čunjast čuprina čuprun čustvo čustvovanje čut čuten čuti čutilo čutiti čutito čutljaj čutnica čutničen čutnost čutura čuvaj čuvajev čuvajka čuvališče čuvanje čuvati čvetiri-oblastnik čvrst čvrsto čvrstost
| Botanika (1875): | in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi pospešuje. 14. Postanek čustev. Pri našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka ugodnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | želi zdravja, ujetnik svobode. Pravilno se razvija poželenje iz nepovoljnih čustev, kajti kdor nekaj poželi, ta ni zadovoljen z obstoječim stanjem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga |
| Gozdovnik (1898): | smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerih ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se človek kolikor |
| Divica Orleanska (1848): | ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje |
| Valenštajn (1866): | Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in |
| Valenštajn (1866): | dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti. |
| Fizika (1869): | v celem in v posebnem. Vsakikrat bi bil zavrnjen na čute, in povestnica uči, da so ravno tisti, ki so svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predšolski dobi, da uri otrokom s pravilnimi vajami telo in čute, da jim prirodi primerno razvija duha ter jih tako pripravne |
| Gozdovnik (1898): | ki so jo očitali, pač ni bilo mogoče zmotiti vajene čute. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | odtuji otroke srcu starišev ter uniči vso ljubezen in blage čute človeštva. Koliko tuge, žalosti in bede vidimo v družinah, katerih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se |
| Viljem Tell (1862): | še na zemlji! Svoj blagor narod bolje razumeva, Njegovih zdravih čutov nič ne moti, Nobena zmama: vi ste v past ujeti |
| Fizika (1869): | kar je zunaj njega, tako da zamore le s pomočjo čutov spoznati zunanji svet. Ni mogoče, da bi si duh mogel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bili v gostem germovji dobro skriti. Vender pa so razburjenih čutov poslušali hitro bližajoče korake. "Resnično, sam logar je prišel opazovat |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je logar ostal tih in kmalo sta se poslovila raznih čutov in raznih mislij. Kedo bi popisal Tonetova čutila, ki so |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo veliko nesramnost in ničevost. Sramoval se je svojih lastnih čutov. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut. V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od |
| Revček Andrejček (1891): | in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar je škodljivo. Človek nič več ne teži samó po čutnem uživanji, temveč tudi po duševnem. To duševno teženje si pridobiva |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se ne nahaja v čutnem krogu, to za otroka niti ne biva. Otrok je vsprejemljiv |
| Zoologija (1875): | metra dolg, storil je mehanično delo 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in ravno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po nekoliko le za ono, kar se mu predstavi v čutni obliki. Ravno tako hoče, čuti in želi le ono, kar |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem moremo zadovoljiti le na čutni način, to pa zato, ker se more predstava, katera je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delovanje. Predstavljanje, čustvovanje in poželevanje ima v tem času najbolj čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na to razločamo troje vrst pazljivosti, namreč a) prvotno ali čutno, b) primenjajočo (apercipujočo) ali umstveno (intelektualno) in c) samohôtno pazljivost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se pokaže v njem pravo, intelektualno hotenje; to poželenje postane čutno le tedaj, kadar se poželenje prevrže v strast. A tacega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v tem času najbolj čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù |
| Divica Orleanska (1848): | se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva |
| Valenštajn (1866): | hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes |
| Lohengrin (1898): | izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nagengi mojega serza ſapovedati. 2. Nekar nadrèmli moj Syn! temuzh zhuj sam zhes sebe, koker hitru zhutesh v' sebi, de se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vernili, inu k'novim smishlam ſe bodo obernili. Ti pak zhuj , inu is uſſemi ſe pomujej. Sturi opravilu eniga Pridgarja, tvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki |
| Viljem Tell (1862): | na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še |
| Valenštajn (1866): | v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala |
| Valenštajn (1866): | vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem |
| Gozdovnik (1898): | konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je |
| Gozdovnik (1898): | Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet sajtru veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet sjutraj veſelu mogl gorivſtati, inn is zhiſtim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi, kakor sèrklu ſvojih ozhęſs, katęri vędnu na naſhe ohranenje zhuje, katęri ne pèrpuſty, ali ne vkashe, kakôr tó, kar k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri jo sydajo. Zhe Gojpod ſam męſtà ne varuje, sabſtojn zhuje tá, katęri ga varuje. Niſte vy vshę ſtukrat letę beſsęde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta ſtorila vſa pokorna ino hvaleshna Bogu, kteri nad nedolshnoſtjo zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je réſ shaloſtno, pa vunder ſi marſikaj tega vbrani, kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe imá kdo zhuvaja, kadar |
| Čas je zlato (1864): | I. Pridanič in kraljevič. Nekega poletnega večera čujejo memogredoči v neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje, med kterim |
| Valenštajn (1866): | drznoli, ker nejso mojega Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas — Al nejso moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem odru, naj se ne |
| Pripovedke za mladino (1887): | ki jim oznanuje, da morajo vsi umreti. Ko bratje to čujejo, se razjeze ter pravijo: „Kaj naj vsi pomrjemo zaradi ene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli |
| Fizika (1869): | bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska |
| Čas je zlato (1864): | »Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré |
| Čas je zlato (1864): | v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil de si |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte! |
| Deborah (1883): | Učitelj. Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati |
| Deborah (1883): | brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost |
| Lohengrin (1898): | krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 24. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus ſvojim Jogram rekuv: zhujte, ke navęſte, ob kajsaeni uri ima vaſh Goſpud pridti. Tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpiſh ? niſili moguv eno uro s'mano zhuti? Uſtanite gori, zhujte, inu molite, de v'ſkushnavo napadete. Duh je reſs volan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali kęr niſte s' pravim ajfram, s'pravo ſtanovitnoſtjo molili. Zhujte, bęjshite, molíte. Zhe hote letę try beſsede dobru samerkali, bóte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na vaſho pamet, na vaſhe ſerzę, na vaſhe pozhutke; obvarite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | V. Nedęlo po Ss. Tręh Krajlih. * II. Premiſhluvanje. Pervizh tedaj zhujte. Leta ſvèt, kakakôr ſte, ſliſhali, pride od ſamiga Jęsuſa Chriſtuſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zhujte, bejshite, molite. Ne lozhſte nigdar letę try rezhy. Zhujte na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpiſh? De ſhe eno uro niſte mogli s' menoj zhuti! Zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne omagate! Duh je ſizer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semlji, tudi angelji v' nebeſih nè, ampak le Ozhe. Toraj zhujte ino molíte! “ „Kedar tedaj ſin zhlovékov s' vſimi ſvojimi angelji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpati, ino rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati? O zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegov jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako |
| Zlatorog (1886): | umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž |
| Zlatorog (1886): | stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla, Tega pač ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ob kajseni uri ima tat pridti, tok bi on ja zhul, inu bi napuſtuv ſvojo hiſho podkopati. Satorej bodite tudi vi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pravi on, ob katęri uri tat pride, bi sa ręſs zhul, bi ne ſpal, de bi rópanje ſvoje hiſhe vbranil. (Matth. |
| Divica Orleanska (1848): | jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok |
| Valenštajn (1866): | Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam |
| Valenštajn (1866): | moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi? Da čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat |
| Valenštajn (1866): | Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi |
| Robinson mlajši (1849): | vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se |
| Kemija (1869): | ki smo ga omenili pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar ſo tako v' temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka |
| Valenštajn (1866): | potu smo, Streljanije smo hudo čuli na Levici. Se je čulo tudi tukaj V trdnjavi? Gordon. Čuli smo je, vojvoda Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pa dramatične igre začeti mogle, bila je spet duhovščina, kajti čulo se je : „daj, povej, pomagaj, govori gosp. dekan”! ! Sokol ni |
| Zoologija (1875): | napada in davi. Ne mine leto, da se ne bi čulo o kakih nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | lil "v potokih z neba", in v daljavi se je čulo votlo gromenje. Nihče bi si ne želel v taki noči |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in urnih korakov zgine v grmovji, iz katerega se je čulo sumljivo šumenje. Peharček odloži cev, in mirno zre za njim |
| Gozdovnik (1898): | so Indijani prenašli. Mnogo minut preteče, pa se ničesar ni čulo. »Pojde, če oprezno plavamo in v daljših presledkih od todi |
| Gozdovnik (1898): | nekoliko sumiti, kajti nastala je dolga tihota, da se ni čulo ne bev ne mev. »Strašno radi bi imeli naše oglavine |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora |
| Oče naš (1885): | še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že čul nad njim. Barba saj veš, da jaz nisem kriv, ako |
| Zoologija (1875): | otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev |
| Stric Tomaž (1853): | otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor |
| Stric Tomaž (1853): | njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi iz mesta ušel, ko bi me ne bilo neko čutilo semkaj pripeljalo, ki je še močneje kot strah. ” „Povem vam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ječo, poslušali na moje besede in potlej zoper vsako ženskino čutilo tje sredi na forum se postavili, sodnika in tako tudi |
| Divica Orleanska (1848): | dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem |
| Divica Orleanska (1848): | mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate |
| Blagomir puščavnik (1853): | se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč zame |
| Blagomir puščavnik (1853): | in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le |
| Deborah (1883): | pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da nam judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo |
| Ferdinand (1884): | kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so |
| Oče naš (1885): | je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je |
| Zlatorog (1886): | lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji |
| Sveti večer (1866): | poslušal petje in brenkanje. Nihče ga ni opazil; zdaj pa čutijo mati, da merzla sapa brije v sobo skoz odperte duri |
| Fizika (1869): | še le 50 milj daleč od suhe zemlje proč prav čutijo in so velike koristi za vožnjo po morji. Severovzhodnji passat |
| Deborah (1883): | je pisano: Pripravi se na pot! In takrat ljudje stoprv čutijo, da so drug druzemu potrebni, in da se ljubijo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sbudy, katere sa vólo hudih navad ſkoraj nizh vezh ne zhutio, ali tę terdovratne gręſhnike, katęri ſe ne boję tudi tazhaſs |
| Kuharske Bukve (1799): | deni jabelka notri, pokrì, pſlti jih kuhati, de ſe mehki zhutio, kader s' kuhaluizo potípaſh; vender, pręden ſe raskuhajo. Pokladaj jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni |
| Stric Tomaž (1853): | bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal |
| Ferdinand (1884): | je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast |
| Ferdinand (1884): | oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci |
| Oče naš (1885): | pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako |
| Oče naš (1885): | mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila |
| Oče naš (1885): | zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala, ko je malo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Neža sama obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico |
| Gozdovnik (1898): | kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe |
| Genovefa (1841): | rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę |
| Ultra! (1867): | živega Boga, Zalka! To je najhujše trpljenje, ktero je kedaj čutilo ljubeče srcé. |
| Blagomir puščavnik (1853): | vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj bo |
| Deborah (1883): | čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave |
| Zoologija (1875): | imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do jagnjeta in jastrob |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil |
| Zoologija (1875): | in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko |
| Genovefa (1841): | zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti čutnic. Da se ta bolezin ozdravi, je treba psa večkrat v |
| Fizika (1869): | v prikaznih toplotnih in svetlobnih, 2) v razdraženji mišic in čutnic, 3) v kemijskih razkrojitvah, 4) v vzbujanji elektrike in 5 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se v herbtancu nabira, na herbtancove mozge pritiska, in vse čutnice vmertudi, ki iz tega mozga izvirajo in se po nogah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 8 lotov olja iz dežnih červov, 4 lote olja za čutnice, 4 lote kamnovega olja, 2 lota terpetinovega olja, in jih |
| Fizika (1869): | in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira iz slabosti čutnic. Da se ta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le pri ovcah najde. Kakor skušnje učijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega |
| Kemija (1869): | 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da bode vsled svoje nedostatne duševne moči služil izključljivo le čutnosti. Iz navade nastanejo sklonosti, težeče po čutnosti. Ako vzgoja precej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | služil izključljivo le čutnosti. Iz navade nastanejo sklonosti, težeče po čutnosti. Ako vzgoja precej s početka ne vpliva z vso svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas |
| Zlata Vas (1848): | pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je |
| Blagomir puščavnik (1853): | sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali je bil stekel pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi ſtoril? Kri tvojiga brata |
| Oče naš (1885): | kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu |
| Gozdovnik (1898): | povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe imá kdo zhuvaja, kadar je ſadje na dreveſu. Ker pa Ijudjé ſadje savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraja sréliga ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In |
| Maria Stuart (1861): | Nocojšno noč popnemo se na grad. Jaz ključe preskerbim. Pomorimo Čuvaje tvoje, tebe rešimo. Kar diha v gradu, mora vse umreti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tečnih jedi, gorkeje obleke pa denarjev, da so si mogli čuvaje bolj prijazne storiti. Priporočevali so se tudi njih molitvi in |
| Gozdovnik (1898): | proč ter sta jo tako odnesla. Šestorica Apačev, ostavših za čuvaje pri konjih, sedela je molčeča na tleh. Vsaki se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sareſ dobro shelí, naj ſe pogajnajo sato, de bi goſpóſke zhuvaje poſtávile; de bi tiſti, kteri bi bili poſhkodvavzi ſadja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na snanje daje. Kar pa voſhilo in proſhnjo sa poljſke zhuvaje utizhe, ſe bo z. k. kmetijſha drushba v prihodnim sbóru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje , ji bo goſpoſka v ti rezhi pomagala, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli zhuvaje dobili, kteri bi ſadje in druge poljſke pridelke varovali. Tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | dvoboji dobil, vedno pri sebi. Kadar se je pred ječarjem (čuvajem) varnega čutil, jo je pazljivo ogledoval pri malih žarkih, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | ni dolgo, že je Milku izba prevozka. Prazni pogovori s čuvajem so mu že predolgočasni. Od jetnikov popraševati se ne upa |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi rad zvedil, kje da vjet leži. Že hoče za čuvajem iti in prositi ga, naj bi ga seboj vzel. Pa |
| Zlata Vas (1848): | tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti |
| Blagomir puščavnik (1853): | se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v |
| Blagomir puščavnik (1853): | je že pozno v noč — kar zadoni iz grajskega stolpa čuvajev rog, in veselje napoveduje. Bogomila zrê skoz okno, in glej |
| Maria Stuart (1861): | zemljo spušča, kakor nekdaj je Apostelna iz ječe angel rešil, Čuvajev meč, zapah ga vzderžal ni, Z močjo je stopil skoz |
| Genovefa (1841): | je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi se prodal. Večkrat gleda po priložnosti s samo čuvaj evo ženo govoriti, ker upa od nje kaj več zvediti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to |
| Blagomir puščavnik (1853): | mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Oberlin, bivši protestantski župnik v Strassburgu. 3. Prav primerno je čuvališča uredil Friderik Fröbel (1782 — 1852). Ta je takim zavodom postavil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Odrešenik, največji prijatelj otrok in siromakov, ležal v jaslicah. 2. Čuvališča (varovalnice malih otrok) so zavodi za deco od tretjega do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške |
| Zlatorog (1886): | smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj |
| Zlatorog (1886): | nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce |
| Zlatorog (1886): | kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna |
| Zlatorog (1886): | brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so v |
| Zlatorog (1886): | ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | priklepati na lanec; sploh pa se morajo tako deržati in čuvati, da ne morejo nikogar poškodovati. Če se pa pri vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | to v pritožbi naznanilo c. k. deželni vladi, ki ima čuvati nad tem, da se postava povsod strogo izpolnuje. Ker nočemo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vlačiti se, pestovati in snažiti jih, poslušati njih vpitje in čuvati njih početje! « Ona: »Reči vam moram, gospod, da vam je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá |
| Oče naš (1854): | in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila |
| Zlatorog (1886): | jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči |
| Gozdovnik (1898): | v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali |
| Genovefa (1841): | Grof Vojnomir, hraber vîtes prav shlahlniga ſerzá in zhverſte poſtave je bil vojvodu v boju shivljênje réſhil. Po vôjſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj, in druge zhverſte nameſti. Take na novo poſajene ſtébla moraſh ravno tako podrésati |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi, ko se po kratkem govoru |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v o r. Mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo solnce mlado obličje Zjutrej ogIed'valo, K' je zakrito z čverstim ledam Jezérov zerkalo ? Kaj glavé u zrak molete, Vi snežnični |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških |
| Gozdovnik (1898): | hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet |
| Robinson mlajši (1849): | suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se |
| Robinson mlajši (1849): | k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima; on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č |
| Stric Tomaž (1853): | rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več |
| Čas je zlato (1864): | Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi |
| Oče naš (1885): | zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora s zhéſhplovim drévjem v zaker iti, de bo zhverſto raſtlo in ſadú prineſlo dovolj ? — Niſim je kar beſedize ſliſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpiſano v. zh. g. Dehantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto govoril, bres nar manjiga ſpodtikleja, in ſe lepo pred vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſo ſe per ognji ſerzhno in rozhno obnaſhali in zhverſto pomagali. Od tega plazhila ſo Koróſhzi 213 goldinarjev, Krajnzi 140 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tekne ; brana semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj zhverſto poganja; satorej osimina vſelej vezh vershe , kakor jarina ravno tiſtiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu pri svoji |
| Fizika (1869): | še le od mesta B dalje. Ako se tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno |
| Zoologija (1875): | z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice |
| Botanika (1875): | in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka |
| Botanika (1875): | cevi kolobarnice in zavojnice, izmed kterih vidimo v pod. 2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 15, b) 12 in 18, c) 16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. po 6 % v 2 letih? c) 780 » » 5 % » 4 » d) 1600 » » 4 1/2 % » 3 » 4.* Kateri kapital dá po 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kr., B dá 1 gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj |
| Divica Orleanska (1848): | obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in |
| Divica Orleanska (1848): | okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pri a) 2577 gl., b) 3538 gl., c) 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so mu neznane, jih še nikoli vidil ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah |
| Zlata Vas (1848): | žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati |
| Zlata Vas (1848): | vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi |
| Kemija (1869): | Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife |
| Mineralogija in geognozija (1871): | cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 |
| Zoologija (1875): | c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno |
| Pozhétki gramatike (1811): | premièrement, pervo, secondement, drugo: d'abord, narpréd; ensuite, potle: auparavant, préd: D'abord il faut éviter le mal, ensuite il faut faire le |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. 2. Druge poménio réd, poſtavim, premièrement, pervo, secondement, drugo: d'abord, narpréd; ensuite, potle: auparavant, préd: D'abord il faut éviter le |
| Roza Jelodvorska (1855): | njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da jih je nekdaj bilo veliko več, da so od neke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa |
| Fizika (1869): | tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se |
| Zoologija (1875): | skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt |
| Občno vzgojeslovje (1887): | znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega |
| Tiun - Lin (1891): | hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pri ognju, katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh |
| Genovefa (1841): | in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je živi strùpen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se |
| Robinson mlajši (1849): | pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel |
| Robinson mlajši (1849): | na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je |
| Blagomir puščavnik (1853): | se joka noč in dan in obžaluje svojo zmoto. „O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako |
| Revček Andrejček (1891): | prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares! |
| Revček Andrejček (1891): | bilo? Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je |
| Zeleni listi (1896): | Ali kako to, da so imeli ljudje Mirka tako radi? Dá, to je bilo čisto naravno. Imeli so ga radi zato |
| Zeleni listi (1896): | to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno |
| Zlata Vas (1850): | nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin |
| Sacrum promptuarium (1695): | potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam |
| Sacrum promptuarium (1695): | da nummum, ut accipias regnum: da micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis |
| Sacrum promptuarium (1695): | recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum: da micam, ut accipias totum; da |
| Sacrum promptuarium (1695): | pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum: da micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu, do malega |
| Viljem Tell (1862): | Švic popelje. Ribič. Al misli tje po suhem iti? Tell. Da. Ribič. Tedaj se skrijte brez odloga! Dvakrat Vas Bog ne |
| Zeleni listi (1896): | vas je otrok? « »Štirje«. »Im morebiti še kateri mali vmes? « »Dà. Najmlajša sestrica je komaj tri mesce stara«. »Oh, ubožci! Zeló |
| Gozdovnik (1898): | morilec Marka Areljana? « »Sprla sva se bila, on je podlegel. « »Da. Sprla sta se, ko je on spal, vi pa bdeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja gorei useu: gleh kaker je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem dabi te 15. bolazhine pozheshzhane ble naden te sodve je jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim tabei O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | perpravil v’ ſvęti Raj: On per Ozhęti sa naſs proſsi, Deb’ my shivęli vękomaj Nej te lubęsen ta ognena ˛Skus proſhnjo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | dejli s’ nam’ tvojo ſhalloſt! ſravn tud’ poniſhnu pros’mo, * deb’ ti nash trosht, ’na pomozh * v’ vseh teſhavah, dokler ſhiv |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | v’ d’ſhello Egyptovsko, S’tabo pojdem, se nabom bal, Deb’lih na pot’ ſhivlenje dal. 6. K’bom tamkej s |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Skus njega) myr dobę. Duhovnu Obhailu. (Gospod jeſt niſim vrejdén. ) Deb’ tebe danas vshil (Al rezi, de bóm vręjdén. ) rep. In |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bil sa naſs saklan) 2. On vſe ſlabóſti naſhe noſsi, Deb’ naſs perpravil v’ ſvęti Raj: On per Ozhęti sa naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'Tem ofram tud' srozhimo Duſho , ſerze, telu , Inu perporozhimo, Deb' tebi vſhezhu blo , Debi mi vſe dershali, Kar ti nam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ogovor na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko in vſe druge navuke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo zhàſi, Șhel náj vſak ſam bo ſkos shivlênja sméde; Deb' enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'meni, inu meni v'tebi le samu najdem. O debe meni mogozhe bilu tebe tolkajn vezh lubiti, koker uſſi Cherubini |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | semli bode bolſhi, inu vezh. Sozhiva more na mokrimu, inu debe- |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai bveg ozha † bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tevazhar ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo prei daboda zhiſto sanuzan. TA 55. KAPITL. Spet an dober Mittel Saukradane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nadvshi al natelesi shegneitame te S. S. 5. kervave rane dabojo vsi moji sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hduer piti iozha pi? natu bojo oni jedli noi pili dabojo use snedli noi popili natu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | as kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje note porounou inu moje shale dopounov Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv dai mene gnado dabom tabe sveſtv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tu jas tabe prosim skues tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje inv tvojo nadovshno grenko smert |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ti potuoimi stani se nosi inu prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedmaeh do sedmeh do osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi prosiga da on tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | as kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko daso te dnarje sapasli k' kniso teli pobrati karso napoti nashli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrou: pa se she mora pergodihi dabi duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med ſabo lubesen imeli. Rezhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili dasemse jes kvma odihvov. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali noi |
| Sacrum promptuarium (1695): | coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta ostala, de sme vsak gospodár 4 védra vina brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo |
| Zoologija (1875): | ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v |
| Fabule ino pesmi (1836): | vſak Kinésar sna. »Ker is kaſe bo premêknil Od deshélſkih dazh en groſh. Rok obé bo v’ klado vtêkniſ. Da mu |
| Fabule ino pesmi (1836): | ji odréshe nosh. « Padnil je v’ kaſhtígo toto En deshélſkih dazh piſár, Ker je v’ kaſo, esh ſramoto! ˛Ségnil, no ’s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tukej prejmesh ti uſſe dobre svjete, inu te narbulshe noter dajanja kader bosh obteſhan. Popuſtè zli asi skupshine teh ludy, kjer |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhe od predar vitnega dajanja spraſnena. Zhe nauterpish kaj dati, daj saj dobro beſſedo. Narezi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih |
| Deborah (1883): | mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša |
| Sacrum promptuarium (1695): | mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na |
| Zlata Vas (1848): | se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali |
| Maria Stuart (1861): | tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih — |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ni biv ta luzh, ampak de bi od luzhe prizhuvanje dajav. Tu je bla ta prava luzh, katira uſſakiga zhloveka reſſvitly |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu na prizho sapovdi, inu poſtavo tega ſhivlenja, inu navuka dajav. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę Joannes. Ta je perſhuv k'prizhuvanju, de bi prizhuvanje dajav od te luzhe, de bi uſſi ſkus njega viruvalli. On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na |
| Zlata Vas (1850): | iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga poprej nihče mislil ni. Namreč, ker bi bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal |
| Zeleni listi (1896): | da imam Zorka zeló, zeló rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo domovino |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ludję govorili, bódo odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh |
| Genovefa (1841): | ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo |
| Zlata Vas (1848): | zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč |
| Zlata Vas (1850): | godé — in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa |
| Zlata Vas (1850): | se ni mleko od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati. |
| Zoologija (1875): | živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas je odgojila, Njezin je naš život |
| Robinson mlajši (1849): | težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem |
| Rudninoslovje (1867): | se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji |
| Botanika (1875): | 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo moko. |
| Botanika (1875): | sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mi shje to sviezho urozhe dajajo tedei rezi jemi ti naveshese kaker je niomi je me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delajoči vsako leto več bukev polnih slavjanskiga duha na svitlo dajajo. Mimo druzih je posebno spomina vredno delo, ki pod naslovam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi, ki dajajo hrano svilnim gosencam. Prostora za nje se ne manjka, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | červiči) se dobro sponašajo, in pazljivo ravnani svilo posebne vrednosti dajajo. Kar je pa še poglavitno, je to, da so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nekako grapovo tiplje zarad steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pila, do 6. se jih prime jeklena klinja, čez 6 dajajo z jeklenim kresilom iskre, do 3 ranimo jih z nohtom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in konglomerati dajajo zemljo, koje lastnost se vedno ravná po kamenji, iz kterega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vrednosti, nekoliko derv in lepo stanovanje v šoli. Stariši mu dajejo mesečno plačo po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te |
| Zlata Vas (1848): | tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serce, de ne gledajo na druge straní, kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto |
| Zlata Vas (1850): | tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti, da veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | toda le po malem jih je najti in malo korista dajejo. Trdota jim je 5 do 7.5, gostota 2.6 do 4.3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nje modriz je slat. Rad pléſhem okrogle, S' pèto glaſ dájam, Premedem vſe vogle, Şe V zépa dva májam ; Noshíza pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | časa, pa se bo vse dobro steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo. Vendar čas je |
| Gozdovnik (1898): | iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Stric Tomaž (1853): | In ktere postave so za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ony ukaſujejo tebi v' boſhjemu imenu. Nili res? ti dajęsh le na tvoje naprejpoſtavlene ahtengo, zhe falerje imajo, ke tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzam na dobrute spominujesh, inu ſa taiſte zhemsh te ſahvalle dajesh. Akulih is dobrutame namoresh glih pridti, de be njeh taiſtemu |
| Zlata Vas (1848): | vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali si |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nóſhi, inu v'tvojim sadershanji. Ti ſi grosnu mehek, inu dajeſh ahtèngo, kaku eden s' tabo govory, kaku h'tebi pride |
| Kuharske Bukve (1799): | ter ga po verhi ozręteh pìſhet obloshi, kader na miso dajeſh. 299. Piſheta v' majeronovi polivki. Otręblene, na zheterti sręsane piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | v enim mózhniku podobno oſtane. Kader v' ſklędo na miso dajeſh, potręſi s' podolgaſto ręsanim lemon lupkam. 204. Dober ſneg. Deſęt |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi eno zhetert ure popred k' sherjavzi, pręden na miſo dajeſh; smiraj męſhaj inu shverklaj, dokler nesavrè. Potle deni moknato jęd |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pa odgovoril: „Marta, Marta! veliko ſkerbí in opravka ſi dajeſh; le eno je potrebno. Marija ſi je naj boljſhi del |
| Tine in Jerica (1852): | živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le |
| Stric Tomaž (1853): | potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost, ki se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdielov, jas tabei tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi desnomi shaharji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svojemu izobraževanji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred |
| Viljem Tell (1862): | solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | 9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot |
| Gozdovnik (1898): | me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na |
| Gozdovnik (1898): | pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil |
| Robinson mlajši (1849): | celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego |
| Robinson mlajši (1849): | drugi plaval, se mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla |
| Robinson mlajši (1849): | samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem |
| Robinson mlajši (1849): | ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne more, ako bi |
| Zoologija (1875): | obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem |
| Sacrum promptuarium (1695): | shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben |
| Blagomir puščavnik (1853): | naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana |
| Roza Jelodvorska (1855): | od tega, kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so |
| Fizika (1869): | moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako |
| Genovefa (1841): | ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe |
| Genovefa (1841): | ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin |
| Genovefa (1841): | de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel |
| Genovefa (1841): | bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil |
| Genovefa (1841): | v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtarſhi preſtraſhijo! Vſa v' ſkerbi greſta oba v' Jerusalem zelo daljo nasaj. Povſod, po vſih ulizah tólizida meſta ga preiſheta, povſod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti pra. S. Shenshtefan odkoder je prishov te struep taku dalzh nasai mageniati nia dup od te stuari N. jemlui pertam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno sesvietish zhries vse ptanete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka |
| Stric Tomaž (1853): | bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le |
| Stric Tomaž (1853): | pa, da ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi |
| Čas je zlato (1864): | VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se |
| Biblia (1584): | inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od mene. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku |
| Slate jabelka (1844): | ſ. Vinzenz. Letá ſvetnik je bil v’ tej zhednoſti tako deljezh priſhel, de ſe lahko rezhe, de satiranje in satajevanje ſamiga |
| Slate jabelka (1844): | s’ njim iti do njegoviga ſtanovanja. — Vam ne bo treha deljezh iti, ſej je Foka tukej pred vami; ſtorite. s’ mano |
| Slate jabelka (1844): | navadl v’ satiranji poshreſhnoſti in v’ satajevanji teleſnih pozhutkov tako deljezh priſhel, de na sadnje she ni nobeniga raslozhka vezh med |
| Slate jabelka (1844): | velik kámin na ramo vsel, in ga je tri milje deljezh neſil; in je bilo she oſem let, kar je to |
| Slate jabelka (1844): | Bogam sedini. »Dokler ſam ſebe ne premagujeſh, in dokler tako deljezh ne prideſh, de ti bo vſe enako, naj bo tvoj |
| Slate jabelka (1844): | bogaſtvo in moje vſe, na vekomej! — ˛Srezhin kriſtjan, kteri tako deljezh pride, de drusiga nizh ne shelí, kakor le Boga; ki |
| Slate jabelka (1844): | popolnamoſti odlozhene dershí, je naſh jesik; sakaj kdor je tako deljezh priſhel, de ſe s’ jesikam vezh ne pregreſhí, je po |
| Slate jabelka (1844): | Alojsi. Bere ſe v’ njegovim shivljenji, de je bil tako deljezh priſhel, de nobenih ſkuſhnjav in nobeniga rastreſenja vezh ni imel |
| Slate jabelka (1844): | vidi, de ta miſel pride od Boga, ker je tako deljezh odlozhena od meſá in kriví, (ker je na ravnoſt naſproti |
| Genovefa (1841): | mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje |
| Valenštajn (1866): | me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i |
| Astronomija (1869): | telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot |
| Astronomija (1869): | strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje |
| Zoologija (1875): | ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil |
| Botanika (1875): | najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride tako vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med |
| Stelja in gnoj (1875): | zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da |
| Tiun - Lin (1891): | je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred |
| Roza Jelodvorska (1855): | Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bravcam okrog in okrog. Naj stari in mladi, domá v dalečini, Vsi naši prijatli, vsi Slavije sini Hvaležnosti serčne zaslišijo glas |
| Robinson mlajši (1849): | le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude |
| Gozdovnik (1898): | se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado |
| Gozdovnik (1898): | se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka |
| Gozdovnik (1898): | pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj |
| Divica Orleanska (1848): | Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju |
| Robinson mlajši (1849): | alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo — ta je |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem |
| Beatin dnevnik (1887): | ona šaljívo in vendar neizrecno milo: »Kaj pohajaš tjakaj v daljo, Gledi »dobro« pred seboj! « Dr. Kosee si je ploskal v |
| Lisjakova hči (1892): | zložila, segla po naočnike in se skozi nje ozirala v daljo, kakor bi koga iskala. Mudilo se ji je, zato je |
| Lisjakova hči (1892): | Kako pa, da se je vaša gospa odločila za takšno daljo? « »Zdravnik jo je poslal tjakaj. « »Haha, zdravnik,« zasmeje se starec |
| Fizika (1869): | navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka |
| Fizika (1869): | ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki |
| Fizika (1869): | ste obešeni v središči ali pa kje koli v enakih daljavah od njega. Iz tega sklepamo: da dve enaki vspóredni sili |
| Fizika (1869): | vzporedni sili stojite v raznotežji, ako prijemate (grabite) v enakih daljavah od podporišča ali vrtišča ravnega droga. Pod. 25. Ta zakon |
| Fizika (1869): | o; in ako potem po dve in dve, v enakih daljavah se nalazeči, obešamo v drogovem središči o, Pod. 26. Pod. |
| Gozdovnik (1898): | svit je ožarjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v nekih daljavah, plapolali so človeški lasje v lahnem vetriču; človeške lobanje so |
| Fizika (1869): | eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno |
| Astronomija (1869): | Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo |
| Astronomija (1869): | kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in |
| Astronomija (1869): | med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po |
| Fizika (1869): | trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Astronomija (1869): | od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam |
| Astronomija (1869): | vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in najmanjši |
| Fizika (1869): | tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Astronomija (1869): | milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od solnca |
| Fizika (1869): | in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen |
| Fizika (1869): | zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne |
| Astronomija (1869): | Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za |
| Astronomija (1869): | zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel |
| Astronomija (1869): | je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po |
| Gozdovnik (1898): | tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka |
| Biblia (1584): | Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi |
| Biblia (1584): | taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak |
| Biblia (1584): | sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je priſhàl h'galilejſkimu Morju, inu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ampak sa grehe tega ſveita, namrezh sa naſhe grehe. Taka dalei govory ta Prerok Isaias cap. 53 Vulneratus eſt propter iniquitates |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes ozhem, ſo te beſede Chriſtuſove molitve, per katirih imamo dalei premiſlit, de ta vezhni Syn Boshji, aku je lih on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noſtri JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu, ni ſamu tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe radovolnoſti premagat. Vezh ko ſe bomo naſhim sheliam odpovedali, dalei bomo od navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudobniga Chriſtuſoviga isdajauza Judesha je per ſvetmu Mattheushu cap. 27. dalei taku sapiſsanu: Retulit triginta argenteos Principibus Sacerdotum, & Senioribus dicens: peccavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi, kakor prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila |
| Divica Orleanska (1848): | po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša |
| Genovefa (1841): | unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je nasaj padla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico |
| Robinson mlajši (1849): | kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki |
| Botanika (1875): | v seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè |
| Pomladanski vetrovi (1881): | pa ni mogel župnik res nič več pozvedeti? " poprašuje Ljudmila daljo proseče in plašljivo. „Župnik so si vse prizadevali, kar so |
| Luka Vrbec (1890): | toliko katoličanov. Krepko koraka proti Ponikvam in od todi gre daljo v dobrepoljsko dolino, kjer je preje že večkrat oznanjeval novo |
| Robinson mlajši (1849): | delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo |
| Robinson mlajši (1849): | terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši |
| Kemija (1869): | éstere. Vsa ta imena so vzeta od naj predi in najdalje znanega alkohola, ki se dobiva iz vinskega cveta. O tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prav posebnih rodbinskih razmerah. „Prvo seme poučevanja starišev najglobljeje pade, najdalje ostane in najlepši sad obrod“. (Slomšek. ) Dobrodejni vpliv take vzgoje |
| Gozdovnik (1898): | svojim ostrim očesom in po vesteh onih, ki so se najdalje drznili naprej, prepričali, da postavišče belih je utrjeno, kajti po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Toraj morata iti v' Betlehem, v' Davidovo rojſtno meſto. Taka daljna pot jima je teshko djala. Pa pokorna ſta zeſarju, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | množi, ki se bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ene dni drévje goſénzhne salége trebil. Ako ſe pa daljiga dela in truda bojí, bi mu rekel: Kratko nikar, ſaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in |
| Čas je zlato (1864): | navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše |
| Blagomir puščavnik (1853): | zaročnico stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bo ſaj moj brat toljko poſodil. Podala ſim ſe na daln pot mu ſvojo ſilo potoshit, ino ga proſit, naj mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | eu, ſo imeli, e, e Pretekli doverſhen zahſ prejſhni ali dalni. J'eus eu, ſim imel, a, o Tu eus eu, ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Krajnskiga. Zopet se je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti |
| Življenja srečen pot (1837): | priden délavez v' vinogradi Goſpodovim, gré tudi po blishnih in dalnih deshelah ſvet evangélj osnanovat. Prîdigval je sa Donavoj po Eſtrajhi |
| Življenja srečen pot (1837): | malikvanje satèrl. — Ravno tako ne ſmé pravizhen roják tudi v' dalnih krajah posabiti ſvojiga dóma, kjér je njegova sibika tekla, kjér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ravno pride, se zmirej več vidi. Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več |
| Divica Orleanska (1848): | Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi! |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali več brati. Naj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil kdo iz barke stopil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ure, ktere sem tukaj preživil, pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino |
| Življenja srečen pot (1837): | njim! — Drugo jutro shene ſv. Vendelin pervo bart ovze na dalno paſho, kjér je bila sdrava merva (trava), ino jih nekoljko |
| Življenja srečen pot (1837): | k' pokori opominjal. Posnej ſe je po ſhirokim morji v' dalno Indijo podál, nevérzam ſveto Jesuſovo véro osnanovat. Kedar ſo ſe |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le |
| Pozhétki gramatike (1811): | ence. S' ance: abondance, obilnvſt, constance, ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlata kaplja znoj. Vidši tujče krasne číne Se zavzame iz daline — Kdo je mar? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar. Čujte |
| Sveti večer (1866): | težko nama je bilo sedaj pri sercu, ko sva iz daljine tako strašno streljati slišala. ‚Joj, pri vsakem strelu se mi |
| Fizika (1869): | pomnožene, ali krajše izgovorjeno: Teža se manjša ,po oméru kvadrata daljine. Moglo bi se tedaj misliti, da je na prav visokih |
| Fizika (1869): | dotakne nam kože, vidimo, kar se v bližini ali v daljini pokaže očem, slišimo raznovrstne glasove okrog nas, vonjamo prijeten duh |
| Fizika (1869): | ki se tako-le dá izgovoriti: Ako se moč težnosti v daljini 1 od zemeljskega središča zaznamova z visinom pada od 15 |
| Fizika (1869): | z visino pada od 15 čevljev za sekundo. V večej daljini privlaka ni več tolika, ampak tem manja, čim bolj se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in potomcem odpira nova pota k smotru, ležečemu v nevidljivi daljini. Vzgoja utemeljuje torej mogočno prednost človeško pred drugimi bitji. Rastline |
| Gozdovnik (1898): | Kratkemu mraku je sledil hitro večer. Izgubljajoča sledove, opazita v daljini majhino svetlo točko, povečavajočo se v gorečo grmado v taborišču |
| Fizika (1869): | vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in |
| Robinson mlajši (1849): | izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel |
| Fizika (1869): | Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund |
| Astronomija (1869): | cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive na množico manjših zvezd, nektere pa da ostanejo takošne |
| Astronomija (1869): | nektere pa da ostanejo takošne, kakoršne se skozi manj ostre daljnoglede vidijo. Prve imenujemo zvezdne kopice, druge pa meglenice, — in če |
| Botanika (1875): | listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in se zdaj imenuje Arbanas. Ta Ilirija je segala od Dalmacije do Keravnskih gor. Jezero Lychnites jo je od Makedonije delilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Liburnio ali Livorno, to je, primorje od Senjske Reke do Dalmacije, in zadnjič tudi Dalmacijo. Greška Ilirija je spadala k Makedonii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Korabljica (ladjica) sv. pisma”. Postavši pak poslanec apostoljski (misijonar) dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem poklicu. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekterih hiſhah ſo ſe ſtrehe vderle. Tudi v drusih krajih Dalmazije, slaſti na otókih ſo velik potreſ iméli. ˛Sheſtnajſtiga kimovza ſo |
| Rudninoslovje (1867): | a kamena smola največ pri mrtvem morji, v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i na Hrvatskem. Na Slovenskem se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so povsod v Avstriji razen na Solnograškem, Šleskem, Bukovinskem, v Dalmaciji in na Kranjskem. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil ſtraſhán dan sa meſto Dobrov ni k (Ragusa) v Dalmazii in sa njegove prebivavze. V nizh vezh kakor v 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Asie in v Afriki. Vidi ſe tadaj v Evropi v Dalmazii, na Ogerſkim, v Banatu. Proti simi gré vſako leto v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piti: je vezhidel dovelj, ſe te bolesni reſhiti. (Potreſa v Dalmazii) ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko, Štajarsko, in en kos Ogerskiga. Herodot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je, primorje od Senjske Reke do Dalmacije, in zadnjič tudi Dalmacijo. Greška Ilirija je spadala k Makedonii in se zdaj imenuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | z njim. Ta novi prišlec je bil na poti v Dalmacijo zbog beretije z morskimi gobami, s plodom Jadranskega morja. Le-ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zgodilo se je, kar se nikakor ni pričakovalo: Tirolci, Vorarlberžani, Dalmatinci, Goričani, Istrijani in Tržačani šli so v državni zbor, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | ranili. Jaz menim, da teh razuzdanosti niso krivi krotki slovanski Dalmatinci tega regimenta, ampak neki isterski in Tržaški Italijani nemirne krvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor imamo mi kmetijſke in rokodélſke novize: tako bodo tudi Dalmatinzi ob novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Veruje se, de je bil Cesar Justinian njih rodú. Primorce dalmatinske in hrovaške so kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa poduzhenje, slaſti pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje, po poſhti pa 5 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bralo, kar je koriſtno in sa poduzhenje, slaſti pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhijſke rezhi poglavitniſhi dél. Rasun tega ſe bode pa v dalmatinſkih novizah vſe bralo, kar je koriſtno in sa poduzhenje, slaſti |
| Botanika (1875): | Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo |
| Sacrum promptuarium (1695): | hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vérujejo, svesane v' Jerusalem pergnati. ˛Se podá na pot v' Damaſhk, ino je she blis meſta. Kar ga na enkrat poſebna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dalej mozhnejſhi perhajov , inu je Jude dolidevov, katiri ſo v'Damashku ſtanuvali, inu je perterduvai, de leta je Chriſtus. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ne jędl, ne pyl. Je bil pak en Joger v'Damashku s'imenam Ananias: inu k' temu je ta Goſpud v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh v'Damashku. Inu sdajzi je on v'Judov kih sholah JEsaſa pridiguvov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po poti naprejſhov , ſe je permirilu , de ſe je k' Damashku perblishuvov : inu na tegama je njega ena luzh od neba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu ſpiſano pravízo da vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' Jesuſa vérujejo, svesane v' Jerusalem pergnati. ˛Se podá na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Fabjan in Boštjan! Sveti Janez in Pavl! Sveti Kozma in Damjan! Sveti Gervazi in Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Fabjan in Sebastjan, S. Janez in Pavel, S. Kozma in Damjan, S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf). |
| Fizika (1869): | Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Róhre) napeljane , po kterih vrozh puh v dno hlapne pinje (Dampfcilinder) leti, ali mozhno vanje piha. Pinje ſo s mozhniga meſingaſtiga |
| Fizika (1869): | das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind |
| Fizika (1869): | Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v |
| Biblia (1584): | preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je |
| Biblia (1584): | preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo od zhaſa do zhaſa v perlognih liſtih na ſvetlo dajana, takó, de ſe bodo potém, ko bo konzhana, vſi liſti |
| Biblia (1584): | Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla |
| Divica Orleanska (1848): | glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja je čelada. |
| Zlata Vas (1848): | je vpila: „Molči molči! Ožbe pa rêče: „Moč vam je dana, me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil |
| Fizika (1869): | se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Divica Orleanska (1848): | ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 13. V ſrédo 27. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kmetijske in rokodelske Novice. Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj tudi vsak mnogokratnik števila 10; ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število |
| Gozdovnik (1898): | izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dershiſh. ” „Soper zopernijo je dobro kaj od obléke ob shivljenje djaniga zhloveka iméti; tudi ſe konji vdebélijo, zhe ſe s kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako uasajene murbe na soseskinem svetu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v |
| Botanika (1875): | znanstveno podlogo oslanjati more. Poljedelstvu je naloga, da pridela na danem zemljišči kolikor mogoče največ koristnih rastlinskih snoví; pri tem bo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Logaritmova mantisa je zavisna le od razvrstitve številk v danem številu, nikakor pa ne od njih mestne vrednosti, zategadelj imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številk. N. pr. enačbe 2.) Kakó je najti število k danemu logaritmu. V logaritmovniku poišči številk, ki spadajo k dani mantisi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu. |
| Fizika (1869): | 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za |
| Fizika (1869): | sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je |
| Divica Orleanska (1848): | veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi |
| Biblia (1584): | danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl |
| Biblia (1584): | ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu |
| Biblia (1584): | ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh |
| Biblia (1584): | vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo |
| Ta male katechismus (1768): | tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu bó danu, inu bó obylnu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ſkèrbite, kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó danu v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi studenci po okolici pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na |
| Blagomir puščavnik (1853): | terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in |
| Zoologija (1875): | zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tič: Kdor želi v to družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše |
| Robinson mlajši (1849): | jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne |
| Robinson mlajši (1849): | osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati |
| Robinson mlajši (1849): | sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje |
| Robinson mlajši (1849): | če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro |
| Robinson mlajši (1849): | sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem |
| Robinson mlajši (1849): | si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki |
| Zlata Vas (1848): | zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se vsi gerdo deržali. Stari |
| Stric Tomaž (1853): | nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija |
| Oče naš (1885): | bila tako zdrava, kakor sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 32 gl. in 12 stolov po 1 gl. 40 kr. Dne 31. avgusta. Od Antona Jazbeca tukaj sem kupil za 154 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a) 3210 gl. po 3 % od dne 5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do dne 28. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi |
| Robinson mlajši (1849): | razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra |
| Valenštajn (1866): | Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so |
| Ferdinand (1884): | Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega |
| Ferdinand (1884): | sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi |
| Gozdovnik (1898): | nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela |
| Zlata Vas (1848): | se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. in 20. dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in |
| Fizika (1869): | v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih |
| Blagomir puščavnik (1853): | kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga |
| Blagomir puščavnik (1853): | prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 4 dneh? 52. Za kurirjem, kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je |
| Genovefa (1841): | zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
| Genovefa (1841): | Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu |
| Genovefa (1841): | in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa |
| Štiri poslednje reči (1831): | in kader sgine, ga nikoli vezh ni nasaj. Dan sa dnevam mine, in zhe zhlovek nizh dobriga ne ſtori, je dan |
| Štiri poslednje reči (1831): | in eden drugimu ſvojih pergodeb dopovedati. Hitro jima dan sa dnevam mine, in teshko jima je ker ne moreta sa vſelej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | padajo, ſtare inu mlade tudi k' pogrebo noſijo. „S' vſakim dnevam vmiramo, uzhi ſv. Gregor, vſaki den ſe nam nekoliko shivlenje |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | po prestopnim dnevu svojo čerko. Postavim, nedeljna čerka pred prestopnim dnevam je G, in tudi prihodne nedelje bi bila G, ako |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | pa, ktera alj na 21. den marca, alj za tem dnevam perva pride. Polna luna pa pade na 14. den po |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | na 24. februarja prestopni den, torej ima nedelja pred prestopnim dnevam svojo čerko, in nedelja po prestopnim dnevu svojo čerko. Postavim |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | Torej ima prestopno leto dve nedeljni čerki; eno pred prestopnim dnevam, in drugo po prestopnim dnevu; in léto za prestopnim dobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje |
| Divica Orleanska (1848): | rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu |
| Pastirski list (1852): | U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po kterih je skoz toto |
| Pastirski list (1852): | toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno k vuzmu pripravljamo. Med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico |
| Sveti večer (1866): | Mislil sem sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To ne gre |
| Deborah (1883): | ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebovali bodo le 10ega dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur na dan, potrebovali bodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dan, dovršé neko delo v 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za isto delo 6 delavcev, ako delajo le po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le po 1 uro na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. 5 dnij, ako delajo po 12 ur na dan; ako bi pa |
| Zeleni listi (1896): | dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem |
| Biblia (1584): | ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo |
| Biblia (1584): | v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty |
| Biblia (1584): | folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na |
| Sacrum promptuarium (1695): | noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi |
| Divica Orleanska (1848): | zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rimca in prebrisaniga Gerka iz kamnatiga grôba, tolmači še v današne čase ohranjene napise, pokaži njim razvalíne tempeljnov , v ktérih so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi |
| Botanika (1875): | kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja |
| Gozdovnik (1898): | ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na prodaj, — skorej pozneje, ko druge leta. — Ravno pri sklepu današnjiga lista (ob šestih zvečer) je začel v Ljubljani sneg precej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pili. Taki pozverinjeni narodi se še, v osramotenje človeštva, do današnjiga dné na svetu najdejo; takim je zlo teško zverinsko sleči |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta Jesuſova beſeda ſpolnuje; nje ſpominj je v' zhaſti do danaſhnjiga dne. 37. Jesuſova zhaſtita jesha v' Jerusalem. Drugi dan ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moglo od rók iti, ampak je moralo saſtati, noter do danaſhnjiga dne! Pazh velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino dodélil tudi pomózh, tajiſtiga doſezhi, kakor nam ljubesniva prigodba denaſhniga ſv. evangelja kashe. I. V. 19. Kakor sapuſhene ſirote, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ ſam, kakor je s' dvema uzhenzama hodil po perpoveſti denaſhniga ſv. evaagelja. I. Kakor otrozi bras ozheta, k kor ovzhize |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | jih ſpremlja is veshe boshje na dom. — To je sapopadek denaſhniga ſv. evangelja; naj bode potem tudi nam prigodba lepiga poduzhenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mir sadobijo, ako le ſami hozhejo. Ravno per téj priliki deneſhniga ſv. evangelja Jesuſ ſvojim apoſtelnam veliko oblaſt isrozhi: kriſtjanam, ki |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dni popréd Lazara, ſvojiga prijatla, obudil, pride ravno v' jutru deneſhniga dné do Betſage, do eniga kraja, shé bliso Jerusalemſkiga meſta |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | na ljubesniv Ozhetovi dom. Satorej hozhem tri slate jágode is deneſhniga ſv. evangelja isbrati, ino jih vam sa popotnizo dati, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | človek brez razločka kakiga dela naúči, kteriga si že bodi. * Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jeſt ne vém kjé ſadniga drévja sa rejo dobiti. ” — V danaſhim zhaſu drevnih saſadiſhev (Baumschule) ne manka, is kterih ſe lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je vſim pravovernim kriſtjanam Jesuſ naſh isvelizhar, kakor ſe v' denaſhnim ſv. evangelji on ſam imenuje. I. Med pohlevnoj shivinzoj na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | eno rokó, s' drugo pa daja tolashbo, kakor Jesuſ v' denaſhnim ſv. evangelji, ki ſvojim uzhenzam terplenje napoveduje, pa tudi pomozhnika |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pridu obernili. Mala, pa veliko vredna rezh nam je po denaſhnim ſv. evangelji shenoſovo serno. I. Ni ga bilo uzhenika pod |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſerzam v' voljo boshjo podá, kakor naſ ljubi Jesuſ v' denáſhnim ſv. evangelji uzhi. I. V. 5. Na ſvéti je naſhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſhko kraljeſtvo, vſim pridnim perpravleno. Sa to tudi Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji nebeſhko kraljéſtvo hiſhnimu goſpodarju vpodobi, rekózh: „Nebeſhko kraljéſtvo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nikjér proſtora ne najde: tiſtokrat ſe vgeni, kakor Kriſtuſ v' deneſhnim ſv. evargelji, sakaj: „Zhloveku je zhaſt, ſe prepiranju odtegniti. “ (Prip |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | katero nam ſv. Janes kerſtnik v' puſhavi kashe, ino po deneſhnim ſv. evangelji osnanuje. I. V. 1. Priſhel je dolgo zhakan |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſkerbimo. ˛Se sa ſvoje poſhtenje modro potegniti, naſ Jesuſ v' deneſhnim ſv. evangelji uzhi. I. V. 46. Ni ga na semlji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je k' Ozhétu podál: — jo je sapuſtil tudi nam, kakor denéſhnim ſv. evangelji beremo. I. V. 23. Med vſimi ſtvarmi na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nekoliko dni pred ſvojim bridkim terplenjam v' Jerusalemſko meſto, po deneſhnim ſv. evangelji. I. Kralji in poglavarji ſo ſvoje dni v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in ſe ponishati, kakor vidimo in ſliſhimo ſv. Janesa v' deneſhnim ſv. evangelji. I. ˛Sv. Janes kerſtnik ſe ljudém v' puſhavi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | To je ſv. ſeme beſede boshje, od kteriga nam v' deneſhnim ſv. evangelji Jesuſ, naſh ljubi uzhenik, tak lepo pripodobo rasloshi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | terplenje ino ſmert nebeſhke vrata odperl, ino ſe ravno po deneſhnim ſv. evangelji nasaj k' Ozhetu odpravlja. Is ljubesni do njega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kar je bilo, naj naprej ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen list Nr. 13 perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še en cel ostal. Vprašanje: kakó je to mòglo biti? Današnjimu listu je perložen list Nr. 10 perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih bilo ravno sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi ta dva taka bila, kakor jih je še veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan današnji ? Res je sicer, da žito je še zmiraj tiste podobe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški |
| Biblia (1584): | ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem |
| Deborah (1883): | Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nar lepſhi ſvetiga shivlenja nam je Jesuſ ſam, od kateriga denaſhen ſv. evangelj govori, de je raſtil ino mozhen prihajal po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | drushna angeljſka. III. Veliko toshujete, vi goſpodarje in goſpodinje! den denaſhen ſlabo drushino; alj ſhe vezh ima pravizhen Bog zhes vaſ |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bil, ino zelo vezhnost bres plazhila oſtal; sa to govori denaſhen ſv. evangelj, de klizhe ino najéma, kakor ſkerben goſpodar, o |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bogu imajo nagnjene miſli in shelje. Tako isvoljeno tovarſhtvo nam denaſhen ſv. evangelj pokashe. I. Poſhtena ino ſveta je bila drushba |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe raslega njih veſeli glaſ, in tudi naſ ſhe den denaſhen rasveſelijo beſede ſv. Pavla, ki pravi: „Mi vémo, komu vérjemo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | godi ſkos ſlabe pogovore. Naj bi priſhel vſmileni Jesuſ den denaſhen med vaſ mlade ljudi, kakor ſe je dvema uzhenzama po |
| Življenja srečen pot (1837): | poſlúſhali, hudobni pa ſmertno ſovrashili. — Ravno taka ſe ſhe den denaſhen godí. Kar pravizhni ljubijo, to krivizhni ſovrashijo, ino kdor jim |
| Življenja srečen pot (1837): | tern v' peti; zherteli ſo jih, kakor ſhe tudi dan denaſhen neumni ino hudobni kriſtjani ſlushavnike zeſarſke ſovràshijo, katerim kaj plazhovati |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | podoba teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat ſe je Jesuſ v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prepovédanih dnevih meſo jé njegova nepokorna duſha. — Veliko je den denaſhni mehkushnih kriſtjanov, ki vſi oſlaſtni toshujejo, de ſo jim poſtne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nam bodo perneſle, nam dále zlo nebeſhko kraljéſtvo, poſebno pak denaſhni dve slati podobi. Kakor is maliga serna israſte veliko drevó |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoji zhaſti ino oblaſti pride, ſvojiga ljudſtva obiſkat, ſhe den denaſhni njemu s' lepim ſuknam pote pogrinjajo. Pogrinjali ſo tudi Jesuſu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſo iméli, ino vender ſo veliko lét sdravi bili, dokler denaſhni oſlaſtni ino poshréſhni ljudjé per vſi ſvoji dobroti teſhko petdeſet |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tak lepo pripodobo rasloshi. Ljubi kmetje! zhe nobeden, tak ſaj denaſhni ſv. nauk sa vaſ mora prijeti; sakaj, prav po domazhe |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Tretje oblazhilo je ſtanovitnoſt v' dobrim. Judovſko ljudſtvo je na deneſhni den s' velikim glaſam Jesuſa zheſtilo; alj pet dni po |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, vezhni ˛Sin nebeſhkiga Ozheta, pravi Bog, kakor nam ga deneſhni ſv. evangelj pokashe. I. Jesuſ je hodil v' Judovſki desheli |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | uro ſe primimo ſvojiga pravizhniga déla; sakaj to dolshnoſt naſ deneſhni ſv. evangelj uzhí. II. 1. Zhlovek je po ſtorjenim grehi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino shaloſt sopet v' veſelje ſprémenja. Téga nam je prizha denéſhni ſv. evangelj, v' katerim Jesuſ od ſvojih uzhenzov ſlovo jemle |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, ſam boshji ˛Sin, na té ſvet, je vsel na deneſhni den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ni priſhlo grosovitnimu kervologu v' roke. II. Kar ſe je deneſhni prasnik goditi sazhélo, to je prerok Isaia (60, 2—5. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtoril, njega poiſkat. Ptujzi ga iſhejo, najdejo, ino ſhe den deneſhni molijo, Judam pa je boshje kraljeſtvo odvseto kér niſo marali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſih ino na semlji? V. 4. Kar je Jesuſ na deneſhni den dopolniti hotel, je shé okoli pét ſto lét popréd |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſ, naſh nebeſhki uzhenik, v' ſvojih naukih raslaga, ino v' deneſhni ſv. evangeljſki pergodbi tajiſtiga podobo pokashe, kako velizhaſtno de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v |
| Gozdovnik (1898): | nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſpoſhtovati, ino poſtavam dolſhno pokorſhino ſkasati. — Kako gerdo je satorej deneſhnim mlazhnim kriſtjanam, kateri toliko hvalovrednih ſheg ſvete kerſhanſke zerkve ſvojovoljno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | današnjo k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se mora ravnati: Deni današnjo smetano v čedno posodo, in potem ji včerajšnjo smetano z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | k vmedenju potreba. Napčno je novo smetano k stari, ali današnjo k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se mora ravnati: Deni današnjo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſeſtre moje, enkrat tudi sa naſ! Na to naſ naj deneſhno ſveto godvanje opominja, ino ſrezhno vſtajenje doſezhi uzhi. II. 1. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | velizhaſtvo ſvojiga Ozhéta povsdignil. — Veſelo ino imenitno je pa tudi denéſhno godvanje sa naſ, o katerim nam je naſh ljubi Isvelizhar |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſvoje premagal. — Ravno tega ſpomin je navadno shegnanje leſá na deneſhno zvétno nedéljo, de bi ſe mi vſiga tega ſpomnili, ino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | prihodniga jutra ſodniga dné, v' katerim bodo pravizhni, kakor Jesuſ denéſhno veliko nedéljo, zhaſtitno is ſvojih pokopaliſh k' novimu shivlenju vſtajali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | odreſhenika; grosoviten bo drugi prihod — ojſtriga ſodnika, kakor nam gapopiſuje deneſhen ſv. evangelj. I. Obſòjen je bil zhloveſhki rod od boshje |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | take hiſhe divjá. — Blishej! blishej doneſ ſtariſhi ino otrozi! Vam deneſhen ſv. evangelj kashe na Jesuſa, Marijo ino ſv. Joshefa, kako |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vſaki hiſhen poglavár sa ſvoje ſkerbéti. Takiga sveſtiga hiſhnika nam deneſhen ſv. evangelj na ſtotnim poglavarju pokashe, ino vſe hiſhne predpoſtavlene |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | on uzhíl ino nam v' djanju pokasal, kakor nam prizha deneſhen ſv. evangelj. — Perpeljali ſo mu revniga zhloveka, naj ga osdravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Pili so ga”, mi da na odgovor; „kakor je dan današen sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetlo solnce, vas prebrisane Gerke bi tožil, de vraža še dan današenj čez lepo Kranjsko dežélo svoje černe perute razteguje, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je ne pozna dan današnji? Ali ni vse to spričevanja dosti, da je zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi hvala! Kar je bilo, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí cerkev na griču in sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi se pri davni |
| Fizika (1869): | razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj v polje vdelaniga ſvetá; tudi ljudi je bilo manj. Dan danaſhen ne teknejo paſhnje toliko. Veliko glav majhin proſtor hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lep deſet zhevljev viſok ſteber s latinſkim napiſam, ki ſhe dan danaſhen ſtoji. Drevó pa, s kterim je Zeſar Joshef II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo tadaj v podobah vſeſkosi le tega grajal, kar ſe dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe svédi ti, ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | zhiſtoſti,“ ſv. Ambrosh govori. — Koliko poſta bi bilo tudi nam den denéſhen potreba, ki nimamo pogoſto ſi ſkoraj sa kaj ſoli |
| Astronomija (1869): | stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih |
| Gozdovnik (1898): | kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi |
| Zoologija (1875): | tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je |
| Zoologija (1875): | konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava dakna bosh terdo span bo ona tabei dava noi reso- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv nai tvoje grenko terplenje noi smert mena knvzi priti daknabo vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsa tvoja mvja mad meno sastoin inv mena kferdamene svshv daknabom nadv- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedno kaj verliga isuril. V Rakovniku 9. dan kosaperſka 1843. Danecki. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſpomina Me peſmi pojó ! Poſtavili 1819, popravili 1839 prijatli. “ Danecki. Zmes. (Repne gosence) so se letas, kakor od vsih krajev |
| Biblia (1584): | lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na |
| Genovefa (1841): | nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel |
| Tine in Jerica (1852): | jutri prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija, hočejo še danes jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | voriva. — Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v temni, merzli ječi ležim, jutri že hodil med |
| Oče naš (1885): | mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga škropila; pa molitev |
| Revček Andrejček (1891): | vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj |
| Revček Andrejček (1891): | videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti |
| Zeleni listi (1896): | včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti |
| Divica Orleanska (1848): | puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne. ) Sovét je drag |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je |
| Valenštajn (1866): | Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel |
| Mlinar in njegova hči (1867): | In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija je bil pri meni ter me |
| Ultra! (1867): | vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſlepote naſ ſv. mati katoljſhka zérkev sdramiti shelí, nam rezhe deneſ, sadno nedeljo rasujsdaniga puſta, evangelj od ſlepiga brati, de bi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi vsmileniga Jesuſa sa ſvojiga pomozhnlka imela! Sato poſebno vam deneſ, vi goſpodarje ino goſpodinje! na ſtotniga poglavarja v' ſv. evangelji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | perpravljati, toliko dni ino lét isvelizhanja ſvojiga samudiſh! Premiſli torej deneſ: Kako drag je isvelizhanſki zhaſ tvojiga shivlenja. Eno ſamo leto |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | veſelo gledamo, ſvetlo juterno svesdo kerſhanſke vére, katere trojni god deneſ poſvezhujemo. Doneſ obhajamo veſel god rasglaſenja Jesuſa Goſpoda naſhiga med |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bratje ino ſeſtre! na pragi med novim ino ſtarim letam deneſ poſtojmo, preglejmo ſhe enkrat pretezheno leto, ino prihodno premiſlimo. — Bilo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | boji samuditi isvelizhanja ſvojiga. O tak sdrami ſe zhlovek ſaj deneſ, ino premiſli v' jutro noviga leta tri poſebne reſnize, katere |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in miloſt boshja je v' njem bila. — Praſhajmo ſe mi deneſ v' sadno nedeljo ſtariga léta, ali ſmo tudi mi na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dobriga ſtori, po isgledi Jesuſa, kateriga obresovanje s' novim letam deneſ obhajamo. I. Kakor brodnár, ki po tekozhih valovih ſvoj zholn |
| Fabule ino pesmi (1836): | ti! « »Ne! tega nem’rem jas preneſti. ˛Strik - ſhtrik ſhe dneſ ſi môrem ſpleſti, Jas s’ njim ſi zhém shívlenje vset |
| Fabule ino pesmi (1836): | da ſi shlahta ſta, No ſe sa ſtrize mata. Sa dneſ, meſar ſi miſli, bo Sadoſti; vseme sdaj ſlovó: Roké ſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | No muzhí. Míza mu na vuho pravi: Martin moj! Martin! dneſ me v’ ſhpot ne ſpravi, Lon bo tvoj! Kerga vupam |
| Fabule ino pesmi (1836): | je pregréha tvoja b’la, Da je tak dugo ſkrita Dneſ ſhe le ti na pamet ſhla? »Ah, luba moja shena |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhe pravim: Od bolesni zhi osdravim, Naj bo sjutraj ali dneſ: Koſt ſi zhéva sveſto talat, Ti dobiſh te vekſhi falat |
| Fabule ino pesmi (1836): | pomagat’? Tak guzhíjo ſkopi: Bo sjutra shiv, da ſmert she dneſ is njega ſôpi? Sdaj kzhaſi fige talaj, pol od njih |
| Fabule ino pesmi (1836): | kralizha sa malo almoſhtvo, Da s’ njoj shivlenje ſi sa dneſ natégnil bo. Tê kralizh ſegne v’ shepe, iſhe no gledí |
| Fabule ino pesmi (1836): | da je oſnal jarem gor: Sdaj v’ ſhtalo ſe poshêni! « »Dneſ, da ſem vun na paſho ſha, ˛Sem ſlabi ſe potêknil |
| Fabule ino pesmi (1836): | s’ veſeljom ti damo to zhaſt, Da ſhparala ne ſi dneſ maſlo no maſt: Ker nazhi ſi miſli, lash v’ pameti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſholo? ” „Oh,” Jure isdihne, „ko bi le mogel: ſhe doneſ bi hotel biti ſhtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhém |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | biti domá. Sdaj je she hlad, sa to bom ſhe doneſ nekoljko ur ſhla; jutri bi zelih dvanájſt ur obhoditi ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sazhél. Hvala Bogu, de vaſ ſpet vidim; neisrezheno me veſeli. Doneſ vaſ naprej ne ſpuſtim. — Rotijka, poſtreshi jeſti ino piti, kar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pervim' ſpomladanſkimi zvetlizami preſivno obſján. „Kako lepo jaſno vreme je doneſ! sazhne Mariza rezhi; in kako lepo je naſh selen travnik |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhloveka rasshalila; sakaj bila je — slo slo posabliva. Marſkaj je doneſ obljubila, na kar she jutri vezh miſlila ni. Pogoſto je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti daſh meni dons doſti hipkov, v' katęrih bi jeſt vtęgnih moje svelizhanje naprejgnati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons je moj veſsęli dan. Tonzhek poje. Shaloſtna je duſha moja |
| Tine in Jerica (1852): | s. Jakobam je bilo — tako še dobro vem, kakor bi dons bilo. Tine. Tudi jez. Jerica. Šle sve s sestro v |
| Tine in Jerica (1852): | jih moramo v hiši imeti. Se živina, pravi nadalje, je dons kaj boljšiga jedla. Tudi nje nej bo danes boljši dan |
| Tine in Jerica (1852): | mi še toliko časa živeti dal, dokler svoje otroke zredim. Dons pa sim se spomnila, kakor bi jaz s tem Bogu |
| Tine in Jerica (1852): | se srečno omožila. Moram tedej, sim si mislil prec, še dons pri nje biti. Tine. To je bilo pravo. Jerica. No |
| Tine in Jerica (1852): | otroka na ulicah me je sram. Tudi domu ne morem dons iti. Fajm. S tem nič boljši ne storiš.. Kaj si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin tatrezhji Bveg S. Dvh noi ti obareita mena N. nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi 3. parshone pelam jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | merdrarje noi ravbarje perzieſtah? S. SHEGEN. Oh Shegnei mene nës inv spvevi is vsiemi Shegnami noi molitvami inv ispsaltarji noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kaspar † Melbar † Bolteshar † Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta S. Speshiza Je- |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev |
| Zlatorog (1886): | Zdaj steče sèm, zdaj spet drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Gabriel zheshenje pernesl. 137 XXXVI. MAria morska svesda, al sgudna Daniza. 138 XXXVII. Salve Regina. 139 XXXVIII. Po te prejdne, Salve |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | XXXVI. PESM. Maria morska ſvesda, al ſgodna Daniza. 1. Ave o ſgodna Daniza! * poſdravlena bod’ Diviza’ * Mate nashega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Maria morska ſvesda, al ſgodna Daniza. 1. Ave o ſgodna Daniza! * poſdravlena bod’ Diviza’ * Mate nashega Boga! Ave o nebeshke vrata |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mezh, potroshtan poidesh od letod prezh. 2. Koker ta ſjutrenja daniza * prihod t’ga sonza napovduje: * toku ta nov rojena D |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na ta |
| Genovefa (1841): | in de ſo ptizhki odleteli. Ko je pervikrat lépo ſvitlo danizo saglédal; ko je nékdaj med zhernimi, tamnimi hvójami lépo vezhérno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sto, ampak na tavžente. Lepo prosim, sl. vredništvo „Novic” in „Danice”: ker ste že toliko dobrega storili in že mnogim kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo, in kakor imamo mi kmetijſke in rokodélſke novize: tako bodo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bogaboječi Daniel sedi v levnjaku, zapušen od ljudi, med levi; pa Bog |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Bog pač dobrotljiv! Kdo bi ga ne ljubil? 49. Daniel v Babilonski sužnosti. Kakoršna se je Izraelskimu kraljestvu zavoljo njegovih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | reče: „Služabnik božji! na južino ki ti jo Bog pošlje! “ Daniel reče: „O Bog, vender me le nisi pozabil! “ Je vstal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njegovo postrežbo, ino jim jed od njegove mize dajati. Ali Daniel, naj boljši Judovski mladeneč, si je to v greh štel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki ti jo Bog poſhlje! “ Daniel rezhe: „O Bog, vender me le niſi posabil! “ Je vſtal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj boljſhi Judovſki mladénezh, ſi je to v' greh ſhtel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſhaſt. Tudi Daniela ſo ſilili, de bi ji molil. Pa Daniel, sveſti ſlushabnik boshji, ſe je v' bran poſtavil, ino je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obledéti ino smedléti, ino sa glavo bi ſe mi majalo. “ Daniel pa le ſhe proſi: „Poſkuſi naſ le deſet dni, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bog pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ga gotovo rastergali. Kedar v' levnjak pogleda, kar ſedí Daniel bres vſe ſhkode med levi, sdrav ino veſel, kakor paſtirzhek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iménu, ino potlej pa drakona, to je, kazhjo poſhaſt. Tudi Daniela ſo ſilili, de bi ji molil. Pa Daniel, sveſti ſlushabnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Daniela rekel is levnjaka vseti, ino nameſti njega vſe tiſte v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Babilonu pred levnjakam ga na tla ſpuſti. Habakuk je saklizal Daniela, ino rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki ti jo Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor previdiſh. “ Králjev ſlushahnik je ſtoril tako, ino proſhnja dobriga Daniela je bila uſliſhana. Ino glej, ko je tiſtih deſet dni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih, poſtavim, od Abelna, ˛Sema, Jafeta, Isaka, Joshefa, ˛Samuela, Davida, Daniela, Tobija. Nad temi boſte veſelje imeli. Kakor v' serkalu ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelò nizh ne dájo ſheſt dni, de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | si Bog, ino pa nihče drug! “ Per tej priči je Daniela rekel izlevnjaka vzeti, ino namesti njega vse tiste v levnjak |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Babilonu pred levnjakam ga na tla spusti. Habakuk je zaklical Daniela, ino reče: „Služabnik božji! na južino ki ti jo Bog |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž je ves zamišljen, nazadnje spregovori takole: „Tisti, ki je Daniela v levnjaku, in tri mladenče v ognjeni peči obvarval, — Tisti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje S. Jakoba noi ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov kraj. ˛Sedmi dan je priſhel kralj k' levnjaku po Danielu jokat. Veſ rad ga je namrezh imel, ino levi, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neſel kruha. Pa angelj boshji mu rezhe: „Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod, ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe Babilonſko kraljeſtro priſhlo k' ſposnanju praviga Boga. Bog je Danielu, ſvojimu ſlushabniku, marſikake prihodnje rezhi rasodel, ſ' kterimi je ſushne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njegov kraj! Sedmi dan je prišel kralj k levnjaku po Danielu jokat. Ves rad ga je namreč imel, ino levi, je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu služabniku, marsikake prihodne reči razodel, s kterimi je sužne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nesel kruha. Pa angelj božji mu reče: „Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Gospod, svoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirzhek med jagnjeti. Kralj sashene glaſ rekozh. „Oh, Goſpod, tí Danielov Bog, velik ſi tí, ino le tí ſi Bog, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vsak le dve leti sedeti; vsi drugi so popolnoma oprosteni. Danilovič je med tem že v ječi umerl. Iz Serbije. Kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | prekucijskega naklepa obsojeni, milost skazali tako, da na smert obsojeni Danilovič in za pet let v težko ječo obsojeni Paskovski imata |
| Revček Andrejček (1891): | zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je celó sonce zmotilo in enkrat za dve uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se |
| Ferdinand (1884): | Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od po štir do |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brizhi inv prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor vſi drugi. Vſi uni ſo le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog |
| Genovefa (1841): | na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo |
| Divica Orleanska (1848): | Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše svoje imé in dar , ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se |
| Ta male katechismus (1768): | urednoste, inu hvalle te naperglihane Divize, katira je is susebnemi darmy boſhjami, inu imenitneme zhednostame lepu obdana; koker tudi de ſraven |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perpusheneh imellu, inu moji deslih is uſſemi darmy ozirani naturi sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Duha verjemo mi Treko Perſhon Boshio, Katiri nam s'svoimi darmy Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ſtas da ti mene stiem daram S. Dvha obdarvjash kaker siti svetiga Johannesa obdarvvov dati mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' hiſho ſtópi, padejo vſi na koléna, vſak ſ' ſvojim daram v' roki. Joshef jih prijasno posdravi, ino rezhe: „˛So li |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova |
| Ta male katechismus (1768): | Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med |
| Robinson mlajši (1849): | vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj |
| Zeleni listi (1896): | mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zgodi, Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto |
| Maria Stuart (1861): | svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje |
| Zeleni listi (1896): | kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo |
| Tine in Jerica (1852): | nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več |
| Blagomir puščavnik (1853): | zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali |
| Zeleni listi (1896): | povem! — Pred eno uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše |
| Slate jabelka (1844): | prezej sapije ali po nepotrebnim sapravi, ne ſmé s’ milimi darovmi v’ greſhnim shivljenji podpiran biti. Nar boljſhi dar sa taziga |
| Slate jabelka (1844): | ko bi bil on ſlushabnik, njegov ſlushabnik pa goſpodar. »Med darovmi, ki ſim jih od Boga prejela, ga poſebno sahvalim, de |
| Genovefa (1841): | rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v daréh in véſh zhlovéſhkimu ſerzu v êni uri teshave mnógih lét |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je, tù v tej sveti uri«, odgovori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku |
| Robinson mlajši (1849): | tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej réči, ko |
| Robinson mlajši (1849): | do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson |
| Robinson mlajši (1849): | ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati |
| Robinson mlajši (1849): | sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena |
| Divica Orleanska (1848): | z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nega isdau, inu je h' nym reku: Quid vultis mihi dare? & ego eum vobis tradam. Kai ozhte vi meni dati? inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De Juda Proditore. Od Judesha isdajauza. Quid vultis mihi dare, & ego eum vobis tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta naſrezhni kup teh Judeshovih beſed: Quid vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? lete hudobne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſramniga greha, v'katiriga bi te Judeshove beſſede: vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? na sapelale. Nazhiſtoſt, preſhiſhtvu, vbijeine |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt jamau darazhash ujemeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe perdjano |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nima nikamor na ſvoje naſloniti. “ Jesuſ je nekedaj tempeljnu v' darívnizi naſproti ſedel, ino gleda, ko ſo denárje va-njo metáli. Veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaki téh sedem mladik sedí ena umetnica, deržeča v roki darilnik, iz kteriga se vzdigujejo nebeške dišave v slavo nebeške varhinje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar |
| Stric Tomaž (1853): | prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu |
| Divica Orleanska (1848): | knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj Janez! Naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj |
| Ferdinand (1884): | ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih |
| Zeleni listi (1896): | Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tem, de so iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za srečno znaminje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 12 še dobro ohranjenih lešnikov našli. Obedvoje je bilo ajdovska daritev iz tega namena, de bi jim boginja rek in studencev |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | v nebó vzerta: „Tebi, o Bog, naj bo dana v daritev in tvoji milosti in tvojimu usmiljenju naj bo vsa izročena |
| Oče naš (1854): | Nacek, kadar v cérkev prideš, kjer mašnik namest Jezusa sveto daritev opravlja, kjer verni v molitvi klečé in s hrepenéčimi, po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor so našli zapisano na njegovem grobnem kamnu. XXVI. Sprejeta daritev. Ves dan so bolnici menda prav vesele misli polnile serce |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ta je pri tacih priložnostih altar, na kterem praznujemo sv. daritev. Na stenah vidite podobe, kakoršne so pri nas najbolj navadne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so vsacemu nekaj pokopališč ali katakomb, v kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež so si izvolili katakombo Kalistovo, česar je |
| Ferdinand (1884): | jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev v našej cerkvi,« poduči ga mati; »na oltarjih se daruje |
| Ferdinand (1884): | cerkvi,« poduči ga mati; »na oltarjih se daruje neskončno svetejša daritev. Ono jagnje je bilo le predpodoba naše daritve. Tega še |
| Deborah (1883): | sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah |
| Deborah (1883): | ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je, boljši „kakor tvoj; če meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem vred memo teh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in dar , ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | takim je Jesuſ v' svelizhanje. 7. Jesuſ v' tempeljnu Bogu darovan. Perva hoja Marije, ko je po rojſtvu ſvojiga ſina is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugi dan , Tak sa zhaſam zhaſ prihaja, Nam na novo darovan. Uma luzh zhloveku ſije, Dan na dan ga bolj rasſvet' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zadobí; zakaj vse, kar je s tvojim duham in čutilam darovano ali storjeno, je Bogu in ljudem dopadljivo. — Primeril te bom |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Dopade naj mu djanje Odpravljen'ga daru. Zvirk gnade bod' to darovanje Nam dolžna čast Bogu. 2. Deržimo pomoč' božje Se skoz' |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tvoj ga Sina Telo in prava kri. 2. To naše darovanje, O Bog! ne zverzi ga; Vse misli in vse djanje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Darovanje. 1. Kaj bi Tebi, Oče, dali? Kaj bi z mašnikam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mladeneč, njegov navdušeni obraz, mili in neprestrašeni njegov glas in darovanje samega sebe za svoje prepričanje, to vse je ganilo strašljivo |
| Čas je zlato (1864): | jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z menoj misli. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in molil |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bo obvaruval * pred vezhno navarnoſtjo, * Bug’ ga bo ob smerte darval * s’ svojo gnado, miloſtjo. s’svojo idtr. 9. Sa tu |
| Štiri poslednje reči (1831): | terpljenje in preganjanje, ktere je ſkrivaj v' shivljenji vſelej Bogu darval. To ga v' sadnji uri troſhta in mu britkoſti pomanjſha |
| Divica Orleanska (1848): | se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo |
| Čas je zlato (1864): | treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat |
| Divica Orleanska (1848): | in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je |
| Divica Orleanska (1848): | sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj! |
| Robinson mlajši (1849): | dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
| Roza Jelodvorska (1855): | ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | idi na goro Morjo, ter mi ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje |
| Maria Stuart (1861): | je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar in se nasmeje, kakor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokleknejo, ino ga molijo. Po tem odpró ſvoje sakláde, ino darujejo detetu slato, kadilo ino miro. Is ſerza ſo ſe veſelili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko stopi k vodi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | raj. K darovanju. 1. Naj, Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo; Sicer kruh je sam na sebi In vino zgolj samo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Opri slabosti svojih otrok Ti velki Gospodar! Za spravo zdej darujemo Tvojiga Sinu zročujemu O Bog, skoz njega sveto kri Vse |
| Ferdinand (1884): | pridelke. »To je vrlo,« reče. »Ali zakaj pa mi ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in |
| Zeleni listi (1896): | dne Vida, »skoro pridejo božični prazniki in tedaj jej kaj darujemo«. »Dà, dà«, rekó vsi veselo, »storimo to, storimo! « »A, kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano |
| Divica Orleanska (1848): | življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za najti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokler uwoſhez prose, temuzh kader vide enega potrebnega, se jèdernu darovitna skaſhe; ſakaj katire more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh |
| Kuharske Bukve (1799): | dreva, zhiſta sharjávza, varna inu ſkopa roka per polenih, vender darovítna po potrebi, de ſe jęd nezmári predolgo, ampak v' eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej is Rimske Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti |
| Fizika (1869): | 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel |
| Fizika (1869): | 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta shebranje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 60. KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel? |
| Mineralogija in geognozija (1871): | časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika |
| Gozdovnik (1898): | kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju |
| Astronomija (1869): | sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego luna, se |
| Kemija (1869): | njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 |
| Kemija (1869): | zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko |
| Gozdovnik (1898): | Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na |
| Ta male katechismus (1768): | v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna |
| Sacrum promptuarium (1695): | pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati |
| Sacrum promptuarium (1695): | manuum tuarum, quia manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener |
| Sacrum promptuarium (1695): | poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh |
| Pozhétki gramatike (1811): | povédati isjémanje: si non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que, tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | constance, ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | je ſturil neglédama na moje pogovarjanje; (:nemárama sa moje beſéde ; deſlih ſim ga pregovarjal:) Sa kasati en nasir. Envers. Charitable envers |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi; si ce n'est que, ako li, zhe li, quoique deſlih; jusqu'à ce que, dokler; avant que, préden, préd ko; non |
| Pozhétki gramatike (1811): | condamation. Poleg dalje, de vſak moshki slog, ktir je dolg, deſlih sa njim sahaja ſpét en moshki slog, je ſhe bol |
| Pozhétki gramatike (1811): | Cette image, toute amusante qu'elle est, ne me plait pas, deſlih je ta podoba ozhem dopadliva, mi vunder ni vſhezh: ces |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtari ſo ta grad sidali. 9. Tout na meſtu quoique, deſlih, kakorkól, ino na meſtu entièrement, veſ, nima mnoshniga pred moshkim |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjimu, deſlih je naméſt mnoshniga nameſtiména, poſtavim: ne rezhemo ſamo c'est moi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker ima biti tedaj nikar ne piſhi: onneur nameſt bonneur. Deſlih bonneur piſhejo s' dvema n vunder bonorer, zhaſtiti, ima li |
| Robinson mlajši (1849): | do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da bi se |
| Robinson mlajši (1849): | sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden |
| Oče naš (1885): | lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas čaka še veliko dela. Ker pa še dovolj manjka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati; pa Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo zanemarjene, vendar je v |
| Kemija (1869): | popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov |
| Kemija (1869): | z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina |
| Zoologija (1875): | Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne |
| Gozdovnik (1898): | Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mi, jih ne več kakor kakih 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila že oba zlo perletna. Tisti pa, ki je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa k shaloſti ſlednjiga zhaka; Nekter ſi jo ſam oſkerbi, Deſravno ſe tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. 16 |
| Rudninoslovje (1867): | mer, i to v tenke, gibke, toda ne prožne listke. Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ |
| Gozdovnik (1898): | njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate? « »Prav dobro, dasitudi ga videl še nisem nikdar,« odgovori pristavnik Pena, ki je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash od jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SIT SEMPITERNUM Amen. TA 65. KAPITL. Andrugi Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S. S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In VIna. Čuk. Vošila Novic ob novim letu. Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich Eiderdunen bette, Und dass für seine Müh' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bin von meinem vorgerückten alter und von arbeiten so bedrängt, dass ich bedauern muss, mich in einen briefwechsel, der mir grossen |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | sie schon ad mores bringen, und auf die Finger klopfen dass die Köpf wegspringen sollen«). Ravno tako žalostno kakor na Slovenskem |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | sich anjetzo in Resolution befindenden Anbringen, (se. ist beschlossen worden), dass man von obgemelten Geldern 100 Ducaten dem Herrn Secretair Abelle |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dash ti ludem noi bogu dopadou. H' pervomi morash sjutra prad |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bie alten Lehrer der chriſtlichen Kirche vorzugsweiſe: heilige Wäter; denn, daß ſie den chriſtlichen Volke wahre Väter waren, bewaiſen ihre geiſtreichen |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | der Zeit gemäß beſonders für das Landvolk gemacht worden, ſo, daß durch den Lauf des Kirchenjahres die vorzüglichſten Pflichten der verſchidenen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo in koristno je, de nam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami |
| Sacrum promptuarium (1695): | diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. |
| Robinson mlajši (1849): | tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se |
| Zoologija (1875): | hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite |
| Fizika (1869): | odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le |
| Fizika (1869): | se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s |
| Fizika (1869): | 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po |
| Fizika (1869): | té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj. |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | andoht usolei sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se bo tahe ta Sveta Korona perkasava |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjo gnado vsolei obdarvov inv obdielov, jas tabei tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje teſti sviti blek dai sad noi rezi da vsazham puev frertlze ure ga anamavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha † pomai Bueg Sin † pomai Bueg S. Duh † Amen. Potam dai ti te Kruh sad daji dajo tei piknjanei she- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaz is shegnano vodo pokropi noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemi ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues resviezhenje S. Duha serze tah viernah resveseliti noi poduzhiti, dai nam vteſtomi S. Duhu vse prov sa- |
| Biblia (1584): | je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen. |
| Genovefa (1841): | Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in vode in daj to velíki shivini vſe en pót 3 — 4 krat na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si neki ti, o človek! ki se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev |
| Oče naš (1854): | cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera Vas ne |
| Gozdovnik (1898): | pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven |
| Ta male katechismus (1768): | Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit |
| Ta male katechismus (1768): | prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria |
| Valenštajn (1866): | Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti † Z † DIA † BIZ † SAB |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu na perſt podei an tak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS † ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na miso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al tu prapovei dablek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sagodejo. ) Matizhek poje. Sdej sapojmo , sdej vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons je moj veſsęli dan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sapojmo, sdej vukajmo! Moshję. (Eden drugmo Shenę. (Ena drugi ogen dajmo ! Jęsa, shaloſt &c. &c. Nęshka poje k' Baronu. Bręs samęre |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja, Tù naberemo drobniga péska, — Pesčik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v kakoršnem koli jeziku. To terja spodobnost, to terja omikanost. Dajmo vsakemu, čto je njegovo! Pravi Slovenec, poganjaje se za svoju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na njegovem lastnem svetu in dajmo mu pomočkov v roko, gotovo si bo začel sam prizadevati |
| Gozdovnik (1898): | ako jih hočemo preteči. « »Tako tudi jaz menim,« priglasuje Pepo. »Dajmo pa poglejmo, da pridemo naprej. « Za sedaj se jim ni |
| Rudninoslovje (1867): | torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le v eno mer, i to v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zaslužila; samo v mesto k rodbini naj me nikar ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti |
| Rudninoslovje (1867): | enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. |
| Gozdovnik (1898): | ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary |
| Kemija (1869): | listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in |
| Kemija (1869): | metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena |
| Botanika (1875): | njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali |
| Botanika (1875): | pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine |
| Zoologija (1875): | človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako: |
| Botanika (1875): | peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt |
| Pripovedke za mladino (1887): | Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana |
| Divica Orleanska (1848): | tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo |
| Fizika (1869): | za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista |
| Fizika (1869): | privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji |
| Botanika (1875): | spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka |
| Genovefa (1841): | ſe me, in Bóg ſe bó tudi vaju uſmilil. Ne dajta ſe od zhaſniga plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih |
| Biblia (1584): | pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh |
| Biblia (1584): | isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo bomo na kruh masali. Jes, Ako mi zhbele |
| Divica Orleanska (1848): | reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna |
| Divica Orleanska (1848): | v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ves spreminy. 24. Sdej, ſdej! plakajte se ozhy! Nameſt vode dejte le kry! Zhe v’ glavi doſti ni kryvy, Nej se |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | m’i, kje ga dobim? O vi hribi, inu doline! Dejte m’i k’tir’ga lubim. 4. Vi Jeruſalemske hzhyre |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Kom’ serze dati, vas spomnem: Lubite sam’ga JEſusa, Tem’ dejte vse vashe serza, 5. Vredn je on vse lubeſne; Kjer |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lube, lubite! Lubeſn s’ lubeſnjo vernite! Pejdte ſa njegovem duham! Dejte ſhelle nasprut ſhellam! 16. JEſus ſazhetk t’ga vsmilenja! Vpanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev |
| Genovefa (1841): | ſi me s tém otrôkam obdaril, Ti ſi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Têbi gré! Têbi naj bóde tudi veſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vero, da ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de |
| Zlata Vas (1850): | in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal za prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | exempel te ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam je Chriſtus dau, inu pokasou? ali nas nabo ſramota obshla? pogleimo le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oteu ſturiti, saturei ſim ſe zeliga v' tvojo volo zhes dau. Pole mi nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' negovo volo ſvojo volo, inu shelie popounima zhes dau. Inu leta je ta pravi pot vſe ſvetuſti, inu ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati, inu je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſedo, inu exempli podvuzhiu, katirimu je to mozh zhudesha delat dau, de je Chriſtus tudi od nega terpeti mogu, zhes tu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | en dobriga sturiu. Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus pokure pomozh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven deliti |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | narbulſhiga Ozheta ſposnali, lubili, jenu bogali: koga bo on nam dau? Od. Koker on je sdej v' Nebeſsih is ſojo zhaſtjo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kruh, je sahvaluv , po-ſvetuv (alisheęnov) inu reslomuv , inu ęa je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemſſe, inu jęjce: letuje moje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim Jogram, inu je rekuv: Usemite, inu jęjte: letu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſam, dokler Goſpud pride , katiri bo tudi uſſe na ſvitlobo dav, kar je v' temmah ſkritiga : inu bo teh ſerz ſvjetuvanja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv: pyte is teęaulli: ęakaj letu je moja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv: pyte is tega uſſi: sakaj letu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſte Ozheta kej v' mojmu imęnu proſſili, tok vam bo dav. Daduſſehmav niſte vi nezheſſer proſſili v' mojmu imęnu, Proſſite, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kolkerkol njeh je pak niega goriusellu, tem je on oblaſt dav, de bi Boshji otrozi poſtalli, tem , katiri v'njega imę |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav: |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog gleda velíko bolj na naſhe ſerze |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti dala, pa tudi ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge |
| Divica Orleanska (1848): | več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim svetu, Božji |
| Oče naš (1885): | iti. Pa Šviška gosposka se je temu zoprstavila in je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka |
| Ta male katechismus (1768): | Mi pojirvamo, de be se nam pomuzh gnade boſhje dalla, de be volo Boga Ozheta nam ſemli, koker se od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en prigled dalla uſſè preneſti, inu dokler so ony sa nama hodili, toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je nje Mate Boſhja perkaſalla, inu ſahvallila, ter na ſnanje dalla, de je nje prov Iubu, de je ona po zelemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ona hkala. inu predalla, inu en paſs timu Chanansarju dalla. Muzh , inu zjer je nje oblazhilu, inu na poſledni dan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Korona perkasava dakna bosh terdo span bo ona tabei dava noi reso- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami |
| Genovefa (1841): | muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in |
| Sacrum promptuarium (1695): | sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti |
| Blagomir puščavnik (1853): | nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve |
| Biblia (1584): | inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali |
| Stric Tomaž (1853): | bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila |
| Fizika (1869): | 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega |
| Revček Andrejček (1891): | si morda že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek |
| Ta male katechismus (1768): | nash uſſakdane Kruh? Mi moleduvamo, de be se nam uſſe dallu, kar k' ohranenju, inu shpendiji nashega ſhivlenja toku dobru na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meſzov. Inu on je ſpet moluv, inu nebu je desh dallu, inu semla je ſvoj ſad pernesla. Lubi moji bratje! aku |
| Genovefa (1841): | vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. kaplan, de bi se Jim po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni |
| Robinson mlajši (1849): | Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko |
| Zlata Vas (1850): | kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih |
| Ferdinand (1884): | se je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. « |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta |
| Tiun - Lin (1891): | namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In |
| Revček Andrejček (1891): | časti so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar! |
| Gozdovnik (1898): | hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 pijastrov. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim kmetovavcam na znanje. To oznanílo se takóle glasí: „Za |
| Oče naš (1885): | bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s |
| Divica Orleanska (1848): | banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je |
| Fizika (1869): | vé da je njih napetost prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lazhnemu Lazarusu dash? Molituv tega uwogega je per Bogu veliku mogozhna, koker na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ne ozhy, ne usęsh. Odręſhesh njemu glavo, inu njemu pyti dash, ter njega po eni verſti ſa drugo se sprehajati puſtish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svoje telo mi daš, sam prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje dal |
| Kuharske Bukve (1799): | maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od greha prost. 5. Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh sagovoriti Sapopaden k'dir je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe vſeh. Trosht shalostnim ſerzam dat' , Krivizo volnu prestati. ' Surashnikam odpustiti, Da gnado Boshio dobiti. 10. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | To pregreho pregnat', Tist' je tudi mogozhen Nam brumnu ſerze dat'. Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſtur ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To je k' mirnimu shivlenju pôt |
| Biblia (1584): | hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela |
| Zlata Vas (1848): | težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vredno, kakor vsako drugo, le ime se mu mora drugo dati. Tako je na svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje |
| Biblia (1584): | on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete inu ves sese |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin Bveg † S. Dvh Amen. Oh Jesv vzhimene karknasnam inv daimene karkënëmam o Jesv dai mene gnado dabom tabe sveſtv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Bveg oh vsiga magozhni Bveg oh vesoko vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere si ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katere ſim tebi ſkasal? Ali sakaj ſi ti taku nehvaleshèn? dajmi rajtingo od tiga ſvętiga oblazhila tę nedolshnoſti, s' katęrim ſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi tolikukrat doſęgel, rajtingo od ſvętih Sakramentov, katęre ſi vshival, dajmi rajtingo od tebe, od mojga shivlenja, od moje ſmerti, od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti inu dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi dejo vano nouvo gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jo jei pernice gvale noi napersah inu od nueg noi dejo vano novo gaderzo noi potozhi an rink skues zerkoune duri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da jas knabom kervizhen stav bel devov svper moiga blishnega datvdei mene obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede |
| Botanika (1875): | Hudo strupene rastline so svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja |
| Botanika (1875): | imenovane rastline tega reda so pa koristna zdravila. Drevesasti kristavec (Datura arborea) z belimi, trobentami podobnimi cveti je lepo vrtno zelišče |
| Robinson mlajši (1849): | davam, da bi jih pred ne rabili, dokler jaz tega za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali |
| Zlata Vas (1848): | je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boljſhi ali ſlabiſhi semlja tudi raslozhena, in po vrednoſti na davk resvershena; po ti meri bi ſe nar loshej obzhinſke paſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neko kmetico iz Obloške fare, ki je prišla v grajšino davk odrajtat in pri prepeljanji iz čolna v silni potok padla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez |
| Zlata Vas (1850): | in le malo je bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker se bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al |
| Genovefa (1841): | Svojim podlóshnim bódi mili goſpodár. Ne obkladaj jih s prevelíkimi davki. Skerbi de bodo pravizhno goſpoſko, vrédne duhovne in umetne vrazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bila tlaka in desetina odpravljena, — odkupljenje desetine in tlake, — povišani davki, — mnogo slabih letin, — tú in tam po železnicah prikrajšani ali |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se vprašanja zarad jezikov; da to davkov nič ne zmanjšuje. Davki res ne bodo Slovanu manjši, naj govori slovanski ali nemški |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | dežel. Cesarski patent od 28. dec. oklicuje, da vsi cesarski davki z istimi pomnoženimi prikladami, kakor so bili lani, se pobirajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tako ogromno število občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in prikladi preobložene občine niso v stani, toliko stroškov prevzeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgobi, ktere mu goſpoſka s tem ſkashe, de mu per davkih perjenja. 38. Berazhvanje sa pogoriſha in pogorelze ſkos to drushbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošiti, pri kterih |
| Genovefa (1841): | sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kteri namestujejo davku podverženo ljudstvo, namreč: opát Eder iz Melka, opát Beer iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | 5. januarija 1881. Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dan današnji ne more in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki |
| Divica Orleanska (1848): | v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela |
| Sacrum promptuarium (1695): | sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj |
| Biblia (1584): | je pak k'nym djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak k' njim djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on, inu ty, katęri ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v Izraelski |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kar ga je mogel. Jonata, kraljev sin, je večkrat za Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | še raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške |
| Deborah (1883): | ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Pred premishïuvanjam sem jeſt uſſellej poprej v'moji kamerzi is Davidam mojem Rodovitnèkam v serzu ſdihuvalla: Daj meni ſaſtopnoſt, inu bom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grehe. Taku govory en ſveti Chrysoſtomus. Saturei proſsimo s' Kraylam Davidam, o Goſpud! katiri ſi biu sa volo nas taku mozhnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nihdar vezh tebi naloshiti. Per timu pa tebe s' Kralam Davidam Pſal. 24. ponishnu proſ- |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vsih strani. Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | po celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi |
| Biblia (1584): | vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On |
| Biblia (1584): | krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 3. Poſt. Prelubesnivi! ſpovni ſe, de Goſpud JEsus Chriſtus is Davidoviga ſejmena je od ſmerti uſtal po mojimu Evangeliamu , v' katirimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę Bethlehem: satu, ke je on od hiſhe, inu rodu Davidoviga biv, de bi ſe puſtuv sapiſſati is MArio ſvojo sarozheno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſmei rezhenu biti, od katiriga je v' timu 18. Davidovimu Pſalmu taku sapiſſanu: Exultavit, ut gigas ad currendam viam, a |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtus ta Goſpud v'Davidovimu mejſtu. Inu letu vam ima sa enu ſnamene biti: Vi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred njim ino sa njim ſo veſelo vpili: „Zhaſt mu, Davidovimu ſinu! Pozheſhen bodi kralj, ki pride v' Goſpodovim imenu! “ Med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila rodú kralja Davida. Toraj morata iti v' Betlehem, v' Davidovo rojſtno meſto. Taka daljna pot jima je teshko djala. Pa |
| Maria Stuart (1861): | Davison (stopi ji na pot). Nikar, kraljica! ne zapusti me, Dokler |
| Maria Stuart (1861): | nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma ji v besedo seže). Ne moja! Bog |
| Maria Stuart (1861): | s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da se spolni? |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od druzih, so vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja |
| Tine in Jerica (1852): | blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas že davno šolo imeli, in morebiti še več, kakor eno; kakor so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico |
| Oče naš (1854): | zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor sim zdaj, in od dné |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res |
| Viljem Tell (1862): | tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo |
| Čas je zlato (1864): | mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač že davno pozabil. Lenček se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi |
| Valenštajn (1866): | strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve, ali |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in |
| Zlatorog (1886): | Bog, daj na sveti dobro mi in léhko! »Tegà ni davno več«, odvrne Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Kaj njih pok ozhein tukej puſtíti? Shushek. (sunej) Ni davnu tęga , kar ſim jih vidil noter jiti; jeſt morem s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mojo shéno ſposnal, inu lubil — moje ſerzę jo je vshę davnu ſposnalu! — Otrozi, ſhe ene dni poterpite; jeſt bom poroko s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu toku naprej. Al mi Goſpoda ſmo te muhe vshę davnu popuſtili. Veſsélje inu vshiték , Nęshka , to je naſha poſtava. Dokler |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak na tihim kmęte podpihuje , inu te Suplike mashe. Ny davnu tęga, kar ſo ga na grad djali. De mo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega rad govorí; Němec pravi: „Wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über”. Taka se meni godi pri slovenščini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta dan. Gosta |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | obdaroval. — Ko drugo jutro kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ko se Davorin prebudi in v svojem žepu zlate denarje najde, vedel je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | za gruntne in naseliške opravila so prosti štempeljna in drugih davšin. Ptujci iz unanjih dežel in njih v unanjih deželah rojeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | so kmetije zanemarjene in slabo obdelane. Zavoljo tega ne morejo davšin opravljati in druzih dolžnost spolnovati; ne morejo živine rediti, kolikor |
| Blagomir puščavnik (1853): | davši ne vedo celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so |
| Robinson mlajši (1849): | priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan |
| Sacrum promptuarium (1695): | udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt |
| Fizika (1869): | in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela |
| Rudninoslovje (1867): | kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce |
| Rudninoslovje (1867): | hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem. |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l' |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na svetlo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi |
| Gozdovnik (1898): | Ako je Tiburcio sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij de Mediana se vzdigne. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé- |
| Genovefa (1841): | po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne |
| Sveti večer (1866): | čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože |
| Zoologija (1875): | Kljun je zdaj dolg in špičast, šilast, zdaj kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat |
| Rudninoslovje (1867): | ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III. O razkolnosti i lomu kristalov. Na kristalu |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti |
| Gozdovnik (1898): | reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni |
| Kuharske Bukve (1799): | vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu debelle, pomeni veliku snegá. Kader shabne jaize ſpomlad globoku v'vodi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ribe ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is |
| Fizika (1869): | kar skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz volnenine ali iz klobučevine, ktera se |
| Fizika (1869): | zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se z drgnjenjem dobljena električna iskra |
| Kemija (1869): | ter je eden vagal 21,9 grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napak narejene in ſkashene rezhi. Isdelke boſh vidil vezhkrat is debéliga ſtorjéne, bres nikakih permér, de ſi jih sháloſten . de tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2. Na enako velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. Lepiga polniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in zhes v vſih ſvojih rasdelkih vezhidel ſhe le is debeliga, nam bo pazh vſak umen vinogradnik rad verjel, kteri vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jan, v Zagnici na Gorenskim vliva, so bili le iz debeliga izdelani; saj se za to rabo tudi bolj ličnih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nesreliga sernja, poprej ſe ſnetljivz loti medliga, kakor mozhniga ali debeliga sernja. Şnetje ſhe tudi isvira is preposne ſétve, is ſlabe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo leto veliko debeliga pridelka obljubiti zamogli, pa tudi tega — kakor smo že večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zgubí. Večkrat naredí kak zlečik; to je neko ločenje iz debeliga: takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospoda Alberta v Roslani, se zamore že pervo leto veliko debeliga korúna pridelati, če se takóle ravná : 1) Korúnovo seme naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako |
| Botanika (1875): | novih cevnih povezkov najposled narejeni debelilni kolobar, postaja deblo vedno debeleje. Ob enim se pa cevni povezki tudi daljšajo s tem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri |
| Zoologija (1875): | in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo zali. Špehova solata. Vzemi osem solatnih glav, odtergaj debeliši perje, zreži jih v več kosov, dobro jih operi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To |
| Fizika (1869): | in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni |
| Botanika (1875): | Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali trohljivosti. Per majhnih zernih je še le znotraj , per debeliših se pa že tudi zunej vidi. Po naši céli okólici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav na debelem ali visoko nad morjem niso aluvialne tvorbe nikjer; hranijo le |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in mandljevci so bolj razširjeni, toda nikjer niso skoraj na debelem, ampak v čokih in nerednih žilah, v zgornji Šleziji, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny pravi, bodite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih bolesin ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; skušnje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri |
| Divica Orleanska (1848): | gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha |
| Stric Tomaž (1853): | druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije |
| Zoologija (1875): | tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal |
| Botanika (1875): | tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer ſe shivina paſe, teshko |
| Botanika (1875): | povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pové, pa tudi poménijo zdravilno moč tih vrelcov, zakaj oni debelijo človeka; pečèni zdravijo nahod in kašelj ; zdrobljeni ali zmleti z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kviſhko sraſti, ampak le tréba je njim v koreninah ſe debeilti. Ker tedaj lake seliſha ponozhi nimajo ſvitlobe, tudi ne toliko |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | je naj boljša hrana v začetku drobno nežno, pozneje pa debeleje zrezano perje; s tem bodo se redile gosence dobro, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če ti je le moč, obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le na debelo obtešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med njimi, pa tudi nad njimi leže včasi prav na debelo. Med plošami tega apnenca se je kalcit navadno lepo izkristalizoval |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji |
| Botanika (1875): | da leži na nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da solnce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje, ſe she po ſvoji velikoſti ſposná. Isvali ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snáno, drevju ſploh ſhkodljiva. Posneje, kakor ta ſe perkashe : 5. Debéloglávka (Raupe des Grosskopfes; Stammwollenraupe). *) I. Gerba. Ta goſenza je ſilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje, ſe she po ſvoji velikoſti |
| Botanika (1875): | in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa |
| Botanika (1875): | kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim |
| Botanika (1875): | posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del |
| Rudninoslovje (1867): | je: zrnast (körnig); po raznej debelini zrn se spet razločuje: debelozrnasti, drobnozrnasti, predrobnozrnasti zlog. Ako so zloženine mnogo daljše nego so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Drugi tinjčevi peščenci so psammit in mikopsammit. Arkosa zove se debelozrnasti peščenec, ki se je iz razpalega granitovega kamenja sprijel; vanj |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | takšnega pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | se napetost poviša. Kadar se namreč izmenični tok izpusti v debeložični povoj pretvornikov, tedaj da tankožični povoj izmenični tok, ki ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših |
| Sacrum promptuarium (1695): | glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlame ſe omela naredé in s njimi ſe dreveſa okrog deblov, eden ali tri zhevlje od tál, tako oveshejo, de konzi |
| Botanika (1875): | 31 Pri popisu vseh doslej imenovanih vrst deblov se pazi še na nektere posebnosti, po kterih se debla |
| Botanika (1875): | tiste nove stanice, ki pozneje deblo debelé. Rast naših lesenih deblov se namreč godi na ta način, da se drugega leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje |
| Botanika (1875): | prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo |
| Botanika (1875): | v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in |
| Botanika (1875): | steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
| Botanika (1875): | tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov |
| Gozdovnik (1898): | po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne |
| Botanika (1875): | petérorebrato steblo (podoba 57., 58. in 59.) Daljni razločki med debli so v njihovej snovi, méri, legi, trpežnosti in razrasti. Od |
| Gozdovnik (1898): | nego eno smrtno rano. »Vidiš Fabij,« reče Rdoles, »za temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani |
| Botanika (1875): | deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih Praproti Mahovi Alge Glive Umetna sostava nam daje to veliko |
| Botanika (1875): | 2.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih |
| Botanika (1875): | Cveti prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemikarji med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako |
| Botanika (1875): | je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko |
| Botanika (1875): | teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo |
| Gozdovnik (1898): | mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 30 krajzerjev. Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zamaži, de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne |
| Botanika (1875): | v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino |
| Gozdovnik (1898): | veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki |
| Botanika (1875): | Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi |
| Deborah (1883): | Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi |
| Deborah (1883): | Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete |
| Deborah (1883): | presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah |
| Deborah (1883): | koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre |
| Deborah (1883): | Šestnajsti prizor. Deborah. Tukàj ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne |
| Deborah (1883): | sveti, vendar ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi |
| Deborah (1883): | Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah. Moj Bog! (Steče pod drevo. ) |
| Deborah (1883): | zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze se mu ulijo). |
| Deborah (1883): | Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnoge druge hudodelstva silno množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izpeljano bilo. Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | bo teptal brez hvaležnega spomina; ako nočemo, da bodo naše deca to, kar smo bili mi — jadni heloti; ako nočemo, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | letih tu prepeva ogljar stare pesme, po kterih smo kot deca plesali tu je naša domovina, semkaj nas vleče in tu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se za njihovo ljubezen bojé in mislijo, da jih bodo deca radi imeli, ako jim vse po volji storé. Pa samoglavni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v jaslicah. 2. Čuvališča (varovalnice malih otrok) so zavodi za deco od tretjega do šestega leta. Taki zavodi imajo posebno ta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 1. Pestovališča (jaslice) so zavodi za deco, katera še ni izvršila tretjega leta ter jej je zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kr. Tečaj XIV. List 101. V Ljubljani v sredo 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sicer 1 fl. 30 kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odšteješ, dobiš 99x = 46, in odtod enačba. 3.) Mešano perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalne ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek pretvoriš na navaden ulomek, ako ga v obliki navadnega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | uporabljati tá-le pravila, katera so sama ob sebi jasna: a) Decimalen ulomek razdelilno s celim številom, ako ga razdelimo kakor celo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Ako je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jo je v letu 1826 v Krajnju vpervič napravil. — Decimalna tehtnica, ki jo je A. Texter umetelni ključar v Teržiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v Teržiču za decimalne tehtnice. 50. Amalja Thomann v Ljubljani za povojak umetno ponarejeníh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica za 2929 mark, izplačna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor kvadratni koren celega števila: le treba decimalni ulomek od decimalne točke proti levi in proti desni na razdelke po dve |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zadnjo njeno številko postavimo točko; tedaj je § 105. Pretvarjajoč decimalne ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njegovega števca in imenovalca; ali pa pretvori navadni ulomek na decimalnega ter potem izračunaj kvadratni koren tega. N. pr. enačba. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobila potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni koren decimalnega ulomka je prav takó računati kakor kvadratni koren celega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dostavek. 1.) Iz enačba je razvidno, da je računati kvadrat decimalnega ulomka prav takó kakor kvadrat celega dekadnega števila, le treba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadratu števca dvakrat toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav takó računati kakor kvadratni koren celega števila: le treba decimalni ulomek od decimalne točke proti levi in proti desni na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ničel, da bosta imela oba isto toliko decimalk, potem izpusti decimalni točki ter delitev izvrši kakor pri celih številih. enačbe ... Prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se na decimalni točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividendovo decimalko v račun. N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Ako je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro obnesel. — Blaž Osebik, ključar na Vranskim si je z decimalnimi tehtnicami, kterih prav veliko proda, pohvalno pismo pridobil. — Mat. Šreiner |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 33. Gosp. BI. Osebig, ključar iz Vranjskiga na Štajerkim, za decimalno tehtnico. 34. Gosp. M. vitez Pagliaruci, iz Golnika nad Krajnjem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desni na razdelke po dve mesti razdeliti ter v korenu decimalno točko postaviti, predno se vzame prvi razdelek decimalk v račun |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številom, ako ga razdelimo kakor celo število ter v kvocijentu decimalno točko postavimo, predno vzamemo prvo dividendovo decimalko v račun. N. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | natančno, kakor le hočeš. V ta namen postavi v korenu decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število, obstoječe iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le jedno številko, tedaj pripiši mu ničlo, da bode število decimalk sodo. N. pr. enačbe. 2.) Ako je izračunati kvadratni koren |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na desni toliko ničel, da bosta imela oba isto toliko decimalk, potem izpusti decimalni točki ter delitev izvrši kakor pri celih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le mantise četveroštevilčnih števil in te na pet ali šest decimalk. Logaritmi s petimi decimalkami zadostujejo pri navadnih praktičnih računih po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v posebnih tabelah in to na 5, 6 ali 7 decimalk; tako zbirko imenujemo logaritmovnik (Logarithmentafeln). V logaritmovniku so le mantise |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | celega dekadnega števila, le treba v kvadratu števca dvakrat toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Briggov logaritem je sestavljen tedaj v obče iz celot in decimalk; celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer), decimalke pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in decimalk; celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer), decimalke pa mantiso (Mantisse). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Izračunaj na 4 decimalke a) na okrajšani način razkorenjujoč, b) uporabljajoč logaritme, té-le korene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanka pa vzemi četrtino. 9. Izračunaj té-le produkte na 4 decimalke: 10. Izračunaj té-le kvocijente na 3 decimalke: 11.* 30 m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad prvo in zadnjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | km? Izračunaj, na okrajšani način množeč: 38. Izračunaj na 4 decimalke 39. Razdeli števila. 51. Zemlja preleti, vrteč se okoli solnca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkte na 4 decimalke: 10. Izračunaj té-le kvocijente na 3 decimalke: 11.* 30 m velja 138 gl.; koliko velja 65 m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter v kvocijentu decimalno točko postavimo, predno vzamemo prvo dividendovo decimalko v račun. N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſrezhne ſmerti nimajo. Factus eſt ſudor ejus, ſicut guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker kervave |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | temuzh vſe lehku. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu koker kervave |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſouſam reſtopiti puſtile. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker hervave |
| Tine in Jerica (1852): | hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more za nama. Mostú pa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel |
| Ferdinand (1884): | celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. |
| Zeleni listi (1896): | bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj |
| Tine in Jerica (1852): | še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste |
| Tine in Jerica (1852): | prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je |
| Sveti večer (1866): | začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je |
| Sveti večer (1866): | je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem še več storiti |
| Ferdinand (1884): | tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda vedi, da |
| Ferdinand (1884): | Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opravljati, ino preteshke déla delati. Ino vſe vnovizh rojene Israelſke dézhke je ukasal ſhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko vidi, de jih saſtonj zhaka, da neuſmiljeno povelje, vſe dezhke v' Betlehemu ino okrog Betlehema, kar jih je bilo dve |
| Zlatorog (1886): | Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó |
| Tine in Jerica (1852): | biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga |
| Blagomir puščavnik (1853): | zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ” |
| Viljem Tell (1862): | visoko brv čez Šehen. Prvi so Valter Firšt z obema dečkoma, Melhtal in Staufaher, drugi za njimi. Ko se prikaže Tell |
| Viljem Tell (1862): | Hedviga. Gorjé mi, kaj je? Pojdita, otroka! (Odide z dečkoma. ) Tell (mnihu). Al vi ste vojvoda avstrijski! Vi! Al vi |
| Tine in Jerica (1852): | tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena |
| Tine in Jerica (1852): | z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš |
| Tine in Jerica (1852): | je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček |
| Ferdinand (1884): | milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode |
| Ferdinand (1884): | vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen |
| Ferdinand (1884): | oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kmetiſhki mosh ino baſago zhres ramo prineſe. Rad bi ſvojimu dézheku, ki ga je s' ſeboj pripeljal, rudezhiga ſukna sa podjopizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi jih le shiveti puſtil. Tode she ozhe ſvojimu otroku, dezhiku ſhe v narozhju kashe in oterpnjeno ſerzé déla, kako ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je tako stara, kakor si ti. Jaz sem |
| Čas je zlato (1864): | že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega |
| Čas je zlato (1864): | ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je |
| Gozdovnik (1898): | »Moj stric je, oče! « »Da, to je dečko, ali to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval |