. 95). Vendar je tudi zraku primešano nekoliko
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Napočilo je jutro po strašni noči, katere dogodke smo ravnokar opisali. Nebo se je prevleklo s temnimi oblaki. Oster severozahodnik

opisati
Zoologija (1875): v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem

▶ opisovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opisovanju
- opisovanji
  Zoologija (1875): o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja

▶ opisovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opisoval
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je
opisovale
Zoologija (1875): dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale. Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se
opisovati
Mineralogija in geognozija (1871): tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji

opisuje

Rudninoslovje (1867):	rudnina ali sploh zmes (gemengtes Mineral). Mineralogija v pravem pomenu opisuje le enoterne i zložene rudnine, i prepušča opis zmési drugej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Božje. Iz sobora se je odpeljal v zimni dvorec. Depeša opisuje molečega pred podobo Matere Božje vladarja s sledečimi besedami: „Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	v kateri v 6 oddelkih na 97 stranéh prav mično opisuje deželo in narod v oni Črni gori, katero Gladstone imenuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	božje po sosednjih deželah. Narodna pripoved po Rojanu pri Trstu opisuje delovanje tega sv. junaka in veli: Sv. Mohor je bil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	môči najti na prav priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu

opisujejo

Rudninoslovje (1867):	ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so

▶ oplašiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preplašiti, prestrašiti; [sskj]

oplaši

Divica Orleanska (1848):	grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat

oplašila
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati

▶ opleniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opleniti
Tiun - Lin (1891): kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi jaz? Ali

▶ opletek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

lasni nakit; Pleteršnik

opletki
Kmetijske in rokodelske novice (1847): narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad

▶ opleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oplej
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako

opleti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kdor pa detelo ſamo ſeje, jo mora okoli ſvetiga Erasma opleti, drugazhi jo sele duſhi. — Ako jo letaſ vſejeſh, imaſh o
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V pervim létu ni treba nizh drusiga, kakor ſad zhiſto opléti, in s dvojno — roglato kopázho okopáti ga; v ſuhótnim polétju

oplevemo
Izidor, pobožni kmet (1887): in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša

▶ oplod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oploditev; kontekst, SSKJ

oplodu
Botanika (1875): imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da

▶ oploditev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

oploditve

uplojitve

Trtna uš (1881):	dalje zatepe; kajti krilate uši naležejo kmalu in brez posebne uplojitve veliko jajčic na spodnji strani trsovih listkov, to pa med
Trtna uš (1881):	dneh so mlade uši uže toliko razvite, da brez posebne uplojitve polagajo godnih jajčic. To je tudi glavni uzrok, zakaj se

▶ oploditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oploditi

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet z onim modre Portugalke, ki je o tem času
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s

▶ oplodje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oplodje

Botanika (1875):	da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma
Botanika (1875):	pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni

▶ oplojevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oplojevanje
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu

▶ oplošje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

površina; kontekst

oplošje
Fizika (1869): Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje

▶ opogumiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

opogumil
Gozdovnik (1898): glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil

▶ opojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opojne

Kemija (1869):	469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom

opojnih

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta

▶ opojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opojil
Tiun - Lin (1891): ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil prihodnje

▶ opoldan samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opoldne

opoludne

Dva adjunkta (1888):	trg. Tukaj se je torej godilo, da sta lepega poletnega opóludne sedela dva gospoda na prostornem gostilniškem vrtu »pri Majarončku«, kakor
Dva adjunkta (1888):	oddirjal domov. Sodnega adjunkta bi bil še kmalu pohodil. ... Druzega opóludne sta sedela zopet na Majarončkovem vrtu pri obedu. Danes ni

▶ opoldan prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opoldan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan

▶ opoldne prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opoldne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se

o poldne(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in

opoludne

Izza mladih let (1882):	dan smo se potem odpravili jote si napravljat. Ali že opoludne se je jelo oblačiti, Miksner nas je svaril da na
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da je ista usoda dohitela že tudi mene. Vrnivši se opóludne domóv zapazim bledo lice soproge svoje. »To ni dobro znamenje
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	sladkega spanja, dasi je moral on sam prečuti vso noč. Opóludne, baš ko se pripravimo h kosilu, čujemo iz divizijskega štabnega
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	razide po mestu. Mi se vrnemo v vojášnico in za opóludne osnujemo skupen obed na vrtu poleg konaka. Semkaj pride izbran
Dva adjunkta (1888):	za pol litra vina. « — Pošta je prihajala v Osredek prav opóludne in pismonoša je samskim gospodom vročeval pisma kar po krčmah
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pa iz prodajalnice neposredno zlije na cesto. Zjutraj ob devetih, opóludne in zvečer ob šestih moli svojo molitev. Takrat sedí navadno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	znano, pala je Bosna l. 1463. pod turško žezlo. Stoprav opoludne 29. dné julija doide ukaz, da morajo v taboru zbrane
Zádruga (1890):	bolj. Sklenili so med drugim, da mora vsak zádrugar opolujedne opoludne in ob osmih zvečer biti na svojem mestu »Pri parobrodu
Pod streho (1897):	sestrine obleke ter redno hodila k pevskim vajam vsaki dan opoludne. Toda vpričo Rože mačeha in Zinka vendar nista več govorili

o poludne(združena oblika)

Sosedov sin (1868):	klop, kjer spi stari Brašnar. Prišel je še le denes o poludne iz semnja, vina poln, ter potem je legel. Gane
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	osedlali mokre konje, in jahali celo noč dalje. Drug dan o póludne so se ustavili v Sigetu pri grofu Sétsju, zopet
Marjetica (1877):	klasje bi se ne našlo za njim, ko bi ga o poludne z leščerbo iskal. Tako mine nekaj časa. A pred
In vendar —! (1878):	gospod Zlatar, in kjer nam Angelika takoj postreže s kavo. (O poludne in zvečér pa so Zlatarjevi pri župniku. ) In ti

opuevna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera opuena noi svezhiem dro

▶ opolnoči prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opolnoči

opolnoči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba

o polnoči(združena oblika)

Zlata Vas (1850):	eden od druziga nič ni vedil, ob ravno tisti uri o polnoči k sebi povabil. In vsi pridejo v tamni noči
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	dobili. Z veliko nevarnostjo je bežal Napoleon o hudem viharju o polnoči med 22. in 23. majem v čolniču iz Lobave
Zlato pa sir (1860):	lova, od kterega so mi ranjka teta pravili, kako se o polnoči vali od Triglava, drevje lomi in ruje, in kogar
Človek toliko velja, kar plača (1861):	dacarjeva zvijača, ali od žalosti, da je odgnala svojega strička o polnoči iz hiše, ktera se mu je toliko priljubila. Na
Kranjska nevesta (1864):	I. Bilo je o polnoči. Vse je bilo tiho in mrtvo. Ni je bilo
Anton Janežič (1870):	deseniška, Kriton in Apologija, Spomini na Sokrata, na sveti večer o polnoči, nižina Alvaredova i. t d. Leta 1862 pripravlja «slovensko
Razne dela (1870):	nebu bdi; Kdo moti pa v samotnim stanju Jetnika zdaj o polnoči? Molčé se bliža; tiho stopa, — Iz sanj zbudí se
Žrtva ljubosumnosti (1884):	sedaj, ko bi prišel Branko ter našel mladega grajščaka tú o polnoči. Vekoslav opazi Vidin strah in nemir ter reče: „To
Očetov greh (1894):	ponoči ondu ni varno. Marsikateri Korenec trdi, da je videl o polnoči tamkaj blesteče luči, drugi zopet, da je srečal v

opolnozhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite

o polunoči(združena oblika)

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	bukvah. Te bukve pa imajo razen črnošolcev tudi mrliči. Pojdi o polunoči na pokopališče in se ustopi tako, da ti bo
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	novice in posvetne bedastoče. Drugo noč se napoti v Sotesko. O polunoči je že stal z jedno nogo na pokopališči, z
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Precej drugi večer napoti se proti Prečim in se ustopi o polunoči na sveto in nesveto zemljo. Videl ni nikogar, dobro
Veliki grof (1885):	napora — pridobil je tristo bojaželjnih učenjakov — niti sijajen ne zdel. O polunoči so morali mestni odborniki k seji, in prostovoljno ali
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kamor smo dospeli zvečer po grozni nevihti. Dné 24. avgusta o pólunoči alarmuje se prvi bataljon 17. pehôtnega polka. V Travnik
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	uspeha. Taka prilika nam je bila dana dné 24. avgusta. O pólunoči je zatrobil trobár prvega batalijona. Pol ure potem smo

▶ opomba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opomb

Genovefa (1841):	slaſti pa ſtari Volk, ſo ſe veſelili umnih vpraſhanj in opomb brihtniga ſanta, ktére ſo bile réſ v zhaſih prav premedêne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomanejo, de se mleko bolj zmeša. Morde se iz tih opómb prevdariti da, zakaj grajšinſke krave večkrat pri bolji klaji manj

opomba

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je
Rudninoslovje (1867):	prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so
Rudninoslovje (1867):	ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej snovi

opombe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in

opombi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. 16 v opombi na pervi ſtrani nameſt : ſhtir tavshent, ſheſt ſtó in ſédem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in sédemdesét tavžent, sedem sto in ena duš. Popravek. V opombi k spisu „Pohlevno uprašanje” poprejšniga lista prosimo, de bi se

opombo
Tiun - Lin (1891): ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo

▶ opomin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opomin

Pozhétki gramatike (1811):	les nez, noſovi, la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x
Pozhétki gramatike (1811):	reines; le lion, les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo
Pozhétki gramatike (1811):	les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev

opomini

Pozhétki gramatike (1811):	oj! ej! Sa mozhati velévanje. Chnt! Paix! tiho! mir! POSEBNI OPOMINI sa vſe té ſtave, to je, sa ſledno pleme beſéd
Pozhétki gramatike (1811):	Opomíni sa glagole. I. Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	leta, v kterim ima beseda vstave še le mesó postati! Opomíni zdravnika o zimskim času. Mi nismo s tistimi edinih misel
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	odvezo podelili, še enkrat grevengo obudi. K svéti goréčnosti oživljajóči opomini ranjcih blaženih. Jezus, ko je bil dvanajst lét star, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Tudi v Modeni so bili poslednji čas na več hišah opomini nabiti, nektere dni ne cigar kaditi — v „blagor Italije !” Vlada
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Amen. Besede v poduk in tolažbo nevarno bolnim. Molitve in opomini za nevarno bolnega. Vzdihljeji bolnikovi. *) 33. — Kot glavni pripomoček zoper

▶ opominjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opominjanja
- opominvanja
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj
- opominjevanja
  Roza Jelodvorska (1855): gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo

opominjanje

opomineine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nadleshnoſti, inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opravi tu opomineine, malu premorejo te Pridige, aku Chriſtus na nas na pogleda

opominjanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam

opominjevanje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri
Roza Jelodvorska (1855):	lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj

opominjanju

opominjevanji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Juda per Jesuſovim opominjevanji terdovraten, ravno taziga terdovratniga ſerza je ſhe marſikdo per opominjevanji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opominjevanji terdovraten, ravno taziga terdovratniga ſerza je ſhe marſikdo per opominjevanji ſvojih ſtarſhev, uzhenikov, ſpovedníkov, ino ſhe zelò per glaſu ſvoje

▶ opominjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opominja

opomina

Sacrum promptuarium (1695):	bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias
Sacrum promptuarium (1695):	condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne
Sacrum promptuarium (1695):	lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum

opominja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da
Viljem Tell (1862):	gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje
Gozdovnik (1898):	tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi

opominjaj

oppominej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu pelina obzhutejo, koker od męda, inu slahkora, ali zukrau. Oppominej moje dete! oppominei uſſeskuſi tvoje serze, de ſa stvarmy nahode
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe rovnov po dobreh dellah. Lete rezhy ti govori, inu oppominej: v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S. Lukesha na 2.
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu njegovu krayleſtvu. Osnanuj beſſedo, najejnej, bodi perloshnu , ali naperloshnu , oppominej, proſi , ſvari is uſſem poterplenjam , inu naukam : sakaj pride en

opominjajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega

oppominajo

Ta male katechismus (1768):	ſatajenje prave vire, krivuvirvanje, naſdushnost, inu ſupervira; ſpruti pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	premisli, zhe nise ſasluſhil, de tebe svarę, inu na bulshe oppominajo. Nekol se njim naposmehuj, aku nad njimi kaku pomankanje te

opominjajte
Blagomir puščavnik (1853): v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po

opominjal

Genovefa (1841):	dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati
Genovefa (1841):	in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal
Sveti večer (1866):	svetovavec Vičič spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja
Izidor, pobožni kmet (1887):	prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je

opominjala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur
opominjali
- opominjali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel
- opominjevali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike

opominjam

opomenam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mena sta zhasna beeshtva pomaga: O S. Krishtof jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam

opominjam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej vse, ki bi imeli hoditi po tej cesti, naj
pomenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu gnade katero si ti meva od

opominjaš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez
Divica Orleanska (1848):	ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas

opominjat

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je donel glas. „Prišel sem kakor od mertvih nazaj te opominjat, da se ti bliža dan jeze in maščevanja. Po tlaku
Oče naš (1885):	štirih mest so tabore naredili. Gosposka v Švicu je poslala opominjat, da naj se Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi

opominjati

opominat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je h nemu reku: Non

opominjati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani
Genovefa (1841):	ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti

▶ opominjevanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opominjanje; [sskj]

opominjevanju
- opominevanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati

▶ opominjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opominjevala

Tine in Jerica (1852):	svojim življenju tolikokrat in ginljvo z besedo in z zgledam opominjevala, jim je hotla Jerica pred smertjo tudi še nekoliko besed
Roza Jelodvorska (1855):	čepinje so bile naglo poskrite. Dolgo časa sim jo zastonj opominjevala. Ko pa na zadnje čepinje v pomijah dobim, in si

▶ opomnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

spominčica; kontekst

opomnic
- opomniz
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv

opomnica

opomniza

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je

opomnicami

opomnizami

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh

opomnice

opomnize

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz

opomnico
- opomnizo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj
- opomnizoj
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj

▶ opomnilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opomba; Pleteršnik

opomnilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po novim bere

▶ opomniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opomni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde
Blagomir puščavnik (1853):	prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta
Stric Tomaž (1853):	in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober, storivši za

opomnijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ta mosh jih pélje v' hiſho. ˛She med vratmi ga opomnijo savoljo denarjev, ktere ſo bili v' vrézhah naſhli. Pa jim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom pa še kaj dal. Kér sim po njih besedah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim

opomnil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je najbolji porok vaš oče, ki me je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je

opomnila

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	stanovanje imel. Ko mu je vdova to obljubila, ga je opomnila, na póti dobro paziti in ga je še nekaj hodá
Stric Tomaž (1853):	iz pisma prepričal, ker ga je med drugim tudi nazadnje opomnila, da naj skerbi, da bo skorej poroka. Vsih občutkov, ki
Sveti večer (1866):	sta si potem v desnico. Tone se zahvali svojima rednikoma. Opomnila sta ga, naj spoštuje svojega učenika, ki hoče njemu toliko
Ferdinand (1884):	čestokrat med dnevom, pred jedjo in po jedi jih je opomnila na Boga. Z živo besedo je pripovedovala otrokom mikavne povesti

opomnili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko so zopet tri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam gotovo k velikim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	iz njega povésti mu lepe uke dajati. Oče so ga opomnili nadlóg ki ga znajo prihodnje zadéti, in vidijoč, de jim
Astronomija (1869):	kterih je vsaka, kakor smo to že v §. 21. opomnili, 15 milj dolga. Od vsake teh delilnih toček si mislimo
Astronomija (1869):	podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja na 60 minut in vsaka minuta
Mineralogija in geognozija (1871):	toliko vaga kakor ravno tolik kos vode. Že tam smo opomnili, kako potrebno je vedeti specifične teže, zakaj ker ima v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	važnih rečeh zadevajočih vesoljni svét, in pa posebno našo zemljo. Opomnili so sicer ob enem pri tem, da bi takošna knjižica

opomnilo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali.

opomnim

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od tega tukej nadalje govoril, in samó dveh rečí še opomnim, pervič: naj se živini, ki le samo suho klajo dobiva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse

opomnimo

Pozhétki gramatike (1811):	de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na

opomniš
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc

opomniti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena

▶ opomnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opomnja

pomnja

Pozhétki gramatike (1811):	POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem
Pozhétki gramatike (1811):	treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni

▶ opomnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

opomnjeni
- opomnjeni
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá
- oppomineni
  Ta male katechismus (1768): Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu

▶ opomoči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opomogel
Čas je zlato (1864): VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na

▶ oponašalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oponašalec
- oponašavec
  Zoologija (1875): tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki

▶ oponašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oponaša

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga
Zoologija (1875):	Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je

oponašajo

oponaſhajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo in oponaſhajo. Po tem mu, ker ſe je kralja imenoval, ſhkerlataſt plajſh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dvorniki vred ſmeh imel s' njim, ino de ga bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino

oponašal

Čas je zlato (1864):	ga veseli. Nihče mu pa tudi tega veselja ne bo oponašal, ako pomisli, de je tudi popred brez godernjanja nar manjši
Valenštajn (1866):	Maks. O! nikdar mu ne bodem oponašal, Da vero ima v zvezde, v moč duhov. Z duhovi

oponašate
Kmetijske in rokodelske novice (1846): če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit
oponašati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo in enkrat za dve

▶ opora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opora

Fizika (1869):	dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno
Deborah (1883):	v bridkosti bi klicali: »Kde si? pomozi nam, Deborah, naša Opora! « (Strastno, da se te misli iznebi. )

opore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar

▶ oporekovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

oporekati; kontekst

oporekovali
Zlata Vas (1848): prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli

▶ oporoka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oporoke
Oče naš (1885): je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je

▶ oporteret neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

oporteret
Sacrum promptuarium (1695): bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je

▶ opoteč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

negotov, nestalen; [sskj]

opoteča

opotočna

Valenštajn (1866):	To Ne more srečnega imeti konca; Moč, visokost i temna opotočna Oblast njegova mu je bila progla. Krog sebe človek seza
Lohengrin (1898):	Kaj praviš? Ortruda (ljuto). Naj te ne premóti Sjaj sreče. Opotočna je, Da te nesreča ne zalóti, V prihodnost záte ozrèm

▶ opoteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opotekla
Gozdovnik (1898): pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako

▶ opotekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opoteka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè téka in jé
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje.
Revček Andrejček (1891):	se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo

▶ opovažiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tvegati; kontekst, Pleteršnik

opovažil
Robinson mlajši (1849): o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se

▶ opovera samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ovira; Pleteršnik

opover
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite
opovere
Kmetijske in rokodelske novice (1848): komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s

▶ opozoriti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opozori

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je morda kakih 15 minut, da neka plaha serna logarja opozori, da skoči na desno za njo. Tega ravno je Tone
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	se poučuje kmetijstvo. Ko učitelj govori o poljskih pridelkih, lahko opozori gojence na to, koliko se istih porabi za izdelovanja žganja
Gozdovnik (1898):	bi ogenj zanetili kakor včeraj in zatorej s spretno dvojezičnostjo opozori Črnotiča na to in še na neko drugo okolnost: »Antilopa

opozoril

Na Žerinjah (1876):	veje, na katero bi se bil morda naslonil, bil bi opozoril ljubimca. Torej ostati! Pa ta strah, da ga ne bi
Vesela vožnja (1889):	zopet nagnati svojega »vranca« v dir, ali Krêmen ga je opozoril, naj ne muči živali, ko vidi, da komaj vleče saní
Vesela vožnja (1889):	imel mnogo govoriti o književnosti in o svojih književnih nakanah — opozoril je vender, da bode treba posloviti se. Gladku sicer ni
Od pluga do krone (1891):	zastonj. In vender ni bilo zastonj. Ljudí je s tem opozoril na grozno nevarnost, v kateri je bil ravnokar: ali zadušiti
Na krivih potih (1893):	srpo v tla pred se. Lovec zakašlja, da bi ga opozoril na svoj prihod. Grajščak, začutivši, da se mu bliža nekdo
Abadon (1893):	znanstvu in izkušenosti gospoda Veselina; zakaj že sinoči me je opozoril, kakšno sodbo izreko veščaki, zavedajoči se domnevane svoje nezmotnosti. Razodel
Moja hoja na Triglav (1897):	nad mescem so tako živo migljale, da sem vodnika posebej opozoril nanje. Meni je bilo to planinska čarobnost, a prozaičnemu vodniku
Trojka (1897):	zasmeh. Pred gradičem se je ustavil voz, in kmalu je opozoril gospod Majer z glasno kletvijo vso hišo náse. Klical je
Slučaji usode (1897):	smela smatrati za udovo. A na nekaj druzega jo je opozoril blagosrčni uradnik, ki se je usmilil takó težko izkušene mlade

▶ opran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oprane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	napnejo, med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti

opranega
- opraniga
  Kuharske Bukve (1799): piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít

opranih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi, odberi šipavnice in vratove in stolci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomešaj z eno žlico jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih košic in lusk očišenih in na drobno zrezanih sardelj in

▶ opraščajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

opraščajoč
Revček Andrejček (1891): vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po

▶ opraševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opraševat
Kmetijske in rokodelske novice (1845): evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v

▶ oprati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opereš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s

operi

Kuharske Bukve (1799):	Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam
Kuharske Bukve (1799):	ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim
Kuharske Bukve (1799):	zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de
Kuharske Bukve (1799):	eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe
Kuharske Bukve (1799):	s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog sveti Duh, iz srca bi želel

oprati

Kuharske Bukve (1799):	ſkusi vlęzhe. Kader ſe ima pezhi, ni drugiga tręba, kakor oprati, inu narediti, kakor grę. Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu
Kuharske Bukve (1799):	mlęko, inu takrat ſe en rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje

▶ oprava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oprava

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni
Gozdovnik (1898):	ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam

oprave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji
opravi
Revček Andrejček (1891): Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi

opravo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in
Ferdinand (1884):	je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar
Lohengrin (1898):	z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat

▶ oprava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zadeva; kontekst

oprav

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati

oprave
Kmetijske in rokodelske novice (1846): noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se

▶ opravek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravek

oppravk

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'katiremu ti v' ſhivlenju, inu vr smerti srezhnu ta oppravk svojega ſvelizhanja oppravlash, kader tvojo volo aldujesh, inu kader navogiblesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu tukej ta prezhudne oppravk mojega Synu Tu pervu prashanje je meni mojega serza sveta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	metalla. 2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje je ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej

opravek

Genovefa (1841):	veſ poſvezhèn! Ja” — je rekla dalje — „ta imá môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo
Mlinar in njegova hči (1867):	Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da
Botanika (1875):	pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi

opravka
Divica Orleanska (1848): Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. )

opravke

oppravke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per-

opravke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor
Fizika (1869):	ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa
Fizika (1869):	na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji gibati, imenujejo se
Fizika (1869):	rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali

opravki

oppravkami
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od

oppravki

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt naſnam premishluvati, ſakaj moja pamet je preslaba, inu moji oppravki meni tega naperpuſte. Prosi Boga, inu on bo tebe ressvitlil

opravki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge
Zlata Vas (1848):	Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega
Zlata Vas (1850):	Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega

opravkih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet

opravkov

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali nas nima sram
Zeleni listi (1896):	veš, jaz tudi ne vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan

▶ opravičen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravičen
- opravizhen
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo
opravičena
- opravizhena
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim

opravičeni

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo
Gozdovnik (1898):	prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam

opravičeno
Zoologija (1875): v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi

▶ opravičenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravičenja
Ultra! (1867): me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri ati in pri gospodu Ostermanu

▶ opravičevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravičeval

Pomladanski vetrovi (1881):	na njegov hrbet silne udarce. Matevž se ni pritoževal ali opravičeval pri Binčetu, ampak trdno se držal za Murotov rep in
Izza mladih let (1882):	jako začudila. Jaz ugovarjam, a zastonj. Veit se je celó opravičeval, da mu nikar za zlo jemati, ako tega do danes
Luteranci (1883):	na sodbo. Le prvi je ubogal tej zapovedi in se opravičeval pred višjim dostojanstvenikom, poslednja dva sta pa poslala pismeno opravičevanje
Grajski pisár (1889):	kake neprevidnosti. Prišla sta mimo pisarja. »Gospod Tolmajnar,« se je opravičeval Dobničan, »ne zamerite mi! Zdaj, sevé, iz vse ženitve ne
Lisjakova hči (1892):	si mi očitala, preneumno je in prezlobno, da bi se opravičeval le z jedno besedo. Nikdar nisem precenjeval samega sebe; tega
Hudi časi (1894):	župnišče. Premišljeval je, kako bode stavil besede in izgovarjal in opravičeval se, kako bi skril za blaga načela svoje namene. Miril
Spletke (1894):	zaprašeni klobuk in se priklanjal gospôdi. »Motimo vas, gospod Resnik«, opravičeval se je prijazno okrajni glavar. »Saj gotovo težko sučete cepec
Spletke (1894):	ne k nam«, nagovorila ga je prijazno. »Nerad vedno nadlegujem«, opravičeval se je Betežnik, snel klobuk in jel moliti, kakor vselej
Jarem pregrehe (1895):	za last nakelskega župnika. Gospodarja so izpraševali. Ta se je opravičeval, a nič ni pomagalo. V zapor je moral. Seveda to

opravičevalo
Gozdovnik (1898): lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se
opravičuje
Revček Andrejček (1891): plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da se nama

▶ opravičiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opraviči
Ultra! (1867): bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni nobenega opravičenja treba. Drugače je to pri

opravičil

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče, „saj veš, da cesar ne dá
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zgodilo in doveršilo ta dan, in da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje

opravičili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zapisati svoje imé. S temi listi smo se pri vhodu opravičili, da smo istiniti romarji. Prestopivši vhodna vrata bili smo v
Gozdovnik (1898):	ko zgolj zatoženec, in, ako ne uspete, da bi se opravičili puščajte vsako misel na rešitev! Imate še kaj dodati vaši

opravičiti

Maria Stuart (1861):	silil Bo pred-te, da se opraviči — Elizabeta. Kako Se more opravičiti? Ne priča Na-nj to pisanje? Hudobija je Njegova kakor beli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strašanski trinog ste pač postali! Rada bi vedela, kako bi opravičiti mogli táko grozno ravnanje? ” „I glejte, to je tako-le: ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ni sklical poleti občnega zbora. Predsednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi
Ferdinand (1884):	je modroval Peter sam sè seboj ter skušal hudobni namen opravičiti z vestnostjo. Ko bi bil pa globokeje pogledal v svoje

▶ opravilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako bi vunder (česar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi
Zoologija (1875):	to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu

opravila

oppravila

Ta male katechismus (1768):	Zirkve boſhje oblast da, de be svoje sluſhbe , inu duhovske oppravila prov, inu spodohnu oppravlalli. I. Tim 4. inu 2. Tim
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus J. M. J. Bogu k' zhaſti gorivofruvati, inu ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	teleſſu veliku vudov imamo, al ti vudji nimajo uſſi enakiga oppravila : toku naſs je veliku enu telu v'Chriſtuſu, ali med

opravila

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa
Roza Jelodvorska (1855):	serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato
Zoologija (1875):	more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo
Zoologija (1875):	omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o tem kaj

opravile

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	delu, te shelie na kupzhijo, na dobyzhek, iuu druge vſhezhe opravile, katiri bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s' Bogam sazheti mogli, debi mogli lete

opravilih

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po
Pripovedke za mladino (1887):	vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce

opravilo

oppravilu

Ta male katechismus (1768):	Masho shlishe; dellati pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu pred se uſeti, bo skus to ſapovd zol prepovedanu. Kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pomagal, de bosh mogl, inu ſnal, kar je tvoje narvezhe oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhjega Synu pogledala, sem jeſt njegove kakershnoſte, inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se

opravilo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev pridejo, jih
Fizika (1869):	trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine
Zoologija (1875):	polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in
Botanika (1875):	90 Opravilo stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da
Zoologija (1875):	pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase sprejelo, ki pa

opravilom

oppravilam
Branja, inu evangeliumi (1777): eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel

opravilom

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	se gotovo žlahniši nemore obračati, kakor s tim nedolžnim opravilom. Dorašeni možje bodo ti naj boljši učeniki in verli podpiravci
Občno vzgojeslovje (1887):	ta namen, da se v njih nadzorujejo in s primernim opravilom bavijo oni otroci, čegar roditelji morajo po celi dan, morda

opravilu

opravili
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in

opravilu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane
Divica Orleanska (1848):	si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski

▶ opravilstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dolžnost; kontekst

opravilstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov

▶ opraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga
Zlata Vas (1848):	domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár
Robinson mlajši (1849):	lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	hudoba se je pobrala, ker je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	450 gl., druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str.

opravijo

oppravejo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſtavleno viſho ſa gmajn nadluge uſſega virnega Chriſtianſtva svojo andoht oppravejo; kedur pak tega namore ſturiti, ke njega per Lublani
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bo potęm enu dellu te duhovne, ali te telesne miloſte, oppravejo; kolker njeh daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake zkas bodi tu sladku imę JESUS, MARIA, inu

opravijo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	storé. Ptiči, kteri od tacih žival žive, se zmirej več opravijo, kakor mi. Torej je nespametno take ptiče preganjati ali loviti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	terpi šest tednov, ki jo otroci in stari ljudjé lahko opravijo, in da lep pridelek in dobiček povsod kjer murbe rasti
Na stricovem domu (1860):	bil, kaj neki! Saj imaš ljudí domá, ki ti vse opravijo. Janez! — se oberne proti hlapcu — le izprezi kobilo, pa zobati
Žrtva ljubosumnosti (1884):	oče le tedaj kaj lepega prinese, ako pridno moliš? ! " Nató opravijo otroci vsak svojo molitvico ter se pobožno prekrižajo. „Zdaj pa
Agitator (1885):	dovolj pristašev one stranke, kateri se je prišteval sam, da opravijo tudi brez njega. Poleg tega se mu ni zdélo umestno
Cigani (1890):	navadi pa se po pogrebu, ki ga sami brez duhovnika opravijo, zopet zberó na pojedino, ki traja ves dan, ter se
Zmota in povrat (1892):	šestdeset goldinarjev na stran za svete maše, ki naj se opravijo zame in za tvojega očeta. Gorjancu bodem dala kakih dvesto
Spletke (1894):	so šli na delo. »No, če pa sedaj nič ne opravijo«, mislil je Tiščin o beračih, »potem ne bodo nikoli. « Predno
Zadnji gospod Kamenski (1898):	in začeli boj. Celovčani so kmalu uvideli, da nič ne opravijo, ker je bilo Turkov toliko število. Zato se odmaknejo. Le

opravil

oppravel

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	One bodo ſadoſti velike, zhenjeh bosh le is dobro manengo oppravel. Kar je tebi od Boga ſa plazhilu perpravlenu, se nabode
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de se tvoje dellu oppravel, ſlaſti pak, kader se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi pametne rezhy is smeham naprejpernesl, inu bosh malu pridnega oppravel. Beſſeda, katira je ſhe enkrat is uſt ushla, v se

opravil

Sacrum promptuarium (1695):	je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega

opraviu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Bog sadoſti. Nezh ni biu Judesh per tih viſhih Farjah opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou

opravila

Oče naš (1854):	Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na

opravili

oppraveli
Ta male katechismus (1768): te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu

opravili

Biblia (1584):	enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra
Sacrum promptuarium (1695):	s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga
Zlata Vas (1850):	sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je slišal od napada na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	vse delo, pri katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da

opravimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podamo, inu ſhe tedei, de je lih kratka, saspanu tiſto opravimo. Oben
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo per ſpovedi, smersli per ſvetih obhaylah, samiſhleni per

opraviti

oppravet
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh

oppravit

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	namarn, inu len En zhlovek, katire uſſellej kaj poshtenega ima oppravit, seskushnavza nabojy,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is Ieſtneme rezhmy oppravit ima, je pokojn, inu uſhiva ta narvezhe myr. Samu taiſti

oppraviti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kraja v' eni ali drugi Cirqvi svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je v'ti Bratovshni ſapisan, ta narozhi enemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhegnani Mashi vella, al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus J. M. J.

opravit
Sacrum promptuarium (1695): imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu

opraviti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se da to delo brez mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino
Tine in Jerica (1852):	toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo dela na delo.
Stric Tomaž (1853):	Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam
Tiun - Lin (1891):	prevrnil čoln. Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo
Gozdovnik (1898):	človek, ki nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam
Gozdovnik (1898):	se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da

▶ opravljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravljanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §

opravljanje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski
Zlata Vas (1850):	nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh vsaka igra za denarje, pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro
Oče naš (1885):	veri in s prošnjo; blagoslov, ki ga je za pobožno opravljanje teh dejanj obljubil, nakloniti njenemu sinu po svoji milosti.

opravljanjem
Tine in Jerica (1852): razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in
opravljanju
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v

▶ opravljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravlja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	en prošt in 5 korarjev z 2 vikarjama duhovno službo opravlja, je velika, pa nekako zavita ali zakrivljena , kar oko žali
Oče naš (1854):	kadar v cérkev prideš, kjer mašnik namest Jezusa sveto daritev opravlja, kjer verni v molitvi klečé in s hrepenéčimi, po pokori
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz znotrajnih vzrokov. Očesno pri psu, ki težavne dela pogosto opravlja, pride od truda, in v tem primerleju se daje srednje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pokore. Kdor razžali čast sodnikovo ali kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela
Sveti večer (1866):	zega ne vzamem v službo. Naj jo tudi že sedaj opravlja. Vendar mi je ljubo, da vi še nekaj časa kot
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prostakom in sužnjim. Vse je prijazno, vse veselo svoje dolžnosti opravlja — povelja nihče ne čaka! Nežiea, povej mi povej tvojo skrivnost
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Kdor rad ljudi opravlja, Povsod uhó nastavlja. 49. Zadovoljnost. O času velike dragine je
Zoologija (1875):	Srce opravlja ob enem dve opravili. Prvič namreč pošilja za hranitev sposobno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Répoštev: »Mati je pač dobra stvar, vodi svoje čvetere otročiče, opravlja še svoja dela brez godernanja, in morala se bo še

opravljajo

opravlajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo

opravljajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje
Zoologija (1875):	se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo

opravljal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo
Oče naš (1854):	je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel
Oče naš (1885):	je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je

vpravljal
Robinson mlajši (1849): do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni

opravljala

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Kadar je pa svoje vsakdanje molitve v cerkvici opravljala, se je narlepši svetila njena pobožnost in bogoljubnost. Njeno serce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po okrajnih gosposkah, od leta
Oče naš (1885):	svetosti napeljevala. Zato sta vselej skupaj jutranjo in večerno molitev opravljala in klečé s svojim sinčkom v sredi Bogu svoje veselje

opravljali
- opravljale
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je
- opravljali
  Tiun - Lin (1891): pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno
opravljam
Zlata Vas (1848): Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte

opravljati

opravljat
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo

opravljati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali
Genovefa (1841):	svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni
Zlata Vas (1850):	le malo je bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí

▶ opravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravljen

Tiun - Lin (1891):	lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime
Gozdovnik (1898):	naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca

opravljena

Tiun - Lin (1891):	niso naju zapazili, saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je
Gozdovnik (1898):	njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki

opravljeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan

opravljeno

oppravlenu

Ta male katechismus (1768):	dva boſhja moſhá ob glavo dijati. Tu, kader je blu oppravlenu, je Ponzianus trupla, inu eky skrivaj pobral, ta brumna Gospa
Ta male katechismus (1768):	Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven tega se tudi tu vezhnu ſhivlenje ſasluſhemo, kader s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	telesnega v' mejs, ampak uſſe je blu na duhovno viſho oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte

opravljeno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh

▶ opravljivec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravljivca
Zlata Vas (1848): je bilo, ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa

▶ opravnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

upravnik; [sskj]

opravnik

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še

opravnika

Gozdovnik (1898):	mož, zapah odmikovaje. Ko se vrata odpró, spoznajo ustopivši domačega opravnika grofice. »Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska? « »Spi
Gozdovnik (1898):	bilo sidro izpuščeno, k bregu veslati. Pepo je stal poleg opravnika Juan de Diosa, kterega je bil domač opravek iz vasi

opravniki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko

▶ opregača samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta ženskega pokrivala ljudkse noše; kontekst

opregačo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad

▶ opresen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opresnega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Stopil je k mizi, vzel košček nebeške jedi v podobi opresnega kruha, ga je zmočil z vodo in jej položil na
Deborah (1883):	njem ter mu bele blazine pokladala, in v sklede devala opresnega kruha in kislega zelja. Koliko si je domišljeval, ko je

opresnih
- opresnih
  Branja, inu evangeliumi (1777): terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram
- opreſnih
  Genovefa (1841): krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru

opresno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa z rezanci. Goveje meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres

▶ opreti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opremo

Pozhétki gramatike (1811):	ſo, per ktirih iréki ſe enmalo manj mudimo ino opremo. Isgledi: a je dolg v' pâte, teſto, ino kratek v'
Pozhétki gramatike (1811):	ſe enmalo dalje mudimo, ino ſe enmalo bol opremo, ko per drugih. Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe

▶ opreuna prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

opoldne; Teodor Domej: e-korespondenca

opreuna
- opveuna
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi

▶ oprezen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oprezna
- opreſne
  Genovefa (1841): Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví

opreznemu

Gozdovnik (1898):	Rdolesovi podobna. Zveza teh dveh mož primorala je vsakega sovražnika opreznemu biti, in kaj lahko je bilo misliti, da sta navajena
Gozdovnik (1898):	trepetlik, celo obrežje s svojim bičevjem, nič ni smelo uiti opreznemu popraševanju lovcev, kajti ura s svojimi mnogimi nevarnostmi se je

oprezni
Tiun - Lin (1891): izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje
oprezno
Gozdovnik (1898): pregledati plavajoči otok. Tam je počenil na debelo vejo ter oprezno glavo, pomolil iz vejevja. Ugledavši na tleh ležeče navidezne mrliče

▶ oprezno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oprezno

Kemija (1869):	rumenega ali rjavega praha — kakor se je več ali manj oprezno ravnalo s sokom. Ta prah je vlažen, neprijetnega duha ter
Zoologija (1875):	pa čislajo mast za izvrstno zdravilo. Lovec se mora neznansko oprezno bližati živali in mora dobro zadeti, da mu, če tudi
Gozdovnik (1898):	Mnogo minut preteče, pa se ničesar ni čulo. »Pojde, če oprezno plavamo in v daljših presledkih od todi odhajamo. Puške, strelivo

▶ opreznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opreznost
Gozdovnik (1898): je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa je? «

opreznostjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	del ladijice — in potegnil jo je k sebi s tako opreznostjo, kakor bi bile veslarke bile njegove hčere, jaz pa njegov
Gozdovnik (1898):	lezejo gori. Bodo že še tudi doli prišli! « Z največjo opreznostjo se je vzpenjal Indijanec od veje do veje, dokler ni

▶ oprezovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oprezuje
Gozdovnik (1898): »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše

▶ oprijemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oprijema

Gozdovnik (1898):	na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi
Gozdovnik (1898):	izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da

▶ oprijeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oprime
Gozdovnik (1898): zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 72 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 72 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —