- kofein
- kafejin
Kemija (1869): jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali
- kafejin
kofein koga koh kohlensauer kohlensaures kohlenstoff kohlenwasserstoffgas kohorta Köhrer koji kokica koklja kokolit kokon kokoš Kokra koks kol kola Kola kolač kolaček Kolalto kolar Kolar kolarnica kolarstvo kolčen kolebalo koleda koledar kolednik kolenčast koleno kolera koleraba kolesce kolesje kolesnik kolešček koli koliba količ količek količina količkaj kolik kolika kolikaj kolikanj koliko kolikokrat kolikor kolikorkolikrat kolikorkrat kolikost kolikrat kolikršen kolikšen kolikšinost kolina kolisej kolje kolmežov kolo kolobar kolobarček kolobarnica kolobocija kolodij kolodvor kolofonija koloturnik kolovoz kolovrat Kolovrat kolovratar Kolpa Kolumela kom. komaj Komanč komančev komanda komar komat kombinacija komediantsko komedija Komen komendator komet komičen komisar komisija komisionar komitat kommen Komorin kompanija kompas kompost Kompoš komun k_on koncert končaj končan Končan končanje končati konček končen končevati končno kondenzator kondor konduktor konec konfin konfortabelj konglomerat kongres konica konkordat konkurenca konkurz konopec konopen konoplja konopljina konopnina konopra Konrad konsome Konstantin Konstantinopel konstitucija Konšek konto kontrola konvent konzistorij konzul konzulat konj konjederec konjekrotilec konjeničev konjenik konjev konjica konjič konjiček konjski konjuh kop kop. kopa Kopač kopačica kopaje kopal kopanje Kopascy kopati kopek kopel koperda koperded Kopernik kopernikov kopfhaare kopica kopitanje Kopitar kopiten kopito kopje kopno kopriva koprivje koprneti kopulacija kopun kor kor. korabelj koračiti korajža korajžen korak korakanje korakati
Kemija (1869): | jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali |
Genovefa (1841): | ví? O, kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je |
Kuharske Bukve (1799): | Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta. 96. Kuhanje od bęliga kruha |
Kuharske Bukve (1799): | Savęsana potiza s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje |
Kuharske Bukve (1799): | okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo smęſhaj, dvę shęmle v' mlęki namozhi |
Kuharske Bukve (1799): | vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh. 93. Maſleni koh, ali màſlenek. 94. Pluzhni kôh. 95. Kuhanje od pezheniga telęta |
Kuharske Bukve (1799): | inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj do rahliga v' |
Kuharske Bukve (1799): | vlì vinſki ſhatoo, inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93. Maſleni koh, ali máſlinek. Dvajſęt lotov ſroviga maſla męſhaj |
Fizika (1869): | Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel |
Kemija (1869): | mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli |
Kemija (1869): | buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen. Amylalkohol, amilov alkohol, 475. Amyloxyd, amilov |
Kemija (1869): | 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij, 404. |
Kemija (1869): | buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli amonijak, 470. Ammoniak salzsaures |
Fizika (1869): | 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel, kohlensauer. Ogljenec, Kohlenstoff. Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava |
Rudninoslovje (1867): | goreti ne more nobena stvar. 2. Oglovodénec ali blatni plin (Kohlenwasserstoffgas ali Sumpfgas) je tudi brezličen i prozóren, no laži od |
Kemija (1869): | Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev težki, schweres Kohlenwasserstoffgas, 392. Volfram, Wolfram, 345. |
Kemija (1869): | Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev težki, schweres Kohlenwasserstoffgas, 392. Volfram, Wolfram, 345. Volk zeleni, Grúnspan, 434. Volumen, Raumtheil |
Kemija (1869): | Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev težki |
Kemija (1869): | Arsenwasserstoff, 383. Vodenec fosforov, Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod |
Mineralogija in geognozija (1871): | so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi na zemljo še |
Zoologija (1875): | zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih |
Zlatorog (1886): | Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih |
Mineralogija in geognozija (1871): | vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga |
Zoologija (1875): | Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se |
Zoologija (1875): | gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč |
Gozdovnik (1898): | sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam |
Mineralogija in geognozija (1871): | videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko |
Mineralogija in geognozija (1871): | se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili |
Zoologija (1875): | sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno |
Zoologija (1875): | simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži |
Zoologija (1875): | take opisovale. Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda |
Zoologija (1875): | spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo |
Zoologija (1875): | tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali |
Zoologija (1875): | na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši |
Zoologija (1875): | so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so |
Zoologija (1875): | je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne |
Zoologija (1875): | Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ter tjè téka in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne |
Rudninoslovje (1867): | diopsidi so zelenkasto-beli, prozorni kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih |
Mineralogija in geognozija (1871): | augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa drugo, ki ji na Laſhkim galeta, na Franzoskim pa kokon pravijo, podobno rumenimu ali pa belimu jajzhiku. Takrat ko ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſebej; taki kokoni ſo drajſhi, pa manj shide dajo. En kokon imá okoli 900 — 1200 zhevljev dolgo shidano nit, in 200 |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shido delati, poginejo, preden jo dodelajo. Vzhaſi dva zherva en kokon delata in taka shida je slo smedena, . in ſe sató |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sató rada terga, in ni enakogladka. Tudi ſe morajo vmasani kokoni poſebej djati; 2. moraſh vediti, de ſe shida pod 7 |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imaſh zherve, de belo shido predejo, deni jih poſebej; taki kokoni ſo drajſhi, pa manj shide dajo. En kokon imá okoli |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S ſlabo shido ſe potlej ſpet ravno tako ravná, ſlabi kokoni ſe ravno takó kakor dobri isſnujejo. Mokro shido na kupi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokop 'melo. S. Reja shidnih zhervov ali goſénz. (Na dalje. ) Kokoni sa ſéme. Islesheni metulji nimajo drujih shelj, kakor porozhiti in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro poſuſhe. To ſe takó dolgo dela, de ſo vſi kokoni isſnovani. S ſlabo shido ſe potlej ſpet ravno tako ravná |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dobri kokoni ſo, kteri ſo zhverſti in terdi, in ko jih potreſeſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe védno kuri, de voda smirej vrozha oſtane, ſe nékaj kokonov dene in ſe od kazih 7, 8, 10 ali 12 |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó shido od kokonov odviti. (Konez. ) Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje, je teshko s beſedo takó dopovedati, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vkup sa eno nit na motovilze ſnujejo ; od belih kokonov poſebej, od drusih pa ſpet poſebej, in ſe ſhtrene potlej |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | debela in gladka; 3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od kokonov bavelo obrati, in to she takrat, ko jp pervizh obiraſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne prodá, torej je tréba 7, 8, 10 ali 12 kokonov sa eno nit vkup motati. Od kolikor kokonov ſi sazhel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali 12 kokonov sa eno nit vkup motati. Od kolikor kokonov ſi sazhel, po toliko jih smirej sa eno nit jemlji |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dene in ſe od kazih 7, 8, 10 ali 12 kokonov nitke vsamejo in vkup sa eno nit na motovilze ſnujejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goldinarjev prodá. Takó 20,000 zhervov bo dalo okoli 60 funtov kokonov, ali 6 — 10 funtov shide, in vezh ko 60 goldinarjev |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 500 kokonov gre na 1 funt, in 10 — 12 funtov kokonov dajo 1 funt shide, ki ſe po 8— 10 goldinarjev |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter |
Zoologija (1875): | časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali |
Zoologija (1875): | ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | misli na to, dokler je čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po |
Zoologija (1875): | in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | painjov leteti; kader ſe raze al druge povodne tize koplejo, kokuſhi pa v'prahu, kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju, kir en malu dima |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | glavo lohku doſeshe, bode v' 14. dneh prov debęla. Nobene kokuſhi nepuſti valiti, katira ni poltreki letu ſtara, inu tudi nikar |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo |
Rudninoslovje (1867): | i naposled ostane neka črna, žlindrasta stvar, ki jo imenujemo koks. Koks gori brez plamena i brez duha. |
Rudninoslovje (1867): | naposled ostane neka črna, žlindrasta stvar, ki jo imenujemo koks. Koks gori brez plamena i brez duha. |
Kemija (1869): | dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano, ki je prav dobro gorivo. Sveteči plin je brez |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na |
Oče naš (1854): | topov napeljati. To Podgojzdanov ni vstrašilo. Zagradili so se s kolmi in plavajočimi drevési. Za starim, požganim čuvajskim stolpom (turnom) so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | trave, pa ne z orožjem v roki, ampak le s kolmí, palicami in prekljami, in hipoma se je armada udala in |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne |
Robinson mlajši (1849): | nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih |
Gozdovnik (1898): | pila že danes kri belih, in samo eden stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | večidel vsi brali, de bodo slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda |
Robinson mlajši (1849): | kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z |
Valenštajn (1866): | tvoj, kar si Poplačal zopet upnike njegove. Valenštajn. Kaj pa Kolalto pravi? Ali sta Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo |
Valenštajn (1866): | Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec |
Valenštajn (1866): | strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali so poprej drugače. Gec. Tud meni zdi |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš |
Zoologija (1875): | zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z |
Fizika (1869): | 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že |
Tine in Jerica (1852): | to z lesenim klinčkam opravil. Vse stroške je pridno v koledar zapisoval. Pa kaj pomaga možu, na smert se z delam |
Astronomija (1869): | mest. Onim so bile zvezde: časomér, kažipot, severnica, tlakomér in koledar, ti pa le malokdaj povzdignejo svoje oči iz tesnih mestnih |
Astronomija (1869): | so ga tudi protestanti sprejeli. Le na Ruskem so Julijev koledar obdržali, zato so s štetjem časa zdaj za 12 dni |
Astronomija (1869): | meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar sem že omenil, in toraj hočem tukaj le še skratka |
Astronomija (1869): | Gregorijev koledar se je precej v vseh katoliških deželah vpeljal, v 18. |
Astronomija (1869): | mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj ugoden in varen pripomoček |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | veljá. Naši najbližji bratje na jugu imajo „pučke škole”, „pučki koledar” itd., kajti oni, kakor mi razločujejo „nation” in „volk”. Vsaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé |
Botanika (1875): | votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés |
Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez |
Sacrum promptuarium (1695): | inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha |
Zlata Vas (1848): | govoriti, kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša |
Divica Orleanska (1848): | ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se ne brani več! Od |
Robinson mlajši (1849): | jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov |
Robinson mlajši (1849): | „Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imel eno nogo daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in |
Ferdinand (1884): | Anica pade predenj od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hvale, inu zhaſty perneſla. Per leti oblubi ozhmo na naſhe kolene doli pokIeknit, Chriſtuſa sa negov zartano kry sahvalit, inu rezh |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker Chriſtus naſh Odreſhenik, pred naſhiga Nebeſhkiga Ozheta na naſhe kolene doli paſti, inu h'nemu rezh: Affectus. O Bog vezhne |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na kolene |
Deborah (1883): | me! Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah |
Divica Orleanska (1848): | ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo |
Divica Orleanska (1848): | gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili |
Divica Orleanska (1848): | so, Ne smejo zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele več pomerlo takih, ki so se |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | starčka popolnoma poterlo. Umerla mu je še druga sestra na koleri in njegov prijatelj korar Bader. Od žalosti ves pobit je |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Bader. Od žalosti ves pobit je tudi on zbolel na koleri in je, previden sè sv. zakramenti, ves vdan v božjo |
Kuharske Bukve (1799): | muſkaplęta, inu ſolì; to męſhaj, inu s' tim namaſhi svotlene Kolerabe, pokrove s' prejo goripovęshi, inu na meſni shupi ſkuhaj; shupo |
Kuharske Bukve (1799): | v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę kolerabe eno jajze inu eno shlizo mlęka, en malo ribaniga kruha |
Kuharske Bukve (1799): | daj na miso. 10. Pemſka shupa. Sręshi na podolgaſto, sęle, kolerabe, laſhke brokole, korenje, ſpargelne, kavle, rępo; deni kuhat, de ſe |
Kuharske Bukve (1799): | ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe ſe olupio, na verhi en pokrov odręshe, is ſręde |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe. |
Fizika (1869): | zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih |
Fizika (1869): | to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na |
Kuharske Bukve (1799): | ſe rumeno sapezhe; perlì enmalo goveje shupe, inu ene kolęſza od lemone, de ſe v' kosi prekuha. Kader je mehka |
Kuharske Bukve (1799): | puſtí; rapunzel ſe ſkuha, ozhędi; pęſo inu rapunzel sręshi na koleſza, oſóli s' ojlam inu jęſiham, rasloshi zhedno v' ſklędo. 285. |
Kuharske Bukve (1799): | ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' njimi, potręſi s' zukram, inu ſlęherno kolęſze |
Kuharske Bukve (1799): | perdeni nagelshbiz, zukra, drobno sręsaniga lupka od lemon, inu na koleſza sręsane lemone vſe to naj ſe kuha, dokler ſe en |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske |
Kuharske Bukve (1799): | teſtó, potręſi gori sręsane rakove vratove, rasręshi na bleke s' kolęſzam, bleke povì, inu jih puſti ſhe enmalo na gorkim |
Kuharske Bukve (1799): | inu 10 lotov moke; svalaj teſtó na tanko, ręshi s' kolęſzam trivoglate blęke, deni gori kakiga maſhenja; savì ſkup, poſtavlaj na |
Fizika (1869): | priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b |
Fizika (1869): | vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in |
Fizika (1869): | s pomočjo svoje osi zvezana s kolesjem, in ako se kolesje tudi zavira prav hitro eden za drugim vsakikrat le za |
Fizika (1869): | Zagozda, Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92. |
Fizika (1869): | je omeniti, da v starih časih ni bilo ur s kolesjem, in da se ne vé za gotovo, kdo in kdaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak pravite: Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo |
Zlata Vas (1848): | jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo |
Zlata Vas (1848): | nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je |
Robinson mlajši (1849): | stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže |
Deborah (1883): | poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj? on vse ve. |
Občno vzgojeslovje (1887): | škode tega ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja |
Tine in Jerica (1852): | Po vsih krajih sam ravna Vse reči. Oče, vse kar kolj imam, Tebi zdaj zročim, Žalost s tem si polahkam, Miren |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | uzrokujejo še vedno veliko rogoviljenja. Vsaka stran se napenja kakor kolj se more, svoj namen doseči. V Valahii jih je že |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | krivemu), kterega hoče gosposka v oblast dobiti, bodi si kakor kolj pomaga, da pobegne, zapade tisti kazni, v ktero je bil |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | serca v njem (da je figa mož)”. Kadar deželi kakoršna kolj nevarnost pretí ali žuga, ima vsak predstavnik svoje može v |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krivu sturiti, inu koker debi vſe nar ſveteiſhi bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar kul hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu od naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar kul hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ja kar kul greha ſturimo, kar kul hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe sgody skus pomankeine te |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Inu v'dobrim vſelei ostati, Tu sagovei Kristianski stan Kar kul ima hud'ga ime, Med tem ta greh nar huiſhi je |
Biblia (1584): | eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku |
Biblia (1584): | Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti |
Biblia (1584): | ſvoj krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak |
Biblia (1584): | inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku |
Biblia (1584): | nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim |
Biblia (1584): | Pole, Letu je moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je |
Biblia (1584): | eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode |
Biblia (1584): | Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | izreži, z ukuhanjem pomaži, z ostalim testam, iz kteriga se količki narede, prepleti, z ubitimi jajci pomaži, na plehu s popirnim |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega |
Zoologija (1875): | ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš. |
Revček Andrejček (1891): | Kakor pa se le količkaj okužimo, že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pridno pazijo na vse goveje bolezni, če se jim le količkanj čudne zde. Bolja je perva skerb, kakor prepozni kes! Poglavitna |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tisto ponočnjaško: „Šopek narodnih pesem”, ktera se v krčmi med količkanj olikanimi zbog njene surovosti nerada sliši in ktero je skladatelj |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako še hoditi zamore, in pade na tla, če le količkej s perstom na križ pritisneš. Po velikem trudu se živinče |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | starega ribča, z eno besedo vse, ki so jim le količkej dobrega storili. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam to pišem, da naj stariši |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno |
Fizika (1869): | Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na |
Fizika (1869): | Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dva dela, da se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch |
Gozdovnik (1898): | »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi |
Fizika (1869): | dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vode ne, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci |
Mineralogija in geognozija (1871): | kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano |
Sacrum promptuarium (1695): | je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to, kar je bilu od njega govorjeni! Luk. 2, 33. Kolikajn vezh ſe Jęsus Chriſtus premſhluje, tolikajn vezh zhudeshov ſe v' |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſlepta, inu terdovratnoſt téh duſh, katére ſo jim tolikajn lubſhi, kolikajn vezh ſe vidi, de je sa njé djanu, sa katérih |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga ſam da, inu on je tolikajn dalej od tebe, kolikajn blishaj męjni, de je sràvèn tebe. Takih Chriſtjanov s' eno |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hlapzu, zhe mu je kakor goſpodarju. Ako ſo goſpoda kleli, kolikanj bolj bodo ſhe njegove pòſle! Pa ne bojte ſe jih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jati; kolikanj bolj jim bo vaſh nebeſhki Ozhe dobriga duha dal, kteri |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič: živini |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le |
Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim |
Sacrum promptuarium (1695): | je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige |
Sacrum promptuarium (1695): | vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi bati, de bi taku naſrezhnu na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogu, zhes tu ſe je ob tulkain vezh sazhuditi, ob kulkain britkeiſhi je tu bilu timu nar ſveteiſhimu ſerzu naſhiga JESUſa |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kraju na biu ſvoiga mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu |
Genovefa (1841): | prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe |
Divica Orleanska (1848): | francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko več časa je treba, da kaj dobrega dozori. Pogleda okoli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so tako slabe |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | senzarije ter 178 mark po 100 gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | V katerem času dá 24. V katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego njega 5kratnik. Koliko je število? |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18.* Koliko % se računa, ako dá a) 400 gl. kap. v 2 |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe? |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | to: „Za ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino |
Pozhétki gramatike (1811): | opominja rekozh: Kadar otroke vuzhimo, imajmo pravo méro, kaj ino kolko rasvumiti premórejo, to je, ravnajmo ſe po njih samóshnoſti. Nikar |
Pozhétki gramatike (1811): | kákſhniga opravka ſi ſe lótil? Combien d'ennemis n'a-t-il pas vaincus? Kolko ſovrashnikov ni li premagal? Quand la race de Cain se |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen |
Biblia (1584): | li na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe |
Biblia (1584): | Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de |
Biblia (1584): | v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe |
Biblia (1584): | bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz |
Biblia (1584): | kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nékedaj je Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki bi se lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen |
Rudninoslovje (1867): | Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te rudnine |
Rudninoslovje (1867): | tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęru vy na vaſhiga bishniga imate, je drugazhi bôl ſtanovitnu. Kolikukrat ſi ſlushabniki tiga myrú, vaſhi duhovni paſtirji vſo mujo sabſtójn |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhparal ne proſhnje ne ſolsę. Kolikukrat ſim njim tvojo ſtraſhno ſodbo, o moj Bog, inu ſpęt |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' kaj sa en ſtan ſte vy vaſhiga Isvelizharja perpravili! kolikukrat ſe je on, de bi vaſs od bresna, kamer ſte |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi vaſs od bresna, kamer ſte tekli, nasaj dershal, kolikukrat ſe vam je on ravnu v' taki podóbi na pot |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi bolnó ſerzé osdrávi, Ker, de samóre vſe molítev, právi. ” „Kolk'kràt od tód klezhála ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe molítev, právi. ” „Kolk'kràt od tód klezhála ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh Marije : „,Savrézhi v jési ga, moj Bóg |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſgubil, katiro sè uſſellej na skrivnem, inu na samem imel? kolkukrat ſhlobedrash ti kaj naprej, kar tebe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kjer sem jeſt tolku dush vekumej v' pogublenje pridti videla. Kolkukrat sem se jeſt milu jokalla ſa tu, de njeh tolkajn |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nanuzajo, ali zel shkoduvajo, ter doſtikrat kreh inu ſmotnave naredę? kolkukrat so ludji ſhe tvoje slabuſte ſamirkali, inu ti se to |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam ſhe nakup, inu sa poredniſhi rezhy, koker Judesh, predali? kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy, koker Judesh, predali? kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje |
Zlata Vas (1848): | ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je |
Robinson mlajši (1849): | k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj svoje žene iskat |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev |
Botanika (1875): | kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z eno samo pšenično žetvijo. |
Tiun - Lin (1891): | V tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to |
Revček Andrejček (1891): | obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen. Vsi imajo Pavleta radi, kolikor jih je pri hiši. Le ti si jedina, ki se |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma |
Pozhétki gramatike (1811): | autant qu'on le peut. Se imamo termi drugih Iudi perlizhiti, kolkor samóremo; tukaj oſtane le, ker je nemeſtimé, ko ſe nanaſha |
Pozhétki gramatike (1811): | la campagne toute belle qu'elle est, naj bo polje lepo, kolkor hozhe. PETA STAVA. Peto pleme beſedi. GLAGOL. Glagol je beſeda |
Pozhétki gramatike (1811): | perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred a, o, u |
Pozhétki gramatike (1811): | manj; aussi, tako, ravno tako, enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage que |
Pozhétki gramatike (1811): | ſtanu rojen (:rojeni:) tout savant que vous êtes, bodi vuzhen kolkor hozheſh: la campagne toute belle qu'elle est, naj bo polje |
Kuharske Bukve (1799): | en pitni kosarz vína perlì, ſok od pol lemóne; jęſiha kulikor je tręba kíſati, rędke zhiſte grahove shupe; ſpęt pokrì, de |
Kuharske Bukve (1799): | kader je riba perſtavlena. Dęlaj jo na to visho: sa kulikor ludí je riba, tulikaj po dva |
Kuharske Bukve (1799): | kulikor na tęsho vìſhin, tuliko zukra. Na zuker vlì en maſelz |
Kuharske Bukve (1799): | ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu na ſlęherni |
Kuharske Bukve (1799): | drobno rasſękaj. Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove vratove, oſoli, inu |
Kuharske Bukve (1799): | polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni, kulikor ga je takiga, de ſe vę, de bo mehek poſtal |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu, ni ſamu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu ſvojo roko h' ſvoji malariji perſtaviu, inu per tiſti kulker tulku ſkerbnu smalou, inu skus to ſkerb inu pridnoſt je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti zhes nas, ſe mi kulker premoremo, vſi naſhi voli odpovemo, inu tiſto kakerſhna kol bodi |
Fizika (1869): | vselej spet poprejšnji prostor, ako ga še tako močno in kolikorkoli krati tlačimo. Zrak je tedaj popolnoma prožen. Jako prožna telesa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je pri meni na |
Čas je zlato (1864): | darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali k'temu na karkolſe no viſho kaj perpomorejo. 4. Kolkerkrat ſa pogrebam enega brata, ali seſtre, ali tudi drugeh merlizhov |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enega brata, ali seſtre, ali tudi drugeh merlizhov gredó. 5. Kolkerkrat 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre v' Bratovski Zirqvi S. Joſhefa S. Ma |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kolkerkrat se odjędl, ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de se tvoje dellu oppravel, ſlaſti |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali is usmilenja wugejme dado, ali kaj dobrega ſturę. 3. Kolkerkrat ali sami od sebe, ali skus druge sovraſhne ludy iſnyrę |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe puſtil |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſturite. kaderkol boſte vi pyli. k'mojimu ſpominu. Sakaj kolkerkrat boſte vi ta kruh jędli , inu ta kelh pyli, boſte |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli, kInu v'temu, kader ſo onyjędli, je |
Kratkozhasne uganke (1788): | bradi, ali na roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny ſapored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal |
Kemija (1869): | to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je |
Kemija (1869): | 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj na kolikost. Anilin, 478. Anisöl, janeževo olje, 488. Anlassen (d. Stahl), kaliti |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je |
Rudninoslovje (1867): | teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh |
Rudninoslovje (1867): | vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode |
Rudninoslovje (1867): | laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba |
Rudninoslovje (1867): | tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo |
Pozhétki gramatike (1811): | t. d. So tudi druge ſhtevilne imena, ktire imenujejo kákſhino kólkſhinoſt, kakor bí bila kaj zéliga, poſtavim: une dixaine, deſet ali |
Pozhétki gramatike (1811): | je prav, na beſede bol vashne in poménlive v' govoru. Kolkſhinoſt slógov. Vprava. I. Dolg je vſaki slog s' klukaſtim vdarjam |
Pozhétki gramatike (1811): | en dél zele kólkſhinoſti, kakor la plupart de, vézhidél, un infinité de, bres ſhtevila |
Pozhétki gramatike (1811): | ſamih dveh rezhi, to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | koline? ” Na to gré svojo pot in misli na to, dokler |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena. Kdo pa zamore |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu |
Robinson mlajši (1849): | po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom |
Robinson mlajši (1849): | iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer |
Fizika (1869): | najmnogovrstniji način. Kolo na vratilu, se pokazuje v podobi zobatih koles, v podobi valjarja naših oknenih zastorov (rulet) in v podobi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | udarjalo mi je šumenje morskih valov in trudno delovanje parnikovih koles, kar me je tudi hipoma zdramilo, ter sililo mi v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba |
Fizika (1869): | med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj |
Gozdovnik (1898): | verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de |
Fizika (1869): | se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri urah na |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voz, dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in nam je um dal, da se deržimo v tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem. Kolo to pa je tako veliko, da ne pride več tje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je mogoče , da bi ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se sučemo v njem in nam je um dal |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | al čas, kakor smo izzačetka rekli, je tisto silno kolo, ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega |
Astronomija (1869): | idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem pobrežji |
Botanika (1875): | kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti |
Botanika (1875): | cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v |
Botanika (1875): | okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi |
Botanika (1875): | je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela cvetlica neznatna, kakor je to pri |
Tiun - Lin (1891): | tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako |
Botanika (1875): | žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne |
Zoologija (1875): | Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in |
Botanika (1875): | ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj |
Botanika (1875): | c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime |
Botanika (1875): | cevi pikaste in mrežaste in cevi lestvenice, za tem cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova |
Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | slavoloki, venci, zastavami, podobami cara. Ko je car stopil iz kolodvora, je zagromelo „urá! ” iz tisoč in tisoč ust brezbrojnih množic |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | na dvorišči gostilnice „zum Baieriscben Hof” na Dunajski cesti blizo kolodvora po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakupljenih kakih 8 |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar |
Fizika (1869): | Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes hribe in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | fushine, velike kladva in koſne kovázhnize; velike in male zeſté, kolo vose in ſtesé. Po poſebnih snaminjih ſe raslozhijo meſta, tergi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi prekrishane. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se je iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar ſe je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhetu pománkovalo, zhe ti nameſto paſtirſke palize pero, ino nameſto kolovrata bukve v' roke vsemeſh, bom jim pa jes sameſtil. Alj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarih krajnſkih oſtati? Nikdar nikar! Şlaba goſpodinja, ktera ſe ſtariga kolovrata dershi, a k o je le v ſtanu, zheſkiga ſi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhkoſizhku na Bukovo. „— Le ſhkoda, de Hribarjev Jakob zheſ„kiga kolovrata ſhe ni videl. ” *) — Sled Ciriloviga obréda (ritus) na Krajnskim. Kristjanstvo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kolovratu. Le k vaſhimu pridu vaſ nagovorjam. Poprimite ſe zheſkiga kolovrata, de bo v nekih letih ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. k. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi |
Fizika (1869): | ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno ročico (kljuko) navadnega kolovrata. Ker se vrti vratilo, vrti se pa tudi nanj nataknjen |
Fizika (1869): | je pripraven konduktor (Pod. 181.). 202 S pomočjo močnega električnega kolovrata se dá napraviti cela vrsta poskusov, ki deloma imajo znanstveno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovraſhzhike predle, bi nam mogel dati sraven previdniga plazhila, tudi kolovraſhzhike; kér prediza bi mógla predolgo preſti, preden bi ſi sa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 2) „Kdor bi hotel imeti, de bi mu na take kolovraſhzhike predle, bi nam mogel dati sraven previdniga plazhila, tudi kolovraſhzhike |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preden bi ſi sa tak kolovraſhzhik perpredla. ” 3) „Na te kolovraſhzhike ſe da prashnje prav tanjko in terdno preſti. ” — „Tanjko tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo. Sam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kjer vsáka mermrajočí dalje gre. Naznanje. Unidan ſim nekaj čeških kolovratov iz Českiga dobil, ktere po 5 gold. 50 kr. prodajam |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſliniti, bo terji, taka sa oſnovo ; sraven pa is domazhih kolovratov sa otek: to bi bilo tkavzam vſtresheno, platno goſto, tanjko |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſej bo ta poduk do ſabote terpel. Naſhe predize takih kolovratov ſhe nikoli vidile niſo, pa ko ſo k njim perſedle |
Genovefa (1841): | In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ne morem tukej memogredé zamolčati nekterih krajev Moravške dehantije, kakor Kolovrata, Vač in vasi krog svete Gore, kjer ni skoraj nič |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki Kom. 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja |
Kuharske Bukve (1799): | snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè |
Zlata Vas (1850): | Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko |
Rudninoslovje (1867): | višav i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na |
Mineralogija in geognozija (1871): | ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako |
Oče naš (1885): | je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Pred nekoliko leti je bil med nami še po imeni komej znan, in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je |
Zlata Vas (1850): | je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le malo je bilo tacih |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tudi pót do njega še kaj znana. « Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí |
Sacrum promptuarium (1695): | pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju |
Sacrum promptuarium (1695): | 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj |
Sacrum promptuarium (1695): | poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu |
Sacrum promptuarium (1695): | Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty |
Sacrum promptuarium (1695): | je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory, ſe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei kdu kei zhes nas govory, ſe shi ta natura sgrosy |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi pa ſe kumei enkret h' tiſti podamo, inu ſhe tedei, de je lih |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe od delezh enu vreme perkashe, katiru kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali naſhu ſerze tudi taku ozhe, koker naſh jesik moli? kumei ſe od delezh enu vreme perkashe, katiru kei hudiga prety |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dergi nisem jeſt tolkajn sIadkuſte se uſhila, koker na samem. Kumej sem bla tri lejta stara so mene moji starshi s' |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | exempel, koker skua enega sholmashtra. Moj Jeſus, ke je bil kumej na ta svejt rojen, se je ſhe svoje nadolſhne tovarshe |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je Chriſtus v'timu vertu Gethsemani tu shiuleine perpraulat sazheu. Kumej je pa ta Syn Boshji s' ſvoimi Jogri v' ta |
Abecedika ali Plateltof (1789): | eng Schprikla ulomi, taku leſchiſch ti na tlach. On je kumej ſrekl, toku ße je tudi to pergodilu Ludwig je dolipadl |
Gozdovnik (1898): | telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do |
Gozdovnik (1898): | Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za |
Gozdovnik (1898): | v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter |
Gozdovnik (1898): | in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter |
Gozdovnik (1898): | je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej |
Gozdovnik (1898): | se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in |
Gozdovnik (1898): | mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi |
Gozdovnik (1898): | Bil je, kakor si ga videl na prvi pogled, Komanč in prisojati mu je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si |
Gozdovnik (1898): | Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca |
Gozdovnik (1898): | le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in |
Gozdovnik (1898): | vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je |
Gozdovnik (1898): | Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož |
Gozdovnik (1898): | ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne |
Gozdovnik (1898): | vakveri med prepirajoči se stranki. »Vun z razbojnikoma! « kliče gospodar. Komančeva neustrašenost je ljudem ugajala, pa si je hitro pridobil njihno |
Gozdovnik (1898): | da bode svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in dejanja Komančeva. Ali znak mu bo naredil, znak, da oglavek je njegov |
Gozdovnik (1898): | ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z |
Gozdovnik (1898): | oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti prisotnost Komančevo. No, njih strpljivost je imela prestati trdo poskušnjo. Dan je |
Gozdovnik (1898): | brat? « Wilson dene ježevčev gumb v podano in odprto roko Komančevo. Ta je premotrival to znamenje. »Moj beli brat je prijatelj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | pravici pot gladiti. lz Vipave 4. jan. — Zopet je togotljivi komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega |
Zoologija (1875): | spadajo tako imenovani moskitos v vročih pokrajinah in pa golubaški komar (Simulia columbaschensis), ki se časih v gostih rojih pokaže v |
Revček Andrejček (1891): | kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | govoril, se v hipu zgodí. Se vsulo je bankovcov kakor komarjev, Le škoda, da tolsti preveč so že b'li! In kaj |
Zoologija (1875): | odkupiti od nadležnih in škodljivih gosenic, moljev, grinj in zaplivkov, komarjev in vse vojske sitnih mrčesov. In vendar ukupnost škodo trpela |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktera se je pri sedaj bolnem konju rabila, kakor ujzda, komat, zagrinjalo itd. se ne sme pri nobenem drugem konju rabiti |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako ga pa vpregaš ali jezdariš, moraš saj paziti, da komat alj sedlo ne pritiska na ranjeno mesto, sicer bo rana |
Mineralogija in geognozija (1871): | v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni |
Mineralogija in geognozija (1871): | oksidu. 4. Rombovi dodekaëder, ∞ O, pod. 15. (granat). 5. Kombinacija njegova z oktaëdrom ∞ O, najde se pri galunu in |
Mineralogija in geognozija (1871): | O ∞, pod. 13. (Galenit, fluorit, sol, železni kiz). 3. Kombinacija obeh prejšnjih je narisana v pod. 5; najde se na |
Mineralogija in geognozija (1871): | je narisana v pod. 5; najde se na kobaltovem kizu; kombinacija teh dveh izraženih v ravnovagi je narisana v pod. 14 |
Mineralogija in geognozija (1871): | poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo |
Mineralogija in geognozija (1871): | Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje |
Mineralogija in geognozija (1871): | raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shternf. Saj ne bodo komędijo jègrali — Naj ſe poberó — mi dva ſva narasen — Tulp. Ampak |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ta bart ſim jeſt ſalil — — Shéna —-- ti dobru igraſh tvojo komędijo. Nęshka. (luſhtno. ) Inu jeſt , vaſha Gnada? Goſpá. (ruto pręd uſtmi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dragih kmetovavcov v Kamnjim, in brihtniga kmetovavca A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi nar manjši vas saj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | modrijáni : Kaj obraz neba oznani, Kaj prinašajo planeti, Kaj pomenijo kometi, Mlaj in šip kaj dela brani. Vražniki so pa besedi |
Astronomija (1869): | Posebno čudne prikazni so pa konečno repatice (kometi) deloma že zato, ker imajo kmalu bolj kmalu manj svitlo |
Revček Andrejček (1891): | Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kancelijah kraljevati in gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s sedežem v Kamniku: g. Janez Supanc, sedej c. k. komisar v Trebnim, — s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rimu s pripomočjo dunajskega višjega škofa izdelana, je izvoljena posebna komisija. — Od 16. t. m. je po višjem povelji nakupovanje kónj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Pincgavskega) plemena, da jih gospodarji smejo spuščati po navadni tarifi. Komisija, katera te licence daje, pride v Ljubljano (v živinozdravniško šolo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | zemlji! ” ostal je — glas vpijočega v puščavi. ― (C. kr. deželna komísija za povzdigo konjereje) bo žebce tacih gospodarjev, kateri želijo dovoljenja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija je svoje predloge izročila tamošnji deželni vladi, al pri njej |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tistih krajih Ipavske, in nižje v Goriškim, Štanjelske in Rihenberške komisije, koder po soldanih nar bolji vina rastejo, se je zlo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili dobri izdelki. — A. Steklasa mlinar iz Zajasovnika Mekinske komisije se ni slabo z štermi podóbami kmetijskiga oródja obnesil, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3 |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po ptujih deželah, posébno pa tisti, ki jih v Berdski komisii izdelujejo, kterih nam je A. Jelenc iz Ihana v razstavo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. G. F. Dubois vlastnik žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina grofa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnoſt pogoriſhe pregledati in svediti, kako je ogenj perſhel, in komiſijonar bo ſkerbel, de bodo vſi en dan perſhli, pogoriſhe pregledali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo, je bo k daljimu v |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vſak kraj ima ſvojiga piſarja, ki ſe mu pravi komiſijonar; on sapiſhe vſaziga poſebej, kteri hozhe v drushbo ſtopiti, od |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in visharji drushbe prêzej pride, in ſhkodo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtala, de ſe pogoriſhe ſpet is sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesni vſak, kteri své, de ſe je kdo prezénil, to komiſijonarju dolshan povédati. 26. Pohiſhtva sa mènj, kakor sa 25 goldinarjev |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo verſtno ſhtevilo pride. 30. Vſako tako predelovanje ſe mora komiſijonarju na snanje dati, de bo mogel hiſhni liſt predelati, prepiſati |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. |
Ultra! (1867): | sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telegrafu pokličani, jih je na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec |
Fizika (1869): | južna konica). Zavolj te lastnosti se igla magnetnica rabi kakor kompas od začetka 14. stoletja, ker se s tem enotérim orodjem |
Fizika (1869): | Koloturnik vzmnožni, Potenzenflaschenzug, 47. Kolovrat, Spinnrad. Kolovrat električni, Elektrisirmaschine, 168. Kompas, 156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156. |
Trtna uš (1881): | in hitrej konec vzame mimo krepkih trt; 2. mešanec ali kompost, kojemu se je pogosto primešalo lesnega pepela, plinovega apna, klorovega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | rok ter delujmo z združenimi močmi! E. Kramar. Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. — Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | gosp. Rauch: „Vse premalo brigajo se naši kmetovalci za narejanje komposta, to je, takošnega gnoja, ki je iz mnogovrstnih tvarin sestavljen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | mešan gnoj. „Novice” so uže večkrat povdarjale vrednost mešanega gnoja (komposta) vzlasti zdaj, ko kmetovalcu čedalje bolj primanjkuje pravega živinskega gnoja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Köhrer, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 25. Gosp. S. Kompoš, fužinar iz Černiga Potoka na Koróškim, za fužinarske podobe. 26. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stope in plavža za svinčeno rudo, ki ju je Š. Kompoš rudar iz Černiga Potoka na Koroškim, v razstavo poslal. — Fr. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe raslozhijo meſta, tergi, vaſi, pa tudi kje je veliki komun, mali komún (shupanija), tehantija, velika fara, mala fara (pfarrvikariat), kaplanija |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſta, tergi, vaſi, pa tudi kje je veliki komun, mali komún (shupanija), tehantija, velika fara, mala fara (pfarrvikariat), kaplanija, podfara, poddrúshniza |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni kniemu stegnam. Potam poklekni dovi noi rezi Zheshzhan Bodi ti Sveti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak Krishtof |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveti silen pas? an svit mezh urokali dershi? pershua je kniemu Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga † syna noi S. † Duha Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | so se podali v gostilnico Brandt-ovo, kjer je imel biti koncert. Pogovarjali so se in peli po slovenski; ali to ni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | mesta; zato so se začeli kujati. „Isonzo”, ki je poprej koncert naznanjal in meščane v gledišče vabil, ima zdaj dolgo razpravo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | pozna, ve, kaj to pomeni. Da se je za omenjeni koncert gledišče prepustilo, imamo se zahvaliti g. Klodiču in pa namenu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | se napravlja za-nje podporen zalog. Ker pa petje samo za koncert ne zadostuje, naprošeni so bili tudi še drugi faktorji, naj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | mestno starešinstvo v poslednji seji — ker ni hotelo bande za koncert dati — sklenilo podariti 50 gold, za podporni zalog za prihodnje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | podaril znani tukajšnji dobrotnik Samuel grof Gyulai. — Kar se tiče koncerta samega, štel je program njegov 11 toček, med temi je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | na glasoviru) in gospodična Neugebauer iz Ljubljane. Udeležili so se koncerta samo zadnji trije. Najbolj demonstrativno je bilo to, da ni |
Pozhétki gramatike (1811): | nous aimions, vous aimiez, ils aimoient. Pretekli snanivni. Ima ſhtir konze ai, is, us, ins, tako. J' aimai, tu aimas, ii |
Pozhétki gramatike (1811): | Nedoverſhen perloshivni. Ima ſtir konze: asse, isse, usse, insse, táko: J'aimasse, tu aimasses, il aimat |
Pozhétki gramatike (1811): | druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede s' konzam sion, tion, xion, ction. Apprehension, ſtraſhlivoſt, sapopádenje, dimension, poméra, ſtega |
Pozhétki gramatike (1811): | émaille, que je travaille. 4. Dolgi ſo predsadni slogi s konzam: abre, acle in ave, poſtavim: candelabre, ſvézhnik, zinabre, zinóber, oracle |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dreveſ semIjo okopaſh; tako bo tiſtih goſenz salega vezh del konzhana, ktere ſe v semlji godé. 4. Boſh veliko ſhkodljivih metuljev |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkve od fare ſtojé. Druge kvatre pride gorénſka leva ſtran konzhána, in tako dalje vſake kvatre 4 liſti, kterih vſih je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan olepſhana |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zélo pot she sdaj predelujejo in v létu 1846 bo konzhana. Liljenfeldſki opat, goſpod Ambrosh, imajo sa to veliko naredbo nar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le jeſen, kader ſo she vſe ſhkode osnanjene in rajtenga konzhana. Zhe bi zhes vſe povrazhenje ſhe kaj denarjev v drushbni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na ſvetlo dajana, takó, de ſe bodo potém, ko bo konzhana, vſi liſti v edine bukvize ſkupej svesati dali. Po tém |
Pozhétki gramatike (1811): | lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le |
Pozhétki gramatike (1811): | voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de |
Valenštajn (1866): | šum sovraži, sam na levej biva. Deverú. Da bi uže končano bilo. Čudno Mi je pri srci. Vrag ga vedi! Makdonald |
Zeleni listi (1896): | priti. Francek poprej ne gre v posteljo. Slednjič je to končano. Mati ga nese v spalnico. Njegova posteljca je bila med |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim bil v prizho. — Otrok, mladenzhkov, fantov in deklet je konzhano ſholſko leto zhes 60 obiſkovalo. Povedan dan ob 9tih pred |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S Avreljam Droh ***) ſe vèzh mu v brán ne ſtávi; Konzháno nijno je in marſiktéro Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni Prelita |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize klekati. „ 281 „ je bilo konzhano zerkveno sberaliſhe v Trientu. „ 279 „ ſo priſhle ure s gugalam |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. pri J. Golobu v Kamniku 816 gl. pri K. Končanu v Borovnici 210 gl. pri M. Vovku tukaj 270 gl. |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg Rio-kave po 168 in 300 kg |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki so v pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę porèdne pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj |
Pozhétki gramatike (1811): | konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni |
Pozhétki gramatike (1811): | êojimu konzhanju v' nedolozhnim naklonu. Neokonzhavni, naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti. Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha |
Pozhétki gramatike (1811): | 2. Kader ſe pervo lize konzhá s' s al s' x, je drugo pervimu podobno, ino |
Pozhétki gramatike (1811): | recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati ſe konzha s' re |
Pozhétki gramatike (1811): | glagolih. Sdajni zhaſ snanivniga naklóna. V' edinjimu. 1. Kader ſe konzha pervo lize s' e, j'aime, j'ouvre, perſtavi v' drugimu lizu |
Pozhétki gramatike (1811): | finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous finissiez, de |
Pozhétki gramatike (1811): | liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons, konzhujmo, konzhajmo Finissez, konzhujte, konzhujte Qu'ils finissent, naj konzhujejo |
Genovefa (1841): | in zhe hudôbno shivljênje na sêmlji ravno tako hudo ne konzhá, ſe vunder na unini ſvétu ſhe bolj hudo iside. V |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader ſo savarvani pridélki posheti ali pokoſeni |
Gozdovnik (1898): | več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja |
Pozhétki gramatike (1811): | e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons, konzhujmo, konzhajmo Finissez |
Pozhétki gramatike (1811): | J'aime, lubim; veliven aime, lubi: je finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtari pregovor pravi: S' Bogam sazhni, s' Bogam tudi vſe konzhaj ; ˛Srézhno boſh shivel, in perſhel v' vezhni raj. I. Proſenz |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in |
Zoologija (1875): | gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20 |
Pozhétki gramatike (1811): | poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le |
Oče naš (1854): | da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
Tiun - Lin (1891): | Ko sem končal, nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil |
Gozdovnik (1898): | Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka |
Gozdovnik (1898): | to blagovoljnost. Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ te nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | jih spominja mila roka. Navadna večerna molitev in pesem je končala veseli večer te družbe. Veliko visokočastitih gospodov in gospej, podpornikov |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pripeljala do pokore in odpuščanja. ” „Tako se zgodi zmeraj,” končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci |
Zlatorog (1886): | takó: »O daj mi rož triglávskih! « S tem Špela je končala svojo pesem, In glasna hvala vsèh jej je plačílo. A |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je treba za eno cepljenje na razklad, bomo kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše |
Pozhétki gramatike (1811): | oni, one, one bi bili e, e konzhovali, e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj |
Pozhétki gramatike (1811): | fini, bomo VOus aurez fini, bote Ils auront fini, bodo konzhali, e, e Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. je finirois, jes Tu |
Pozhétki gramatike (1811): | de ſte Qu'ils ayent fini, de ſo konzhovali, e, e konzhali, e, e Davno doverſhen. Que j'eusse fini, di bi jes |
Pozhétki gramatike (1811): | Ils finiroient, oni, one, one bi konzhovali, e, e bi konzhali, e, e Pretekli. J'aurais fini, jes Tu aurois fini, ti |
Pozhétki gramatike (1811): | bomo Vous finirez, bote Ils finiront, bodo konzhovali, e, e; konzhali, e, e Prihodni pretekli. J'aurai fini, bom tu auras fini |
Pozhétki gramatike (1811): | o Nous finîmes, ſmo Vous finîtes, ſte Ils finirent, ſo konzhali, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai fini, ſim konzhal itd. Tu |
Genovefa (1841): | Stallmeister) jim je odgovóril: „Pomiſlite tarnanje ſtarſhev, ktéro bomo sdaj konzhali! Zhe poſhtèn mósh terpézhimu le nekoliko shaloſlnih ur more odverniti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letaſ, ko ſo vſakdanjſko ſholo v Moravzhih sa to leto konzhali. Jeſt ſim bil v prizho. — Otrok, mladenzhkov, fantov in deklet |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ko 200 ljudi pobilo. Shivine in blaga je veliko konzhalo , vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota |
Blagomir puščavnik (1853): | te brani pred zalizovanjem dušnega tata. ” ”Ljubi Milko! naj tedaj končam in ti poslednji materni blagoslov iz nebes dokličem. Vidim te |
Sveti večer (1866): | druge zažiga. Pustite torej to reč. Kedar dela v gradu končam, pojde Tone, če ga bo veselilo, z menoj v mesto |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | z ugodnejšim poročilom morem začeti, kakor je to, s katerim končam staro! — Dne 17. t. m. o poldne se je nek |
Pozhétki gramatike (1811): | VPREGA. s' ir Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons |
Pozhétki gramatike (1811): | nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven aime, lubi: je finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je |
Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni ali prihodni zhaſ. Que je finisse, de konzhujem, de konzham Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de |
Stric Tomaž (1853): | nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in |
Valenštajn (1866): | ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven |
Pozhétki gramatike (1811): | naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez |
Pozhétki gramatike (1811): | de konzhujem, de konzham Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous finissions, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morejo. 5. Tudi bo goſenz menj, zhe metulje loviſh in konzhaſh, kakor moreſh. Svezher jih najdeſh po vertnih roshah, in jih |
Pozhétki gramatike (1811): | finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous finissiez, de konzhujete, de konzhate. Que'ils finissent, de konzhujejo, de konzhajo. |
Pozhétki gramatike (1811): | finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez, konzhujete, konzhate. Ils finissent, konzhujejo, konzhajo. Nedoverſhen. Je finissois, ſim Tu finissois |
Tine in Jerica (1852): | z Bogam, de bosta tudi z Bogam napredovati, z Bogam končati zamogla. Zakonski stan nastopita, to je svet stan. Imejta Boga |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ti! ti, ki si ne davno mene in brata hotel končati, si mi edino dete potopil. Zdaj pa si dovolj dozoril |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ni za nobeno rabo. Takega psa je treba koj končati. XI. Poglavje. Otekline. Psi, ki se vedno trudijo in urijo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo življenje končati. Iz Moldove in Valahije. Volitve uzrokujejo še vedno veliko rogoviljenja |
Čas je zlato (1864): | enkrat sam seboj, ko si peró ureže neko težko nalogo končati, »jà, jà! Čas je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusa! ti si začel to delo, daj ga tudi ti končati. Skazi svojo moč in dodeli jo za enkrat najslabšemu in |
Pozhétki gramatike (1811): | Nokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Finir, konzhuvati, konzhati. Pretekli. Avoir fini, konzhati. Deleshje. Sdajno. finissant, konzhujózh, konzhujozh. |
Pozhétki gramatike (1811): | fini, Qu'ils eussent fini, Nokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Finir, konzhuvati, konzhati. Pretekli. Avoir fini, konzhati. Deleshje. Sdajno. finissant, konzhujózh, konzhujozh. |
Pozhétki gramatike (1811): | ali re v' rai, aimer, lubiti, j'aimerai, bom lubil; finir, konzhati, je finirai, bom konzhal; rendre, verniti, je rendrai, bom vernil |
Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti |
Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati ſe konzha s' re, |
Genovefa (1841): | na Franzósko udarili in shugajo vſe s ognjem in mezhem konzhati. Dva vitesa ſta sdôlèj s kraljevimi povelji. She to nozh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodljive in povedal ſim vam, kako ſe nar bolj gotovo konzhati dajo. Drusiga. nizh ne sheljim, kakor de vſak prijatel moje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtorili, ni sa njih mlajſhe nizh teshkiga, delo ſtarſhov dobro konzhati. — Te miſli ſo ſkorej ljudje vſih ſtanov in povſod; med |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim |
Fizika (1869): | zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost, enakošna, gleichförmige Geschwindigkeit, 54. Hitrost, končna, Endgeschwindigkeit, 55. Hitrost, pojemálna, verzögerte Geschwindigkeit, 54. Hitrost pospeševana, beschleunigte |
Fizika (1869): | 1) visina pada telesa samega na sebi za sekundo ; 2) končna hitrost poprejšnje sekunde; 3) že prehójeni pot, n. pr. Ako |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak končnemu kapitalu, pomnoženemu z recipročno vrednostjo te potence. N. pr. 2000 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj dobimo iz formule t. j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne |
Fizika (1869): | prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do |
Pozhétki gramatike (1811): | tak, kakor ta sdaj. imenvani Sdajni ali Prihodni, de bi konzhoval, konzhal itd. Pretekli. Que j'aye fini, de ſim Qu tu |
Pozhétki gramatike (1811): | jes Tu finirois, ti Il finiroit, on, ona, ono bi konzhoval, a, o bi konzhal, a, o |
Pozhétki gramatike (1811): | Preteklo. Fini, ayant fini, konzhal. Prihodno. Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakor |
Pozhétki gramatike (1811): | Prihodni. Je finirai, bom Tu finiras, boſh Il finira, bo konzhoval, a, o; konzhal, a, o Nous finiront, bomo Vous finirez |
Pozhétki gramatike (1811): | tu ayes fini, de ſi Qu'il ait fini, de je konzhoval, a, o konzhal, a, o Que nous ayons fini, de |
Pozhétki gramatike (1811): | slog se; je ſinis, ſim konzhal, je finisse, jes bi konzhoval, jes bi konzhal; je reçus, ſim prejél, je reçusse, jes |
Pozhétki gramatike (1811): | Nedoverſhen. Je finissois, ſim Tu finissois, ſi Il finissoit, je konzhoval, a, o |
Pozhétki gramatike (1811): | Ils auroient fini, oni, one, one bi bili e, e konzhovali, e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza |
Pozhétki gramatike (1811): | finiriez, vi, vé, vi Ils finiroient, oni, one, one bi konzhovali, e, e bi konzhali, e, e Pretekli. J'aurais fini, jes |
Pozhétki gramatike (1811): | Nous finissions, ſmo Vous finissiez, ſte Ils finissoient, ſo konzhovali, e, e Pretekli dokonzhan. Je finis, ſim Tu finis, ſi |
Pozhétki gramatike (1811): | vous ayez fini, de ſte Qu'ils ayent fini, de ſo konzhovali, e, e konzhali, e, e Davno doverſhen. Que j'eusse fini |
Pozhétki gramatike (1811): | o Nous finiront, bomo Vous finirez, bote Ils finiront, bodo konzhovali, e, e; konzhali, e, e Prihodni pretekli. J'aurai fini, bom |
Pozhétki gramatike (1811): | lubiti. Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati |
Pozhétki gramatike (1811): | vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati ſe konzha s' re, |
Pozhétki gramatike (1811): | Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous |
Pozhétki gramatike (1811): | il devint; nous devinmes, vous devintes, ils devinrent. Prihodni snanivni. Konzhuje vſelej tako: rai, ras, ra, rons, rez, ront. J' aimerai |
Pozhétki gramatike (1811): | ez, ent; nous aimons, vous aimez, ils aiment. Nedoverſhen snanivniga. Konzhuje vſelej s' ois, ois, oit, ions, iez, oient. J' ámois |
Pozhétki gramatike (1811): | Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez, konzhujete, konzhate. Ils |
Pozhétki gramatike (1811): | il aimeroit, nous aimeríons, nous aimeriez, ils aimeroient. Pogajivni ſdajni. Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez, roient. J' aimerois |
Pozhétki gramatike (1811): | nous devinssions, vous devinssiez, ils devinssent. Pomni, de po navadi konzhuje drugo lize mnoshno s'z Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih |
Pozhétki gramatike (1811): | Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons, konzhujmo, konzhajmo Finissez, konzhujte, konzhujte Qu'ils finissent |
Pozhétki gramatike (1811): | il aimeroit; nous aimeríons, vous aimeriez, ils aimeroient. Sdajni perloshivni. Konzhuje vſelej s' e, es, e, ions, iez, ent. Que j' |
Rudninoslovje (1867): | 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki |
Pozhétki gramatike (1811): | Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les |
Pozhétki gramatike (1811): | DRUGA VPREGA. s' ir Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous |
Pozhétki gramatike (1811): | Perloshivni naklon. Sdajni ali prihodni zhaſ. Que je finisse, de konzhujem, de konzham Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il |
Pozhétki gramatike (1811): | Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez, konzhujete, konzhate. Ils finissent, konzhujejo, konzhajo. Nedoverſhen |
Pozhétki gramatike (1811): | Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous finissiez, de konzhujete, de konzhate. Que'ils finissent |
Pozhétki gramatike (1811): | Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh. Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous |
Pozhétki gramatike (1811): | je finisse, de konzhujem, de konzham Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha. Que nous |
Pozhétki gramatike (1811): | Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo Que vous finissiez, de konzhujete, de konzhate. Que'ils finissent, de konzhujejo, de konzhajo. |
Pozhétki gramatike (1811): | Il finit, konzhuje, konzha. Nous finissons; konzhujemo, konzhamo. Vous finissez, konzhujete, konzhate. Ils finissent, konzhujejo, konzhajo. Nedoverſhen. Je finissois, ſim Tu |
Tiun - Lin (1891): | pa jaz njih ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni |
Tiun - Lin (1891): | se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene |
Zoologija (1875): | prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor |
Revček Andrejček (1891): | silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne da |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere |
Fizika (1869): | slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno |
Zoologija (1875): | toliko z vohom, kolikor jo marveč opazijo z dobrim očesom. Kondur (Vultur gryphus) velja za največega letečega ptiča, kajti je do |
Zoologija (1875): | se je mnogo pretiravalo, dokler nij Humbdt priobčil točniša poročila. Kondur stanuje po najviših Andah in Kordilijerah na meji večnega snega |
Fizika (1869): | koj v zrak. Tudi valjar, na konceh zaokrogljen, je pripraven konduktor (Pod. 181.). 202 S pomočjo močnega električnega kolovrata se dá |
Fizika (1869): | Kolovrat, Spinnrad. Kolovrat električni, Elektrisirmaschine, 168. Kompas, 156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stvarnik usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako dobro vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo |
Maria Stuart (1861): | majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in |
Zeleni listi (1896): | je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi |
Zoologija (1875): | simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi |
Ta male katechismus (1768): | dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh |
Branja, inu evangeliumi (1777): | nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegoviga rodú priſhel vézhni kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do- |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | njegove gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je |
Rudninoslovje (1867): | je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal |
Fizika (1869): | njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne |
Botanika (1875): | poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno |
Pozhétki gramatike (1811): | drugi, drugo, v' drugo, drugizh, in vſi ſhtevilni perlogi s' konzham ieme. 6. Dolgi ſo predhdni v' ive, ome, one, poſtavim |
Fizika (1869): | Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune |
Fizika (1869): | lega je na ta način določena, da kaže eden njenih koncev vedno proti severu, ki se zatorej imenuje severni pol (severna |
Občno vzgojeslovje (1887): | pripravljene in na katerih je podoba črke sestavljena iz iglastih koncev, pritiskajo ob črti druga poleg druge. Ako se na ta |
Zoologija (1875): | je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba |
Rudninoslovje (1867): | glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove |
Rudninoslovje (1867): | ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na |
Fizika (1869): | potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat |
Botanika (1875): | cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delezh poſlati, ga je narbolj v isdovbljenim terſti na obeh konzéh s tanjkim platnam savesaniga poſlati. To ſe ſmé pa le |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa leſéne palizhize druga per drugi takó poloshé in na konzéh perterdijo, de proſtor vmeſ oſtane, de zhervi ſkosi morejo; sa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo nikedar umerla. Bog je povſod, po vſih krajih in konzih ſveta prizhujozh; tudi duſha je na vſim truplu v' enim |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glejte, ljuba mamka, kako ſo bele pereſza po konzih lepo roshnate! Tudi lizhni popki ſo lepo beli ino selenkaſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo na tanko okroshene in snotrej ſkerbno oſkrushene, na obedveh konzih pa ſo dobro saperte , de ſapo dershe. Na ſredi pinje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva delovza potegneta verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in shito otréſata |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivo lepó sadelati ; vſo s drevéſam ali s brano na konzih sdergnjeno perſt nasaj v njivo potegniti ; gerzhe ali képe perſti |
Rudninoslovje (1867): | Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne |
Zoologija (1875): | od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko |
Zoologija (1875): | bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z |
Zoologija (1875): | je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes |
Zoologija (1875): | ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu ga je zapirala |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico |
Fizika (1869): | osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo |
Mineralogija in geognozija (1871): | to, da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve |
Botanika (1875): | enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi |
Botanika (1875): | Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini |
Biblia (1584): | gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki |
Biblia (1584): | ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu |
Pozhétki gramatike (1811): | shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu |
Pozhétki gramatike (1811): | Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les reines; le |
Pozhétki gramatike (1811): | e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo |
Genovefa (1841): | síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oba konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | srédo se ne ozréti. Zabode v sredo iglico, Kar klopka konc prikaže se. — Ah kak se je razlégalo Po hiši njeno |
Tine in Jerica (1852): | rejo otrok skerbi. Veliko, oh veliko zakonskih ta cilj in konc čisto v nemar pusti. Živita čedno in pošteno! Spoštujta edin |
Tine in Jerica (1852): | nastopita, to je svet stan. Imejta Boga, ter cilj in konc tega svetiga stanu vedno pred očmi. In edini je ta |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde |
Robinson mlajši (1849): | ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | padel bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi |
Zeleni listi (1896): | Ne, ne dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete«. |
Biblia (1584): | te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun |
Sacrum promptuarium (1695): | je bilu kaj notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj |
Ultra! (1867): | vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar |
Mineralogija in geognozija (1871): | nasipina; ako se pa nabere dosti obrušenega kamenja, tako rekoč konglomerat brez lepila, imenujemo to valovino. Dosti mineralnega zrnja nabranega, večidel |
Mineralogija in geognozija (1871): | ravná po kamenji, iz kterega so sestavljeni. Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca |
Mineralogija in geognozija (1871): | ki večidel celi leže v glinatih in peščenih tleh. Basaltov konglomerat navadno daja prav rodovitno ilovato in glinato zemljo. 39. Peščenec |
Mineralogija in geognozija (1871): | Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima peščeno, glinasto lepilo z razkosanim porfirom |
Mineralogija in geognozija (1871): | Konglomerati se rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in |
Mineralogija in geognozija (1871): | se rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in konglomerati dajajo zemljo, koje lastnost se vedno ravná po kamenji, iz |
Mineralogija in geognozija (1871): | menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski |
Mineralogija in geognozija (1871): | včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | primorale odložiti konsistorij noter do tistega časa, da se bo kongres v Parizu snidel in rešil važne zadeve. Pravijo, da bojo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se, da rusovska vlada prigovarja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis „Papež pa kongres” na dan, kteri s prederzno roko sega po papeževi svetni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | teh ho- matij, ki jih je napravila omenjena brošura, se kongres ne bo razderl, ampak Ie za nektere dní zakasnil, — da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | razloček med letos in lani, kteri kaže, da v prihodnjem kongresu bote francozka in avstrijanska vlada eno pot šle. Da bo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tudi še ne vé. Tudi Švicarji hočejo svojega namestnika v kongresu imeti, ako bi utegnila zastran Savojiške vlade kaka prememba se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | stoletni rojstni dan cara Aleksandra I., katerega Ljubljana pozna po kongresu 1821. leta. Največo slavo si je Aleksander I. zadobil s |
Fizika (1869): | nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian |
Fizika (1869): | vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in škodovati snovani akcijski tiskarnici. Toda vprašamo Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | veči dobiček od kapitala, ali akcijskemu društvu, ki bi imelo konkurencijo? „Matica ima že v hiši svoji precej mrtvega kapitala”. — Gosp. |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu |
Zoologija (1875): | ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih |
Robinson mlajši (1849): | rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli |
Tiun - Lin (1891): | Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle lepu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe pa bode po Lęti ſuhu, bode malu Lenú, inu Konopel, to drugu pa dobru rata. Simska Sétov. Nej bode po |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſaki dan v'koriti eno peſt lęzhe, al grashzhe, al konopel de posoblejo. Aku poletu med Svinam bolęsen uſtane, de sazhno |
Botanika (1875): | Filipinskih otokov in iz vzhodnje Indije dajejo predivo, imenovano Manilska konoplja, tudi abacca- ali pinas-konolja. Izvoz iz Manile leta 1862 = 450.0000 |
Zoologija (1875): | Imenik botanike. A. Agava 127. Abacca – konoplja 127. Abies 128. Acacia 160. Acer 150 . Achillea 135. Aconitum |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro |
Zlata Vas (1848): | polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne |
Kemija (1869): | živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf). |
Viljem Tell (1862): | more. Staufaher (Konradu Hunu). Sedaj ste vi na vrsti. Govorite! Konrad Hun. Bil sem v Renfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim |
Viljem Tell (1862): | grozno spehan mož. Verni. Poznam ga, Baumgart je iz Alcelna, Konrad Baumgarten. (ves spehan priteče. ) Brodnik, za voljo božjo, dajte čoln |
Viljem Tell (1862): | pastir, Verni, lovec, Ruodi, ribič. Kmetje z Untervaldna. Arnold Melhtal, Konrad Baumgarten, Sarnski pristavnik, Strut Vinkelrid, Miklav Pečnik, Burkhart z griča |
Viljem Tell (1862): | Iz čolna stopijo Staufaher, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Konrad Hun, Ulrik Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi kmetje |
Viljem Tell (1862): | praporšček. Ulrik Rudenc, njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad Hun, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Ulrik Kovač, Jošt |
Viljem Tell (1862): | pomaga le tedaj, Ko človek več pomagati ne more. Staufaher (Konradu Hunu). Sedaj ste vi na vrsti. Govorite! Konrad Hun. Bil |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati dnarničarju tega društva, gospodu trgovcu Konradu Pleiweis-u; prosimo tudi vse gosp. družnike, kteri imajo knige iz |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvalo in slavo. “ Metod je potem, ko je njegov brat Konstantin, po imenemu Ciril v samostan (klošter) šel, še blizo 30 |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po imenu Ivan osmi, je potem, ko se je bil Konstantin v Rimu opravičil, slavljanske pismena pohvahl, in Konstantinoviga brata, Metoda |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim da v letu 862 dva brata, modrijana sta bila, Konstantina in Metoda iz Tesalonike, gerške dežele, ki sta slavijanski jezik |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 880 s temi besedami: „Pismena slavijanske, ki so od nékiga Konstantina modrijana, iznajdene, de bi se z njimi Bogu, kakor mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Riesen); ena je od cesarja Duklijana (Diokleciana), dve od cesarja Konstantina; tri od silniga cesarja Štefana (Dušana), pet od kneza Lazarja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | več létih komej navadi. Zatorej še enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | ob tisti uri (bilo je o času večernic) jim nima konvent kaj dati, da naj pridejo drugikrat. „Mi smo lačni” — pravijo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Po popisu „Wien. Ztg.M so hotli protestanti vkljub prepovedi zbor (konvent) v Peštu napraviti. Ker jim je policija cerkev zaperla, so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | al včeraj je vse nehalo, in kakor je podoba, bo konsistorij še le po novem letu. Pisma iz Rima pravijo, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | punt v nekterih rimskih deželah) so sv. očeta primorale odložiti konsistorij noter do tistega časa, da se bo kongres v Parizu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | prazniki vsako leto imajo sv. oče papež velik skriven zbor (konsistorij). Tudi letos so se že delale priprave za ta zbor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | letu. Pisma iz Rima pravijo, da bi bili papež radi konsistorij napravili, ker jim je žal, da več škofij nima škofa |
Tiun - Lin (1891): | pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na to |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti temu |
Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les travaux, dela |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 9. Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti na prodaj, prodanih pa le malo. — Kar |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 18.000 jih ima še za njimi iti in pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer |
Gozdovnik (1898): | ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo tako |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | „ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali |
Fizika (1869): | skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga |
Gozdovnik (1898): | pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nameſti ſporgelnou jęſti. Kojne s' Antimonium s'laxirat. Pſhenizo, aku je goſta, inu velka |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſez, inu noter do Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa tę je nar |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne, na pſe inu druge potrate obernil kakor de bi bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goljfán. To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so jih Hrovatje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo |
Gozdovnik (1898): | steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla- |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj se živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor se konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem |
Gozdovnik (1898): | zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje |
Gozdovnik (1898): | zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa |
Gozdovnik (1898): | preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz |
Gozdovnik (1898): | dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'pogublenju prenaglu nagrata. Vos se zel lohka preverne, kader kojni dovji poſtanejo, od berſde se odtergajo, inu pravega voſnika nimajo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | velikimi goſtariami, s' dragimi omiſelkami per hiſhi, s'kozhiami, s'kojni, s'shlahtnimi gvanti, s'ygró, s'sydanjam, inu tav- |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor je v §. 1. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali in konje naganjali, de |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lahko in dobro prodajala, kar nekdaj ni bilo. 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je |
Gozdovnik (1898): | S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi |
Gozdovnik (1898): | le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bitje serca. Torej hočem o kratkem razložiti, kako se pri konjeh in govedju leto opazovanje napraviti mora. Na rebra leve strani |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | le kakih 38- 46 krat. V vnetljivi bolezni vdarja pri konjeh 70- do 100krat; pri govedju 60- do 90krat. Po tem |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | DODATEK. 1. Kako se žilno bitje pri konjeh in govedju opazuje. Pri vnetljivih boleznih je posebno važno, opazovati |
Valenštajn (1866): | Na Nizozemsko hoté nas posoditi; Oklôpnikov, lovcev i strélcev na konjéh, Vseh osem tisóč naj odide v malo dnéh. Krčmarica. Kaj |
Genovefa (1841): | roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina |
Zlata Vas (1850): | ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami |
Valenštajn (1866): | naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola |
Valenštajn (1866): | Povedati, kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | danim svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1 |
Divica Orleanska (1848): | modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan |
Zlata Vas (1850): | kdo zbolel, so šli raji h kaki stari babi, h konjedercu, k rabeljnu (frajmanu) ali h kakimu druzimu mazaču, svojo vodo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je konj smèrkav, in bolezin kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa téče, večidel ni |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Po osipcah bolna živina se ne smé za povžitek zakljati; konjedercu gré. (Konec sledi). Zgodovinske pisma. Pod tem naslovam bojo „Novice |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stopanju pod kožo giblje. Pri tem primerleju je treba konja konjedercu dati. Zakaj, akoravno se kost v svojo ponvo spravi, se |
Gozdovnik (1898): | za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast |
Valenštajn (1866): | polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni |
Valenštajn (1866): | Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici |
Oče naš (1854): | Morebiti vam ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da nej urno stópa. Že čez eno |
Valenštajn (1866): | dal? I kakor čujem, Polk isti, v kterem prost je konjik bil? Nu, to je res! v izgled, v spodbado vsemu |
Sveti večer (1866): | z boja. Taka je bila večkrat. Nekega dne pa prijaha konjik v našo vas z očetovim konjem in nam pové, da |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | s plašnim glasom, »kakor vidite, za nosom! « »Prav! « reče mu konjik; »bratec, pokaži, kje imaš nos? « Potem prime konje za vajete |
Oče naš (1885): | Morebiti vam ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da naj urno stopa. Že čez eno |
Valenštajn (1866): | karabinskega polka, kemu ukazuje Trčka. Puškár. Strelci. Dva Holkova lovca konjika Butlarjevi dragonci. Samostrélniki od Tifenbahovega polka. Oklopnik od lombardskega Oklopnik |
Valenštajn (1866): | Stražnji glavár. Zdaj ste mož, lovec! To so prave beséde, Konjika fridolanskega vrédne. Prvi lovec. Poveljstvo mu nej za dolžnóst ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hriba v hrib, iz gaja v gaj. Na desni, levi, konjka zmir Štric njega sledita tekaj. Zdaj plane jelen bel iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva bi bila mar? Sej zdi se mi, pa prav |
Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje sa njimi |
Genovefa (1841): | je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Nemško razsodila. Sinu Otónu je dál nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da bode z njimi v niži za Hunskim taborjem čakal |
Oče naš (1854): | pridérjajo k njimi. „Pri svetemu Jakobu Kompostelskem! “ je rekel poveljnik konjikov korporalu, „Vam se nič ne mudí, jetnike po mogočosti urno |
Najdenček (1860): | da sim bil za rep konja privézan v sredi turških konjikov, ki so neprenéhoma čez nezmerno pešeno pušavo letéli. Strašen je |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh |
Genovefa (1841): | in po tém je ſvôjim ljudém mnogo sapovédoval. Dva njegovih, konjnikov ſta mogla urno domú po noſílo jesdariti, in napovédat, de |
Genovefa (1841): | naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj hrabrejſhih môjih konjnikov na pomozh in povejte môjimu dragimu taſtu in môji taſhi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri |
Valenštajn (1866): | spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je |
Blagomir puščavnik (1853): | do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa |
Zoologija (1875): | brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaja povsod. Nij |
Divica Orleanska (1848): | Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rečéh ne cení, Potrudit’ se mora za manjše rečí. “ 71. Konjski žebelj. |
Gozdovnik (1898): | ravno večerjo pripravljali pod vodstvom Rozalite, ko se zunaj zasliši konjski topot. Bakljina svitloba posveti skozi okna. »Don. Estevan je prišel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa |
Gozdovnik (1898): | mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja |
Gozdovnik (1898): | Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar |
Zoologija (1875): | Na pr. 5.1.4.1.5./5.1.4.1.5. = zobovje človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje konjsko, in sicer 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak |
Ferdinand (1884): | od mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſorte seliſh pridejo, in ſo s paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe shlahtne ſorte seliſh pridejo, in ſo s paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa |
Viljem Tell (1862): | Hildegarda. Tellova sinova. Valter, Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel |
Valenštajn (1866): | poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja Plemíč Rosenberg, konjuh vojvodičini. Dragonci. Služabniki, plemiči, ljudstvo. Igrá se v prvih treh |
Kratkozhasne uganke (1788): | Jajza dolgu hraniti, de se nausmradejo. Kader so jajza dobre kop: kopi njeh ſrishneh, kar njeh ſa ſimo |
Kratkozhasne uganke (1788): | tok je vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kop. , za kozarec dobrega meda se mora tudi po 10 kop. plačati. Sadje, ktero se vozi iz Francozkega po morji, je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | in meda, ki se po ulicah prodaja, veljâ 1 — 2 kop. , za kozarec dobrega meda se mora tudi po 10 kop. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 1 fl. 30 kr.), pozneje mu odjenja cena na 30 kop. ; — ena lepa hruška velja 10 — 15 kop. ; najslabejih jabelk velja |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | se manj pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10 kop. , s smetano in kruhom pa 20 kop. Kruh tudi ni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kavarnah tudi 10 kop. , s smetano in kruhom pa 20 kop. Kruh tudi ni drag; prodajajo se 3 verste kruha, vès |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | cena na 30 kop. ; — ena lepa hruška velja 10 — 15 kop. ; najslabejih jabelk velja eno 2 kop. Mnogo se vidi na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | le z nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah 10 kop. Kave (kofeta) se manj pije in veljá kozarec v kavarnah |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 64 kop. je toliko kot 60 kr. Srebra) teletnine 12 kop. , masla in putra 18 kop. Za tri kopeke dobiš 3 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | manjih gostivnicah se dobi obed s 4 jedmi za 40 kop. — Obleka in obutva je tudi draga; v velikih mestih Rusije |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 |
Kemija (1869): | tvarina. Méd, (i), Messing, 433, Meersalz, morska sol 407. Meiler, kopa, 385. Melasse, melasa, sirop, 484. Mennige, minij, svinčena rusovina, 431. |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ne vem če bi se dala iz pokošene slame lepa skopa narediti. Zrelo prosó se že tako ne smé kositi, ker |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo |
Divica Orleanska (1848): | skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče |
Fizika (1869): | razpolovišče. Halbkugeln, Magdeburger, Devinski polukroglji. Halbmesser, polomér. Haspel, motovilo. Haufenwolke, kôpa. Haufenwolke fedrige, ovčice, hlebci. Haufenwolke geschichtete, násad. Hauptstrahl, glavni trak |
Fizika (1869): | 156. Kondensator, 167. Konduktor, vodilo, Conductor, 169. Konica, Pol, 156. Kôpa, Haufenwolke, 195. Korkzieher, maček za zamaške. Körper, telo. Körper fester |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi |
Mineralogija in geognozija (1871): | zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula, 70. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan |
Kemija (1869): | Kopal prihaja iz Indije v jasnorumenih kosovih. Raztaljen in v vročem |
Robinson mlajši (1849): | kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s |
Robinson mlajši (1849): | je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jih hotel pa spomladi saditi, sim jame že o jeseni kopal. To je za to dobro, ker izkopana zemlja po tem |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sim mislil, bom saj kaj družbe našel, in se bom kopal, dokler se ne zvedri. Novičar iz slovanskih krajev. lz Rovinja |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že ni môgla |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v |
Robinson mlajši (1849): | morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo vriba, in |
Mineralogija in geognozija (1871): | kacem kraji, ki je više od mesta, kjer se hoče kopati, mora ponikovati voda. 2) Ta voda pritekati mora pod zemljo |
Mineralogija in geognozija (1871): | pod zemljo do vodnjaka. 3) Ne tam, kjer se začne kopati in tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor |
Kratkozhasne uganke (1788): | otrozi kôs nadobe: tok more babeza , kader otroka po porodu kople, otroku popk, ali popkovo ſhnoro is soljo szhedeti, inu ommyti |
Abecedika ali Plateltof (1789): | druge rad toshi, ni perjatl tęh ludy. Katęri drugimu jamo kople, bo ſam v'njo padl. Neſodi poprej, prędn ſaſliſhiſh, ter |
Abecedika ali Plateltof (1789): | Kdor druge rad toshi , ny perjate ludem. Kdór drugimu jamo kóple, bo ſam v' njol padel. Ne ſodi, pręden saſliſhiſh, er |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | In prekopano tud' zemljó Še verže skozi mréžo cló. Vfak koplje, dela, trudi se — Pa kaj pomaga delo vse, Kér nič |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Grizenje ali kolika. Znamnja lete bolezni so: Konj neha jesti, koplje s prednjima nogama, se vleže, in se večkrat proti trebuhu |
Valenštajn (1866): | živi, I grebe, da sam si grob naredi. Zbor. Pa kôplje i rije, dokler živi, I grêbe, da sam si grob |
Valenštajn (1866): | od prstí ne obrne očés, Ker méni zaklád izkopáti. Pa koplje i rije, dokler živi, I grebe, da sam si grob |
Mineralogija in geognozija (1871): | in železo gre s svojim jamskim svetilom od doma ter koplje jamo navpik v zemljo, jašek imenovano, ali dela rovi vodoravno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | govejega, svinjskega in koštrunovega velja v Moskvi in Petrogradu 10 kopékov (64 kop. je toliko kot 60 kr. Srebra) teletnine 12 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | jako dobro, našemu dalmatincu slično, in veljal je polič 35 kopékov. Sploh se pije malo vina v Rusii. 01 (pivo) je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | sadje. Navadno se pije francozko vino ; najceneje je po 60 kopékov ; sploh se mora plačati za en polič 80 do 100 |
Viljem Tell (1862): | prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje |
Gozdovnik (1898): | na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. « |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se zopet zdravilo v nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Jozve solncu stati zapovedal, gré misliti, da se solnce premika; Kopernik pa narobe uči, toraj je krivoverec! ! Ko bi bil Kopernik |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Kopernik pa narobe uči, toraj je krivoverec! ! Ko bi bil Kopernik še kaj časa po natisu imenovanih svojih bukev živel, bi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | španovii pès cerka”. (Dalje sledi. ) Življenje slavnih Slovanov. IL Miklavž Kopernik. (Konec. ) Leta 1510 ga izvoli ujic, škof Vacelrod, kanonika stolne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | današnji ga ni več omikanega človeka na svetu, ki bi Koperniku ne verjel, ker zdaj vsak dobro vé, da so pisavci |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | po hvalnem namenu povsod spominke postavljajo, niso hoteli tudi Poljaki, Koperniku izmed Slovanov pervi rojaki, za drugimi narodi zaostati; hotéli so |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | goditi, kot se je godila pozneje slavnemu zvezdoznancu Galileju, kije Kopernikov nauk zagovarjal. In glejte ! dan današnji ga ni več omikanega |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | njegovega življenja so se namreč serdili nekteri, ki so bili Kopernikov novi nauk po njegovih prijatlih zvedili, ter so ga krivoverca |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer |
Astronomija (1869): | kakoršne se skozi manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če stoji kaka zvezda ravno v |
Astronomija (1869): | očmi, bolj natanko pa še skozi daljnogled tako imenovane zvezdne kopice, potem — in to le skozi daljnogled meglenice. Meglenice so bolj |
Astronomija (1869): | poznajo nad 4000 meglenic in okoli 400 zvezdnih kopic. Zvezdne kopice so brž ko ne daljne sostave zvezd; kaj so pa |
Gozdovnik (1898): | »Santa Laureta, so to kopice zlata,« meni Pepo. »Z vsebino enega zamota bi se mogli |
Gozdovnik (1898): | minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena, Fabij! « reče |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz grobov |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem |
Gozdovnik (1898): | vsaki način. « Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi |
Gozdovnik (1898): | imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima |
Gozdovnik (1898): | enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi |
Gozdovnik (1898): | časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v |
Divica Orleanska (1848): | po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá |
Ferdinand (1884): | mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat |
Gozdovnik (1898): | hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da veliko jih je tudi še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog |
Lohengrin (1898): | se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni |
Lohengrin (1898): | stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in |
Stelja in gnoj (1875): | kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa |
Genovefa (1841): | ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal |
Lohengrin (1898): | se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju |
Genovefa (1841): | v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prislonili cepič, ki je bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in ga zavezali z |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | eno cepljenje na razklad, bomo kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi zunaj |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro posuši, hitro v skledo zverne in na mizo da. Kopun s školjkami (mišelni). Naredi iz putra in moke lepo rumeno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen kopun s solato. Torta iz cukreniga kruha. Mandelnovi loki. 163. Telečje |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Višnjeva šuka. Mešanca iz jelenovih ušes in jezika. Kopun s solato. Kruhova torta. Janežev kruh. 176. Župa z rezanci |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo unih ostrig; in s tim naj kopuna dobro zavreta. Kopun v žolci. Tri funte soknatiga mesa, dva funta telečjih kosti |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na |
Kuharske Bukve (1799): | telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi |
Kuharske Bukve (1799): | peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar |
Ta male katechismus (1768): | inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti |
Genovefa (1841): | kor angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu na dan tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú |
Robinson mlajši (1849): | da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč |
Robinson mlajši (1849): | je v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti |
Robinson mlajši (1849): | stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja |
Robinson mlajši (1849): | pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal |
Robinson mlajši (1849): | prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak |
Robinson mlajši (1849): | še potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo |
Robinson mlajši (1849): | Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti |
Robinson mlajši (1849): | se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil |
Robinson mlajši (1849): | druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti |
Robinson mlajši (1849): | voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala |
Robinson mlajši (1849): | menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča |
Robinson mlajši (1849): | to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko |
Robinson mlajši (1849): | Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo |
Robinson mlajši (1849): | je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal |
Robinson mlajši (1849): | je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti |
Robinson mlajši (1849): | Robinson napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno |
Divica Orleanska (1848): | burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vlani pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse |
Revček Andrejček (1891): | se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so te oče |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem Planętam rojeni, ſo lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po velkeh zhaſteh; inu imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri zhes druge goſpodarit shelijo. Zelu Letú v' kup vsetu |
Valenštajn (1866): | pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
Gozdovnik (1898): | pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko |
Gozdovnik (1898): | je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je oddaljil |
Valenštajn (1866): | bi vse bilo! Groznega Bi on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel |
Gozdovnik (1898): | je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki |
Blagomir puščavnik (1853): | kakor dans še veliko zanimivega od njega zvedila, pospeši njene korake. Večkrat ko so se hotli počiti, jih ne sluša, rekoč |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | dobro skriti. Vender pa so razburjenih čutov poslušali hitro bližajoče korake. "Resnično, sam logar je prišel opazovat! " sikne Peharček, potem, ko |
Gozdovnik (1898): | čakajoč, da se vrne. Dolgo ni trpelo, kar začuje hitre korake. Dal mu je mimo iti, zgrabil ga odzad ter ga |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake in koj nato silno trkanje na vrata. Bil je Škotec |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | kakih deset minut. Po tem pa so se zaslišali lahki koraki, ki so se lipi od raznih stranij bližali in se |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tik sebe. Koraki odidejo mimo. »A čegavi so bili ti koraki? « To vprašanje vznemirja sedaj prestrašenega Miho. Saj bi se kar |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | plesni svečani opravi vleči se za mokrotni grm tik sebe. Koraki odidejo mimo. »A čegavi so bili ti koraki? « To vprašanje |
Od pluga do krone (1891): | proti svoji postelji in pod odejo. Zunaj se začujejo mnogi koraki. Ljudje iz vsega konvikta vró proti spalnici, ali kako vánjo |
Očetov greh (1894): | Helena! Vam — tebi, tebi, ako dovoliš! « S stopnic se začujejo koraki. »Jaz odpišem takoj! « šepne ona in steče navzgor. |
V krvi (1896): | kakor v gozdu, kadar vrši skozi vrhove lahen veter. Drsajoči koraki so odmevali po belem tlaku, vmes pa se je čulo |
Vinjete (1899): | njenih las ... In Milovanović je hodil po ulicah z nerodnimi koraki in težko glavo ... »Kaj hoče od mene lepa žena Pere |
Vinjete (1899): | je ona. Ob njegovi strani je slonelo gorko, kipeče teló, koraki so se glasili tiho in boječe, kakor v sanjah, in |
Vinjete (1899): | ne vidim strašne poti, po kateri sem dospel s ponosnimi koraki v ta zaduhli prepad! ... |
Gozdovnik (1898): | pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je |
Roza Jelodvorska (1855): | Strašimiroviga grada vidijo, jo neka groza obide, in s slabim korakom se bliža. Kak strah jo prepade, ko vidi v sredi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj s „kakim odločnim korakom” se ne more še producirati in da bi tudi 10 |
Robinson mlajši (1849): | ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je kar mraz obšel pri teh besedah, zaostal je nekoliko korakov in djal: „Tu čez se pa že ne upam, ker |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kaj da sedaj pride. Logar je bil še kakih 50 korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču |
Gozdovnik (1898): | pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli |
Gozdovnik (1898): | so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln |
Gozdovnik (1898): | konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški |
Divica Orleanska (1848): | križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za |
Divica Orleanska (1848): | Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo |
Zlatorog (1886): | svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu |
Roza Jelodvorska (1855): | gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje. |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ležeči gozd — in že se svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati |